OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Ustvarjalnost, znanje in inovacije bodo spodbujali našo rast v prihodnosti. V strategiji Evropa 2020[1] je zato pametna rast opredeljena kot ena od treh prednostnih nalog za prihodnje oblikovanje politike Komisije. V njej je prav tako poudarjeno, da je treba okrepiti raziskovalne dejavnosti EU, spodbujati prenos inovacij in znanja ter zagotoviti uresničevanje inovativnih zamisli v novih izdelkih in storitvah, ki ustvarjajo rast in kakovostna delovna mesta.

Komisija se je zavezala, da bo te cilje podprla z oblikovanjem kulture intelektualne lastnine na visoki ravni[2]. Ena od groženj uspešni politiki intelektualne lastnine ter tako tudi rasti in konkurenčnosti je povečanje števila kršitev pravic intelektualne lastnine, ki je bilo opaženo v zadnjih letih. Tako je OECD leta 2009 ocenil, da je bila mednarodna trgovina s ponarejenim in piratskim blagom leta 2007 vredna 250 milijard USD, kar je več kot nacionalni BDP 150 gospodarstev[3]. Tudi podatki, ki so jih objavili carinski organi EU, jasno kažejo povečanje carinskih dejavnosti, pri čemer se je število registriranih primerov s 26 704 leta 2005 zvišalo na 43 572 leta 2009, tj. zvišanje za približno 60 % v petih letih[4]. Gospodarski učinek piratstva (ali spletnih kršitev avtorskih pravic) na tej stopnji še ni tako jasen, ker je to zelo nov pojav. Vendar najnovejša študija industrije, ki jo je leta 2010 po naročilu Mednarodne gospodarske zbornice v okviru pobude Ukrepi podjetij za preprečevanje ponarejanja in piratstva (Business Action to Stop Counterfeiting and Piracy – BASCAP) izvedlo podjetje TERA Consultants iz Pariza, kaže, da je bilo leta 2008 v EU zaradi piratstva v glasbeni, filmski in televizijski industriji ter industriji programske opreme izgubljenih 10 milijard EUR in več kot 185 000 delovnih mest[5].

Različne študije, ki so jih objavile industrija in mednarodne organizacije, potrjujejo stalno naraščanje trgovine s ponarejenim in piratskim blagom ter ugotavljajo, da ta trgovina:

- znatno zmanjšuje naložbe v inovacije in uničuje delovna mesta[6];

- ogroža zdravje in varnost evropskih potrošnikov[7];

- povzroča resne težave evropskim MSP[8];

- povzroča izgubo davčnih prihodkov zaradi manjše prijavljene prodaje[9];

- privablja organizirani kriminal[10].

Ena od glavnih pobud za obravnavanje te grožnje, ki sta jo leta 2009 sprejela Svet[11] in Komisija[12], je ustanovitev Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo, s čimer naj bi se izboljšalo poznavanje kršitev pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Opazovalni urad).

V skladu z zahtevo Sveta iz leta 2008 je Opazovalni urad v sedanji obliki strokovni center, ki ni pravna oseba in ga vodijo službe Komisije. Njegova vloga je dvojna, in sicer da: (i) postane osrednji vir za zbiranje in spremljanje informacij in podatkov, povezanih z vsemi kršitvami pravic intelektualne lastnine, ter za poročanje o takih informacijah in podatkih ter (ii) se uporablja kot platforma za sodelovanje med predstavniki nacionalnih organov in zainteresiranih strani, da izmenjujejo zamisli ter strokovno znanje in izkušnje o najboljših praksah, razvijajo skupne strategije uveljavljanja in dajejo priporočila oblikovalcem politike. Vodenje Opazovalnega urada vključuje vrsto nalog in dejavnosti v pristojnosti služb Komisije.

Opazovalni urad trenutno vodijo trije javni uslužbenci Komisije (dva upravna uslužbenca in en strokovni sodelavec), ki poleg tega opravljajo tudi celotno delo politike v zvezi z Opazovalnim uradom.

Z zadnjo resolucijo Sveta v zvezi z Opazovalnim uradom je ta dobil dodatne pristojnosti, in sicer je bil pozvan, naj oceni potrebe po izvajanju programov usposabljanja na ravni EU za osebe, ki so vključene v boj proti ponarejanju in piratstvu[13]. Poleg tega je Evropski parlament v resoluciji iz septembra 2010 Opazovalni urad pozval, naj zbere podatke iz znanstvenih raziskav o ponarejanju in ureditvi pravic intelektualne lastnine[14]. V nedavno objavljeni študiji, ki jo je v okviru Komisije naročil Generalni direktorat za trgovino, pa je priporočeno, naj Opazovalni urad postane enotna kontaktna točka znotraj Komisije za zunanje stranke ter mednarodna točka za ustvarjanje in razširjanje najboljše prakse[15].

Čeprav je trenutni položaj Opazovalnega urada ustrezen za fazo začetka projekta, pri čemer je bil njegov institucionalni okvir vzpostavljen s posvetovanji in srečanji, ta položaj ne omogoča razširitve pristojnosti Opazovalnega urada in razvoja njegovih operativnih dejavnosti, saj oboje zahteva stalno infrastrukturo v obliki človeških virov, financiranja in opreme IT ter dostop do potrebnega strokovnega znanja in izkušenj.

- Skladnost z drugimi politikami in cilji EU

Cilji predloga so v skladu z obstoječimi politikami in strategijami EU, kot je Evropa 2020[16]. Prav tako so skladni z glavnimi prednostnimi nalogami in predlogi Komisije iz njene strategije za pravice intelektualne lastnine v Evropi[17].

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Od vzpostavitve Opazovalnega urada se je o njegovi strukturi in financiranju redno razpravljalo, in sicer na štirih dosedanjih zasedanjih Opazovalnega urada[18] in na srečanjih podskupin strokovnjakov, na katerih se od septembra 2009 v okviru Opazovalnega urada sestajajo predstavniki številnih organizacij iz zasebnega sektorja.

Poslance Evropskega parlamenta se obvešča o delu in razvoju Opazovalnega urada, leta 2010 pa je Forum Evropskega parlamenta o ponarejanju, tihotapljenju in organiziranem kriminalu ob dveh ločenih priložnostih odprto razpravljal o prihodnosti Opazovalnega urada in zlasti o morebitnem prenosu nalog Opazovalnega urada na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT).

Tudi na politični ravni je Svet kot odziv na sporočili Komisije v zvezi z Opazovalnim uradom[19] sprejel dve resoluciji[20], ki pozdravljata vzpostavitev Opazovalnega urada ter Komisijo pozivata k opredelitvi njegove vloge in nalog. Poleg tega je Evropski parlament 22. septembra 2010 sprejel poročilo o sporočilu Komisije iz leta 2009, v katerem se je zavzemal za večjo vključenost UUNT v zadeve v zvezi z uveljavljanjem pravic[21].

Zamisel o pooblastitvi UUNT za nekatere dejavnosti v zvezi z uveljavljanjem pravic so pozitivno sprejeli uporabniki evropskega sistema blagovne znamke, s katerimi so potekala posvetovanja v okviru obsežne ocene sistema blagovne znamke v Evropi[22]. Široko podporo je zamisel dobila med nadaljnjo razpravo v okviru posebne delavnice na vseevropskem vrhu o intelektualni lastnini, ki je potekal 2. in 3. decembra 2010 v Bruslju[23]. Predlog sta na svojih srečanjih novembra 2010 pozitivno sprejela tudi upravljalna organa UUNT, tj. upravni odbor in odbor za proračun[24].

Zaradi tega posebnega, ciljnega in stalnega procesa posvetovanja je veljalo mnenje, da ni potrebe po organiziranju dodatnih, standardnih posvetovanj.

- Ocena učinka

V oceni učinka so se obravnavale tri različne možnosti, pri čemer je vsaka od njih vključevala več podmožnosti.

Pri možnosti 1 bi Opazovalni urad še naprej vodile službe Komisije, vendar bi se njihova sredstva znatno povečala. Pri podmožnosti 1a bi delo v celoti ali zelo velikem obsegu opravile notranje službe, medtem ko bi ga pri podmožnosti 1b večinoma opravili zunanji izvajalci. Pri drugi možnosti, ki je bila preučena, bi bil Opazovalni urad vključen v pobudo, ki bi jo vodil zasebni sektor in bi se v celoti financirala iz zasebnega sektorja (podmožnost 2a), s subvencijo Komisije (podmožnost 2b) ali prek javno-zasebnega partnerstva (podmožnost 2c). Pri tretji možnosti, analizirani v oceni učinka, bi se za naloge Opazovalnega urada pooblastila agencija EU, ki bi se na novo ustanovila (podmožnost 3a), ali že obstoječa agencija, in sicer Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) v Alicanteju.

Možnost 1a (več osebja v GD MARKT) se je štela za neizvedljivo v okviru trenutne politike Komisije „brez povečanja“[25]. Tudi možnost 2a se ni štela za realno, ker ni nobenih znakov, da bi bil zasebni sektor pripravljen sprejeti takšno zavezo. Možnosti 1b (zunanje izvajanje na tržni osnovi) in 2b (izvajanje nalog v okviru pobude, ki bi jo vodila industrija) sta se šteli za izvedljivi, vendar neustrezni rešitvi, ker verjetno organi držav članic in zainteresirane strani iz zasebnega sektorja ne bi želeli omogočiti dostopa do podatkov, ki jih štejejo za občutljive. Pri možnosti 2b bi tveganje neenakih položajev (ali celo izključitve) različnih zainteresiranih strani pomenilo velike težave pri doseganju splošnih ciljev Opazovalnega urada. Tem pomanjkljivostim se je delno mogoče izogniti pri možnosti 2c (javno-zasebno partnerstvo), ki bi proračun EU vseeno obremenila z letnimi stroški med 2,41 milijona EUR in 2,98 milijona EUR v prvih dveh letih ter med 2,61 milijona EUR in 3,07 milijona EUR od tretjega leta, odvisno od zasnove sistemov informacijske tehnologije, ki bi jih bilo treba vzpostaviti.

Možnost 3a (nova agencija EU) bi bila v skladu z oceno učinka ustrezna rešitev, ki bi omogočila delovanje Opazovalnega urada. Vendar bi ta možnost pomenila velike stroške za proračun EU, in sicer med 4,33 milijona EUR in 5,33 milijona EUR v prvih dveh letih ter med 5,5 milijona EUR in 6,28 milijona EUR od tretjega leta, pri čemer je treba upoštevati še veliko časovno zamudo, ki bi nastala do ustanovitve in začetka delovanja agencije.

Pri možnosti 3b (zaupanje nalog obstoječi agenciji EU, po možnosti UUNT) bi bila Opazovalnemu uradu omogočena dostop do strokovnega znanja in izkušenj, virov in financiranja ter hiter začetek delovanja. Z vidika proračuna bi bila to stroškovno učinkovita rešitev (s skupnimi stroški med 3,3 milijona in 4,3 milijona EUR v prvih dveh letih ter med 4,74 milijona in 5,52 milijona EUR od tretjega leta naprej), pri kateri bi se lahko stroški krili iz finančnih virov zunaj proračuna EU.

V oceni učinka je zato ugotovljeno, da bi bil prenos nalog Opazovalnega urada na UUNT najprimernejša možnost, ker ima UUNT ustrezna sredstva in strukture ter bo lahko uresničeval cilje Opazovalnega urada, takoj ko bo spremenjena njegova osnovna uredba.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Predlaga se, da bi se Urad za usklajevanje na notranjem trgu pooblastil za naloge in dejavnosti v zvezi z vodenjem Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo, vključno s tistimi, ki zadevajo avtorske in sorodne pravice ter patente.

Te naloge morajo v prihodnosti vključevati:

- posredovanje neodvisnih podatkov ter ocen v zvezi s področjem in obsegom ponarejanja ter piratstva na notranjem trgu;

- izmenjavo in spodbujanje najboljših praks v zvezi z javnimi organi;

- razširjanje najboljših strategij zasebnega sektorja;

- ozaveščanje javnosti;

- ocenjevanje potrebe po evropskih programih usposabljanja za organe, vključene v varstvo pravic intelektualne lastnine, ter oblikovanje takšnih programov v sodelovanju z drugimi mednarodnimi in evropskimi institucijami in agencijami;

- izvajanje raziskav o tehničnih orodjih za preprečevanje ponarejanja in piratstva; ter

- spodbujanje mednarodnega sodelovanja in zagotavljanje tehnične pomoči organom tretjih držav.

Dejavnosti za uresničevanje teh nalog morajo vključevati naslednje:

- organizacijo srečanj predstavnikov Opazovalnega urada in njegovih delovnih skupin;

- organizacijo srečanj drugih strokovnjakov;

- katalogizacijo in organizacijo seminarjev in usposabljanj o kršitvah pravic intelektualne lastnine in metodah za preprečevanje takšnih kršitev;

- izvajanje študij o obsegu in učinku ponarejanja in piratstva ter pripravo letnih poročil o razvoju in gibanjih ter sektorskih poročil, v katerih se analizira stanje različnih industrijskih in proizvodnih sektorjev;

- raziskave o tehničnih orodjih za preprečevanje ponarejanja in piratstva;

- razvoj zbirk podatkov za shranjevanje in analizo podatkov o obsegu in učinku kršitev pravic intelektualne lastnine, nacionalni sodni praksi o takšnih kršitvah in obstoječih ukrepih usposabljanja ter razvoj sistemov za izboljšanje dostopa javnih organov in zainteresiranih strani iz zasebnega sektorja do informacij in omogočanje hitre izmenjave informacij med njimi.

- Pravna podlaga

Člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je posebna podlaga za vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Naloge, za katere se v skladu s to uredbo pooblašča UUNT, so povezane tudi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, ki jih določajo nacionalne zakonodaje držav članic, in se lahko obravnavajo kot podpora zakonodaji Unije na tem področju. Člen 118(1) PDEU določa pristojnosti za sprejetje ukrepov za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo pravic intelektualne lastnine v celotni EU in vzpostavi centralizirana ureditev na ravni EU na področju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja. Zato člen 114 in člen 118(1) skupaj sestavljata ustrezno pravno podlago za ta predlog.

- Načelo subsidiarnosti

Veliko dejavnosti, dodeljenih Evropskemu opazovalnemu uradu za ponarejanje in piratstvo, je čezmejnih in vključuje vseh 27 držav članic, zato jih posamezne države članice same ne morejo učinkovito opraviti. Če gre za potrebo po dvostranskem sodelovanju dveh držav članic, bi se v posameznih primerih postopki teoretično lahko izboljšali na tej ravni. Ker bi bila orodja in metode, potrebna v takšnem okviru, podobna za vse države članice, se vseeno zdi bolj učinkovito, da bi jih razvili na ravni EU. Tako bi se zagotovilo, da rešitve ne bi bile prilagojene zahtevam posameznih držav članic, ampak bi bile koristne za vse države članice. Poleg tega mora pri odnosih s tretjimi državami usklajevanje znotraj služb Komisije ter z drugimi agencijami EU in mednarodnimi agencijami potekati na ravni EU.

Nazadnje, kot je prikazano v oceni učinka, dodelitev teh nalog obstoječi agenciji EU, in sicer UUNT, omogoča sinergijo z dejavnostmi, ki se že izvajajo. Prav tako omogoča uporabo strokovnega znanja in izkušenj, ki jih UUNT že ima na področju pravic iz blagovne znamke in modela, ter sodelovanja, ki ga je UUNT vzpostavil z nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino. To sodelovanje bo UUNT omogočilo, da združi strokovnjake, ki jih potrebuje za uspešno izvajanje svojih novih nalog.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne ustvarja nobenih stroškov za proračun EU. Ravno nasprotno, omogočil bi prihranek približno 40 000 EUR, ker bi se nekateri stroški, ki se zdaj krijejo iz proračuna EU, v prihodnosti krili iz proračuna UUNT.

5. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

Člen 1

Ta člen opisuje vsebino predloga, to je razširitev pristojnosti Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), tako da se ga pooblasti za delovanje Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo kot strokovnega centra za posebne naloge in dejavnosti.

Člen 2

Ta člen opredeljuje naloge in dejavnosti, ki jih mora UUNT izvajati v zvezi z Opazovalnim uradom, pri čemer jih je mogoče razvrstiti v šest glavnih skupin:

- izboljšanje razumevanja obsega in učinka kršitev pravic intelektualne lastnine in vrednosti intelektualne lastnine ter izboljšanje poznavanja najboljših praks javnega in zasebnega sektorja v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine;

- ozaveščanje javnosti o učinku kršitev pravic intelektualne lastnine;

- izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj oseb, ki so vključene v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

- izboljšanje znanja o tehničnih orodjih za preprečevanje ponarejanja in piratstva ter boj proti njima, vključno s sistemi prepoznavanja in sledenja;

- izboljšanje spletne izmenjave informacij v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine med organi držav članic, ki so vključeni v varstvo teh pravic, ter spodbujanje sodelovanja z in med glavnimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah, vključno z Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino;

- spodbujanje mednarodnega sodelovanja.

Člen 3

Ta člen pojasnjuje, da UUNT dejavnosti za izpolnitev nalog iz člena 2 izvaja z lastnimi proračunskimi sredstvi.

Člen 4

Ta člen zajema sodelovanje na zasedanjih Opazovalnega urada ter njihovo organizacijo. Določa, da mora UUNT povabiti strokovnjake iz javnih uprav, organov in organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom pravic intelektualne lastnine, iz zasebnega sektorja, Evropskega parlamenta in Komisije. Predstavniki zasebnega sektorja morajo prihajati iz gospodarskih sektorjev, ki jih ponarejanje najbolj prizadene. Zato morajo vključevati predstavnike različnih industrijskih sektorjev. Zastopani morajo biti imetniki pravic, ponudniki internetnih storitev in telekomunikacijske družbe. Poleg tega je treba vključiti še predstavnike potrošnikov. Ta člen določa tudi možnost organizacije zasedanj delovnih skupin Opazovalnega urada.

Člen 5

Ta člen predstavnike držav članic in zasebnega sektorja obvezuje, da v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov omogočijo izmenjavo statističnih podatkov in informacij o sodni praksi z UUNT v zvezi z delom Opazovalnega urada v skladu s sklepi Sveta z dne 1. marca 2010 ter UUNT obveščati o svojih politikah na tem področju.

Člen 6

Ta člen določa obveznost UUNT, da sprejme notranja upravna navodila Opazovalnega urada in objavlja obvestila, ki so potrebna za zagotovitev izpolnjevanja vseh nalog, za katere je UUNT pooblaščen s to uredbo.

Člen 7

Ta člen določa, da letno poročilo UUNT o upravljanju vključuje poročilo o dejavnostih UUNT v skladu s to uredbo. Določa glavne informacije, ki jih je treba vključiti v poročilo, in sicer zlasti pregled glavnih dejavnosti, opravljenih v celem letu, dosežene rezultate, splošno oceno dela UUNT v skladu z Uredbo, informacije v zvezi z načrtovanim prihodnjim delom Opazovalnega urada in priporočila za prihodnje politike na področju varstva pravic intelektualne lastnine.

Člen 8

Ta člen določa pravila za oceno Uredbe, ki jo izvede Komisija o delovanju UUNT pri izvajanju Uredbe v praksi, tj. zlasti pri izpolnjevanju nalog iz člena 2, ter o učinku tega dela na varstvo pravic intelektualne lastnine v EU. Komisija se mora v postopku ocenjevanja posvetovati z Opazovalnim uradom ter končno ocenjevalno poročilo predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija mora nato začeti široko posvetovanje med zainteresiranimi stranmi o ocenjevalnem poročilu, temu pa lahko po potrebi sledijo predlogi za spremembo Uredbe.

Člen 9

Ta člen obravnava začetek veljavnosti in učinke predlagane uredbe.

2011/0135 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za nekatere naloge v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in člena 118(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[26],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Gospodarska blaginja Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) je odvisna od stalne ustvarjalnosti in inovativnosti. Zato so ukrepi za njuno učinkovito varstvo nujno potrebni za zagotavljanje prihodnje blaginje Unije.

2. Pravice intelektualne lastnine so pomembno poslovno sredstvo, ki pomaga zagotavljati, da inovatorji in ustvarjalci prejmejo pravično plačilo za svoje delo ter da so njihove naložbe v raziskave in nove zamisli zavarovane.

3. Preudaren, usklajen in napreden pristop k pravicam intelektualne lastnine je bistven pri prizadevanju za izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020[27].

4. Stalno naraščanje števila kršitev pravic intelektualne lastnine pomeni resnično grožnjo za gospodarstvo Unije ter tudi za zdravje in varnost potrošnikov Unije. Zato so za uspešen boj proti temu pojavu potrebni učinkoviti, takojšnji in usklajeni ukrepi na evropski in svetovni ravni.

5. V skladu s splošno strategijo o pravicah intelektualne lastnine, predvideno v Resoluciji Sveta z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva[28], je Svet pozval Komisijo, naj ustanovi Evropski opazovalni urad za ponarejanje in piratstvo (v nadaljnjem besedilu: Opazovalni urad). Zato je Komisija oblikovala mrežo strokovnjakov iz javnega in zasebnega sektorja ter opisala njene naloge v sporočilu „Krepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu“[29].

6. Sporočilo določa, da mora Opazovalni urad postati osrednji vir za zbiranje in spremljanje informacij in podatkov, povezanih z vsemi kršitvami pravic intelektualne lastnine, ter za poročanje o takih informacijah in podatkih. Uporabljati se mora kot platforma za sodelovanje med predstavniki nacionalnih organov in zainteresiranih strani, da izmenjujejo zamisli ter strokovno znanje in izkušnje o najboljših praksah, razvijajo skupne strategije uveljavljanja in dajejo priporočila oblikovalcem politike. Sporočilo določa, da Opazovalni urad organizirajo in vodijo službe Komisije.

7. V svoji Resoluciji z dne 1. marca 2010 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu[30] je Svet pozval Komisijo, države članice in industrijo, naj Opazovalnemu uradu zagotovijo razpoložljive zanesljive in primerljive podatke o ponarejanju in piratstvu ter v okviru Opazovalnega urada skupaj razvijejo in sprejmejo načrte za zbiranje dodatnih informacij. Svet je prav tako pozval Opazovalni urad, naj vsako leto objavi izčrpno letno poročilo, ki naj vsebuje obseg, razpon in glavne značilnosti ponarejanja in piratstva kot tudi njun vpliv na notranji trg. To poročilo mora v okviru zakonodaje o varstvu podatkov upoštevati informacije organov držav članic in Komisije ter informacije iz zasebnega sektorja o obsegu, razponu in glavnih značilnostih ponarejanja in piratstva kot tudi njunemu vplivu na notranji trg.

8. V sklepih z dne 25. maja 2010[31] je Svet pozval Komisijo, naj vzpostavi pravno podlago za vključitev Urada za usklajevanje na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: UUNT) v dejavnosti, povezane z uveljavljanjem, vključno z bojem proti ponarejanju, zlasti prek krepitve njegovega sodelovanja z nacionalnimi uradi za blagovne znamke in Opazovalnim uradom.

9. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine[32] med drugim določa ukrepe za spodbujanje sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo.

10. Evropski parlament je v svoji Resoluciji z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu[33] pozval države članice in Komisijo, naj razširijo sodelovanje med UUNT in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino, da bo zajemalo tudi boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine.

11. Glede na obseg nalog, dodeljenih Opazovalnemu uradu, je treba najti rešitev za zagotovitev ustrezne in stalne infrastrukture za izpolnjevanje nalog Opazovalnega urada.

12. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti[34] določa upravno sodelovanje med UUNT in sodišči ali organi držav članic ter izmenjavo publikacij med UUNT in glavnimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah. Na podlagi tega je UUNT začel sodelovati z nacionalnimi uradi, ki so dejavni na področju varstva pravic intelektualne lastnine. Zato UUNT v velikem obsegu že ima potrebno strokovno znanje in izkušnje, da zagotovi ustrezno in trajno infrastrukturo na področju nalog Opazovalnega urada.

13. UUNT je tako zelo primeren za izvajanje teh nalog.

14. Te naloge morajo biti povezane z vsemi pravicami intelektualne lastnine, ki jih ureja zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic na tem področju, ker kršitve v veliko primerih vplivajo na vrsto pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so podatki in izmenjava najboljših praks potrebni v zvezi s celotnim sklopom pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi celovit pregled stanja in omogoči oblikovanje obsežnih strategij za zmanjšanje števila kršitev pravic intelektualne lastnine. Glede na te naloge je treba mandat UUNT razširiti, tako da bo vključeval tudi varstvo patentov, avtorskih in sorodnih pravic ter geografskih označb.

15. Naloge, ki jih mora izvajati UUNT, so lahko povezane z ukrepi uveljavljanja in poročanja iz Direktive 2004/48/ES. Tako mora UUNT opravljati storitve za nacionalne organe ali nosilce dejavnosti, ki vplivajo zlasti na enotno izvajanje Direktive in bodo verjetno olajšali njeno uporabo. Zato je treba naloge UUNT obravnavati kot tesno povezane z vsebino aktov, ki približujejo zakone in druge predpise držav članic.

16. Opazovalni urad, ki ga zbere UUNT, mora postati center odličnosti za informacije in podatke v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine, pri čemer uporablja strokovno znanje in izkušnje ter vire UUNT.

17. UUNT mora zagotavljati forum, ki povezuje javne organe in zasebni sektor, zagotavlja zbiranje, analizo in razširjanje ustreznih objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi z vrednostjo pravic intelektualne lastnine in kršitvami teh pravic, omogoča razvoj najboljših praks in strategij za varstvo pravic intelektualne lastnine ter ozavešča javnost o učinkih kršitev pravic intelektualne lastnine. Poleg tega mora UUNT izpolnjevati dodatne naloge, kot so izboljšanje razumevanja vrednosti pravic intelektualne lastnine, izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj oseb, vključenih v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, z ustreznimi ukrepi usposabljanja, povečati znanje o tehnikah za preprečevanje ponarejanja ter okrepiti sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

18. Ko UUNT v okviru svojih dejavnosti izbira predstavnike zasebnega sektorja za Opazovalni urad, mora vključiti reprezentativen izbor gospodarskih sektorjev, ki jih boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine najbolj zadeva in ki imajo z njim največ izkušenj, zlasti predstavnike imetnikov pravic in ponudnikov internetnih storitev. Zagotoviti je treba tudi ustrezno zastopanost potrošnikov ter malih in srednjih podjetij.

19. UUNT mora naloge in dejavnosti v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine izvajati z uporabo lastnih proračunskih sredstev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina

Ta uredba pooblašča Urad za usklajevanje na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: UUNT) za nekatere naloge v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine. Pri izvajanju teh nalog UUNT redno sklicuje strokovnjake, organe in zainteresirane strani, ki se sestajajo pod imenom „Evropski opazovalni urad za boj proti ponarejanju in piratstvu“ (v nadaljnjem besedilu: Opazovalni urad).

Člen 2Naloge in dejavnosti

20. Naloge UUNT so naslednje:

(a) izboljšanje razumevanja obsega in učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, ki so zaščitene v skladu z zakonodajo Evropske unije ali nacionalno zakonodajo držav članic, vključno s pravicami industrijske lastnine ter avtorskimi in sorodnimi pravicami;

(b) izboljšanje razumevanja vrednosti intelektualne lastnine;

(c) izboljšanje poznavanja najboljših praks javnega in zasebnega sektorja za varstvo pravic intelektualne lastnine;

(d) ozaveščanje državljanov o učinku kršitev pravic intelektualne lastnine;

(e) izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj oseb, ki so vključene v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

(f) izboljšanje znanja o tehničnih orodjih za preprečevanje ponarejanja in piratstva ter boj proti njima, vključno s sistemi prepoznavanja in sledenja;

(g) izboljšanje spletne izmenjave informacij v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine med organi držav članic, ki so vključeni v varstvo teh pravic, ter spodbujanje sodelovanja z in med glavnimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah, vključno z Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino;

(h) spodbujanje mednarodnega sodelovanja z uradi za intelektualno lastnino v tretjih državah, da se oblikujejo strategije in razvijejo tehnike za varstvo pravic intelektualne lastnine, spretnosti in znanja ter orodja.

21. Pri izpolnjevanju nalog iz odstavka 1 UUNT izvaja naslednje dejavnosti:

(a) redno sestajanje Opazovalnega urada v skladu s členom 4;

(b) uvedba metodologije za zbiranje in analizo neodvisnih, objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ter poročanje o njih;

(c) zbiranje, analiziranje in razširjanje ustreznih objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine;

(d) zbiranje, analiziranje in razširjanje ustreznih objektivnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v zvezi z gospodarsko vrednostjo intelektualne lastnine in njenim prispevkom h gospodarski rasti, blaginji, inovacijam, ustvarjalnosti, kulturni raznolikosti, ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest ter razvoju visokokakovostnih izdelkov in storitev v Uniji;

(e) zagotavljanje rednih ocen in posebnih poročil glede na gospodarski sektor, geografsko območje in vrsto kršene pravice intelektualne lastnine, v katerih se med drugim ocenita učinek kršitev pravic intelektualne lastnine na družbo, gospodarstvo, zdravje, okolje, varnost in zaščito ter povezava takšnih kršitev z organiziranim kriminalom in terorizmom;

(f) zbiranje, analiziranje in razširjanje informacij v zvezi z najboljšimi praksami med predstavniki, ki se srečujejo v okviru Opazovalnega urada, ter razvijanje strategij na podlagi teh praks;

(g) priprava poročil in publikacij za ozaveščanje državljanov Unije o učinku kršitev pravic intelektualne lastnine ter organiziranje konferenc, spletnih in nespletnih kampanj, dogodkov in srečanj na evropski in mednarodni ravni;

(h) razvijanje in organiziranje spletnih in drugih oblik usposabljanja za nacionalne uradnike, ki so vključeni v varstvo pravic intelektualne lastnine;

(i) organiziranje priložnostnih srečanj strokovnjakov v podporo svojemu delu v skladu s to uredbo;

(j) raziskovanje, ocenjevanje in spodbujanje tehničnih orodij za strokovnjake in primerjalnih tehnik, vključno s sistemi prepoznavanja in sledenja, ki pomagajo pri ločevanju originalnih in ponarejenih izdelkov;

(k) sodelovanje z nacionalnimi organi, da se razvije spletno omrežje za izmenjavo informacij v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno z opozorili v realnem času in informacijami o kršitvah pravic intelektualne lastnine, med upravami, organi in organizacijami v državah članicah, ki se ukvarjajo z varstvom pravic intelektualne lastnine;

(l) oblikovanje strategij v sodelovanju z glavnimi uradi za industrijsko lastnino v državah članicah, vključno z Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino, in razvijanje tehnik, spretnosti in znanj ter orodij v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno s programi usposabljanja in kampanjami za ozaveščanje;

(m) razvijanje programov za tehnično pomoč tretjim državam ter razvijanje in izvajanje posebnih programov usposabljanja in dogodkov za uradnike iz tretjih držav, ki so vključeni v varstvo pravic intelektualne lastnine;

(n) oblikovanje priporočil za Komisijo o vprašanjih, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, tudi na zahtevo Komisije;

(o) priprava letnega delovnega programa za srečanja iz točke (a) v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije na področju varstva pravic intelektualne lastnine;

(p) izvajanje podobnih dejavnosti, ki so potrebne za to, da UUNT izpolnjuje naloge iz odstavka 1.

Člen 3Financiranje

UUNT vedno zagotavlja, da se dejavnosti, za katere je pooblaščen s to uredbo, izvajajo z uporabo njegovih lastnih proračunskih sredstev.

Člen 4Srečanja Opazovalnega urada

22. UUNT na srečanja iz točke (a) člena 2(2) povabi predstavnike javnih uprav, organov in organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom pravic intelektualne lastnine, ter predstavnike zasebnega sektorja.

23. Predstavniki zasebnega sektorja, ki se srečujejo v okviru Opazovalnega urada, vključujejo različne in reprezentativne nacionalne organe in organe Unije iz različnih gospodarskih sektorjev, ki jih boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine najbolj zadeva in ki imajo z njim največ izkušenj.

Organizacije potrošnikov ter mala in srednja podjetja so ustrezno zastopana.

24. UUNT povabi enega nacionalnega predstavnika iz vsake države članice ter po pet predstavnikov Evropskega parlamenta in Komisije.

25. Imena predstavnikov, dnevni red in zapisniki srečanj se objavijo na spletni strani UUNT.

26. Srečanja iz točke (a) člena 2(2) se lahko organizirajo v delovnih skupinah znotraj Opazovalnega urada. Na srečanja delovnih skupin se kot opazovalca povabita največ po dva predstavnika Evropskega parlamenta in Komisije.

Člen 5Obveznosti obveščanja

Brez poseganja v zakonodajo, ki ureja obdelavo osebnih podatkov, predstavniki držav članic in zasebnega sektorja, ki se srečujejo v okviru Opazovalnega urada:

(a) obveščajo UUNT o svojih politikah in strategijah v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine ter kakršnih koli spremembah teh politik in strategij;

(b) zagotovijo statistične podatke o kršitvah pravic intelektualne lastnine;

(c) obveščajo UUNT o kakršni koli ustrezni sodni praksi.

Člen 6Notranja upravna navodila in obvestila

Na podlagi pooblastil iz člena 124 Uredbe (ES) št. 207/2009 predsednik UUNT sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, ki so potrebna za izpolnjevanje vseh nalog, za katere ta uredba pooblašča UUNT.

Člen 7Vsebina poročila o vodenju

Poročilo o vodenju iz točke (d) člena 124(2) Uredbe (ES) št. 207/2009 vsebuje najmanj naslednje informacije o nalogah in dejavnostih UUNT v skladu s to uredbo:

(a) pregled glavnih dejavnosti, izvedenih v predhodnem koledarskem letu;

(b) rezultate, dosežene v predhodnem koledarskem letu, katerim se po potrebi priložijo sektorska poročila, v katerih je analizirano stanje različnih industrijskih in proizvodnih sektorjev;

(c) splošno oceno izpolnjevanja nalog UUNT iz te uredbe;

(d) pregled dejavnosti, ki jih UUNT namerava izvajati v prihodnosti;

(e) priporočila o prihodnjih politikah na področju varstva pravic intelektualne lastnine, vključno s tem, kako okrepiti učinkovito sodelovanje med državami članicami.

Člen 8Ocenjevanje

27. V 5 letih po začetku veljavnosti te uredbe Komisija sprejme poročilo, v katerem oceni uporabo te uredbe.

28. V ocenjevalnem poročilu se oceni uspešnost UUNT pri izvajanju te uredbe, zlasti glede njenega učinka na varstvo pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu.

29. Komisija se pri pripravi ocenjevalnega poročila o vprašanjih iz odstavka 2 posvetuje s predstavniki, ki se srečujejo v okviru Opazovalnega urada.

30. Komisija ocenjevalno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter o njem začne široko posvetovanje med zainteresiranimi stranmi.

Člen 9Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB

1.3. Vrsta predloga/pobude: Zakonodajni predlog

1.4. Cilji

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

1.7. Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.3. Ukrepi za preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve za upravne zadeve

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za nekatere naloge v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo

Zadevna področja ABM/ABB[35]

Notranji trg – gospodarstvo, ki temelji na znanju – uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[36]

( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa .

( Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo .

Cilji

Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Splošni cilj je izboljšanje učinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, da bi se izognili znatni škodi, ki bi jo ponarejanje in piratstvo povzročila evropskemu gospodarstvu in zdravju ter varnosti evropskih državljanov. Ta cilj je skladen z obstoječimi politikami in strategijami EU, kot je Evropa 2020[37]. Prav tako so skladni z glavnimi prednostnimi nalogami in predlogi Komisije iz njene strategije za pravice intelektualne lastnine v Evropi[38].

Kršitve pravic intelektualne lastnine so se v zadnjih desetih letih znatno povečale. Leta 2009 je OECD ocenil, da je bila mednarodna trgovina s ponarejenim in piratskim blagom leta 2007 vredna 250 milijard USD, kar je več kot nacionalni BDP 150 gospodarstev[39]. Podatki, ki so jih objavili carinski organi EU, jasno kažejo povečanje carinskih dejavnosti, pri čemer se je število registriranih primerov s 4 694 leta 1999 zvišalo na 43 572 leta 2009, tj. zvišanje za približno 920% v desetih letih. Kar zadeva spletno piratstvo, najnovejša študija industrije, ki jo je leta 2010 po naročilu Mednarodne gospodarske zbornice v okviru pobude Ukrepi podjetij za preprečevanje ponarejanja in piratstva (Business Action to Stop Counterfeiting and Piracy – BASCAP) izvedlo podjetje TERA Consultants iz Pariza, kaže, da je bilo leta 2008 v EU zaradi piratstva v glasbeni, filmski in televizijski industriji ter industriji programske opreme izgubljenih 10 milijard EUR in več kot 185 000 delovnih mest[40].

Glavna pobuda na ravni EU je Evropski opazovalni urad za ponarejanje in piratstvo (Opazovalni urad), ki ga vodi Generalni direktorat za notranji trg in storitve Komisije (GD MARKT).

Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilj:

V zadnjih dveh letih je bil določen institucionalni okvir Opazovalnega urada. Po končani fazi ustanovitve Opazovalnega urada se je izkazalo, da ta zaradi pomanjkanja sredstev, človeških virov, zmogljivosti informacijske tehnologije in organiziranja srečanj ter potrebnega strokovnega znanja s svojo trenutno infrastrukturo ne bo mogel izpolniti svojih ciljev v prihodnosti in da bi bilo prevzemanje dodatnih nalog nase v trenutnih razmerah zanj izključeno.

Zato je specifični cilj zagotoviti, da Opazovalni urad razpolaga s potrebno infrastrukturo, ki mu bo omogočala opravljanje svojih nalog učinkovito, karseda hitro in brez stroškov za proračun EU. Te naloge vključujejo izboljšanje znanja javnih organov in zainteresiranih strani iz zasebnega sektorja v zvezi z obsegom, učinkom in trendi, povezanimi s ponarejanjem in piratstvom, ter v zvezi z učinkovitimi tehnikami za spopadanje s to težavo, prek izboljšanja vsakodnevnega sodelovanja za uveljavljanje pravic; ter obveščanje potrošnikov o gospodarskem učinku in nevarnostih, povezanih s ponarejanjem in piratstvom, ter izboljšanje usklajenosti ukrepov, usmerjenih v tretje države.

V okviru te pobude bi Opazovalni urad vodila že obstoječa agencija, in sicer Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT). Tako bi Opazovalni urad lahko uporabljal že obstoječe upravne strukture (kot so na primer človeški viri in sredstva). UUNT je agencija EU, odgovorna za registracijo blagovnih znamk in modelov v Skupnosti, ki velja v vseh 27 državah članicah EU. Glede na to, da obstaja jasna povezava med varstvom pravic intelektualne lastnine in njihovim uveljavljanjem, se strokovno znanje na razpolago v UUNT zdi posebej relevantno za naloge Opazovalnega urada.

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB:

Politika notranjega trga.

Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Če ne bodo sprejeti bolj usklajeni in trajnostni ukrepi za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, EU grozi škodljiv trend, ki bo resno vplival na okrevanje njenega gospodarstva, blaginjo in delovna mesta. Ta trend vključuje porast izdelkov, ki lahko potrošnikom povzročijo resno škodo, kot so na primer ponarejena zdravila, živilski izdelki, kozmetika in ponarejena gospodinjska oprema.

Opazovalni urad bi znatno izboljšal uveljavljanje pravic, če bi zagotovil zanesljive in objektivne podatke za prepoznavanje trendov in groženj, boljšo usklajenost in izmenjavo podatkov med pristojnimi organi v državah članicah v zvezi z najboljšimi praksami ter izmenjavo podatkov v realnem času med zainteresiranimi stranmi v zvezi s ponarejenimi izdelki, izmenjavami uspešnih strategij javnega in zasebnega sektorja; usposabljanja, namenjena organom za uveljavljanje pravic, ter usposabljanja za izboljšanje ozaveščanja potrošnikov, namenjena organom v ranljivih tretjih državah, da bi se lahko spopadali s ponarejanjem in piratstvom.

Ta pobuda bi v primerjavi s trenutnim stanjem pomenila prihranek pri odhodkih, kot je to razvidno v oceni učinka, še ena izmed njenih prednosti pa bi bila omogočitev Opazovalnemu uradu, da hitro postane dejaven. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) je edina agencija EU, ki se ukvarja z blagovnimi znamkami in modeli, ter bi bila primeren gostitelj za Opazovalni urad. Prek seminarjev in dejavnosti usposabljanja je že pridobila strokovno znanje in izkušnje na področju uveljavljanja ter namerava pripraviti dodatne projekte v zvezi z uveljavljanjem, kot je IT informacijski sistem o registriranih blagovnih znamkah in modelih. Poleg tega bi sinergije med nalogami Opazovalnega urada in nalogami, ki jih že opravlja UUNT, znatno omejile število potrebnega dodatnega osebja.

Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Pravočasno pripravljanje in objavljanje poročil UUNT o ponarejanju in piratstvu, raziskave o najboljših praksah, razvoj in uporaba orodij za ozaveščanje ter razvoj, predstavitev in vzdrževanje podatkovnih baz; kakovost poročil in raziskav (natančnost in uporabnost), kakovost in učinek strategij, ki bodo razvite na področjih ozaveščanja javnosti, raziskav in usposabljanj, vključno s številom, učinkom in vplivom uspešno izvedenih kampanj, številom usposobljenih oseb in dostopnostjo podatkov.

Utemeljitev predloga/pobude

Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Kratkoročno gledano se je Komisija glede na potrebo po hitri razširitvi dejavnosti Opazovalnega urada odločila, da se bo slednji osredotočil na zbiranje podatkov, ukrepe za ozaveščanje javnosti in usposabljanje, opredelitev ter izmenjavo najboljših javnih in zasebnih praks, kot tudi na izboljšanje vsakdanjega sodelovanja, raziskav v zvezi s tehničnimi orodji za preprečevanje ponarejanja in piratstva ter mednarodne tehnične pomoči.

Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Veliko dejavnosti, ki so potrebne za boj proti ponarejanju in piratstvu, so čezmejne narave in temeljijo na sodelovanju in usklajenosti. Da bi dosegle popolno učinkovitost, zahtevajo pripravljenost in vključevanje vseh 27 držav članic. Zato je ključnega pomena, da se razvijejo orodja in strukture na ravni EU, katerih rezultate bodo lahko uživale vse države članice.

Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

OECD in druge organizacije so leta 2009 izpostavile ključne težave, zaradi katerih ni bilo mogoče preprečiti porasta ponarejanja in piratstva; to je pripeljalo do znatnega zmanjšanja naložb in ukinitev delovnih mest[41]; vedno večjih groženj za zdravje in varnost evropskih potrošnikov[42]; resnih težav za MSP[43] v EU, izgub pri pobiranju davkov zaradi upada prijavljenih prodaj ter vpletenosti organiziranega kriminala.

Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Predlog temelji na sporočilu Komisije iz leta 2009[44], ki opredeljuje naloge Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo. Njegovi cilji so v skladu z obstoječimi politikami in strategijami EU, kot je Evropa 2020[45]. Prav tako so skladni z glavnimi prednostnimi nalogami in predlogi Komisije iz njene strategije za pravice intelektualne lastnine v Evropi[46].

Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

( Časovno omejen predlog/pobuda:

- ( trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL.

- ( finančni učinek med letoma LLLL in LLLL.

( Časovno neomejen predlog/pobuda:

- izvedba z začetnim obdobjem med letoma 2012 in 2013 (ob predpostavki, da Uredba začne veljati leta 2012),

- ki mu sledi polno delovanje.

Načrtovani načini upravljanja[47]

( Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije,

- ( organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[48],

- ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

( Deljeno upravljanje z državami članicami.

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite) .

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Predlaga se prenos nalog na že obstoječi organ, tj. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT).

UKREPI UPRAVLJANJA

Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Predlagana uredba določa, da Komisija v petih letih po začetku njene veljavnosti oceni uspešnost UUNT pri izvajanju te uredbe, zlasti glede njenega učinka na varstvo pravic intelektualne lastnine. Poročilo Komisije o oceni UUNT v zvezi z dejavnostmi, izvedenimi v okviru predlagane uredbe, bo vključevalo: oceno rezultatov, ki jih bo Opazovalni urad objavil v poročilih vsako četrtletje in v svojem letnem poročilu, osnovana pa bo na celovitih, objektivnih podatkih; vsa revizijska poročila UUNT v zvezi z delom Opazovalnega urada; anketo, izvedeno med javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi v zvezi z njihovim mnenjem o delu UUNT kar zadeva celovitost, zanesljivost, natančnost, uporabnost, objektivnost in neodvisnost njegovih rezultatov. Merila, ki se bodo uporabila pri oceni učinka in vpliva ukrepa, bodo zlasti: napredek, dosežen pri razvoju dejavnosti Opazovalnega urada; uspešnost strategije Opazovalnega urada; učinkovita uporaba virov; vpliv in posledice za javne in zasebne zainteresirane strani. Glavni kazalniki za spremljanje bodo naslednji: pravočasnost pripravljanja in objavljanja poročil, raziskav o najboljših praksah, razvoj in uporaba orodij za ozaveščanje ter razvoj, predstavitev in vzdrževanje podatkovnih baz; kakovost poročil in raziskav (natančnost in uporabnost), kakovost in učinek strategij, ki bodo razvite na področjih ozaveščanja javnosti, raziskav in usposabljanj, vključno s številom uspešno izvedenih kampanj in številom usposobljenih oseb, ter dostopnost podatkov. |

Sistem upravljanja in nadzora

Ugotovljena tveganja

- - Nove naloge UUNT naj bi služile tudi za oceno na ravni Komisije v zvezi s tem, ali so na ravni EU potrebne kakršne koli dodatne dejavnosti in katere so te dejavnosti. Torej je treba zagotoviti, da bodo delovni program in prednostne naloge UUNT v skladu s potrebami Komisije po informacijah. Prenos na agencijo pomeni tveganje, da se te skladnosti v praksi ne bo spoštovalo.

- UUNT je trenutno osredotočen na blagovne znamke in modele, kar ustvarja tveganje, da avtorske pravice in druge pravice intelektualne lastnine ne bodo obravnavane tako prednostno kot blagovne znamke in modeli.

Na podlagi zgoraj navedenih meril bo opravljena popolna ocena tveganja.

Načrtovani načini nadzora

Opravljene bodo redne ocene tveganj, pripravljala pa se bodo tudi poročila o pregledih, in sicer na podlagi letnih poročil UUNT ter ocene, ki jo bo izvedla Komisija.

Ukrepi za preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

UUNT že ima stroge politike in postopke na tem področju.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

- Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

številka [poimenovanje…………………………....….] | dif./nedif. ([49]) | držav Efte[50] | držav kandidatk[51] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

12 01 01 Odhodki za aktivno zaposlene na področju „Notranji trg" | nedif. | NE | NE | NE | NE |

12 01 03 Odhodki za opremo, pohištvo in storitve na področju „Notranji trg" | nedif. | NE | NE | NE | NE |

- Predlagana pobuda bi prinesla prihranke v teh proračunskih vrsticah.

- Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

številka [poimenovanje……………………………..] | dif./ nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

[XX.YY.YY.YY] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

Ocenjeni učinek na odhodke

Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: | Številka | Politike notranjega trga |

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Drugi sproščeni odhodki upravne narave

- (v mio EUR)

Vrsta odhodkov | Drugi odhodki upravne narave |

od leta 2013 |

12 01 02 11 02 – Konference in srečanja | 0,040 |

Sproščeni odhodki upravne narave SKUPAJ | 0,040 |

Stroškov srečanj Opazovalnega urada ne bi bilo več treba kriti iz proračuna EU, saj bi bili ti stroški kriti iz ločenega proračuna UUNT.

Na podlagi odhodkov iz leta 2010 bo sproščenih 40 000 EUR.

Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

- ( Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

( Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) |

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) |

XX 01 01 02 (delegacije) |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

10 01 05 01 (neposredne raziskave) |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[59] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – za neposredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ |

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci |

Zunanje osebje |

Človeški viri – število in vrsta sproščenih delovnih mest

Vrsta delovnega mesta | Število sproščenih delovnih mest, ki se dodelijo za druge prednostne naloge (s prerazporejanjem na druge službe Komisije) |

2013 |

Uradniki in začasni uslužbenci | AD | 0 |

AST | 0 |

Skupaj delovnih mest | 0 |

Zunanje osebje | Pogodbeni uslužbenci | 0 |

Napoteni nacionalni izvedenci |

Zunanje osebje skupaj | 0 |

Enote ekvivalenta polnega delovnega časa (EPDČ) SKUPAJ | 0 |

Trenutno je en član osebja AST, ki je trenutno zadolžen za organizacijo Opazovalnega urada, napoten od UUNT. Njegova pomoč v prihodnosti na Komisiji ne bo več potrebna in njegovo delovno mesto bo vrnjeno UUNT.

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembo večletnega finančnega okvira[62].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

- V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) | Skupaj |

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

Člen …. | | | | | | | | | |Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1] Sporočilo Komisije z naslovom: „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ z dne 3. marca 2010, COM(2010) 2020.

[2] Glej zlasti sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008: „Strategija pravic industrijske lastnine za Evropo“, COM(2008) 465 konč.

[3] OECD, Magnitude of counterfeiting and piracy of tangible products – November 2009 update, http://www.oecd.org/document/23/0,3343.

[4] Evropska komisija, Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo, Poročilo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov – 2009, http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/statistics/index_en.htm .

[5] http://www.iccwbo.org/bascap/id35360/index.html.

[6] TERA Consultants, Building a Digital Economy: marec 2010, http://www.iccwbo.org/bascap/id35360/index.html.

[7] Poročilo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov – 2009, glej opombo 4.

[8] Technopolis (2007), „Effects of counterfeiting on EU SMEs“, http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/industry/doc/Counterfeiting_Main%20Report_Final.pdf.

[9] Frontier Economics (maj 2009), The impact of counterfeiting on Governments and Consumers: http://www.iccwbo.org/uploadedFiles/BASCAP/Pages/Impact%20of%20Counterfeiting%20on%20Governments%20and%20Consumers%20-%0Final%20doc.pdf.

[10] UNICRI, Counterfeiting: a global spread, 2008, http://counterfeiting.unicri.it/report2008.php.

[11] Resolucija Sveta z dne 25. septembra 2008, UL C 253, 4.10.2008, str. 1.

[12] Sporočilo Komisije z dne 11. septembra 2009: „Krepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu“, COM(2009) 467 konč.

[13] Resolucija Sveta z dne 1. marca 2010 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (2010/C 56/01), UL C 56, 6.3.2010, str. 1.

[14] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010, 2009/2178(INI).

[15] ADE, Evaluation of the Intellectual Property Rights Enforcement Strategy in Third Countries, november 2010, http://trade.ec.europa.eu/doclib/cfm/doclib_section.cfm?sec=180&langId=en .

[16] COM(2010)2020.

[17] COM(2008) 465; glej tudi sporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2010: „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“, COM(2010) 608 konč.

[18] Ta zasedanja so potekala 4. septembra 2009, 14. decembra 2009, 16. februarja 2010 in 10. junija 2010.

[19] Sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008: „Strategija pravic industrijske lastnine za Evropo“, COM(2008) 465 konč. in COM(2009) 467 konč.

[20] Resoluciji Sveta z dne 25. septembra 2008 in 1. marca 2010.

[21] Resolucija z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (2009/2178(INI)), A7-0175/2010.

[22] Podrobnosti so na voljo v študiji, ki jo je pripravil Inštitut Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno in davčno pravo ter je na voljo na strani http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/tm/index_en.htm.

[23] http://www.premiercercle.com/sites/ip2010/overview.php.

[24] Oba organa sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije.

[25] Glej SEC(2007)530.

[26] UL C . , str. .

[27] Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2010 naslovom: „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020.

[28] UL C 253, 4.10.2008, str. 1.

[29] COM(2009) 467, 14. 9. 2009.

[30] Resolucija Sveta z dne 1. marca 2010 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (2010/C 56/01), UL C 56, 6.3.2010, str. 1.

[31] Sklepi Sveta z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji, UL C 140, 29.5.2010, str. 22.

[32] UL L 195, 2.6.2004, str. 16.

[33] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010, 2009/2178(INI).

[34] UL L 78, 24.3.2009, str. 1.

[35] ABM: upravljanje proračuna po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[36] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[37] COM(2010)2020.

[38] COM(2008)465.

[39] OECD, Magnitude of counterfeiting and piracy of tangible products – November 2009 update, http://www.oecd.org/document/23/0,3343.

[40] http://www.iccwbo.org/bascap/id35360/index.html.

[41] TERA Consultants, „Building a Digital Economy“: marec 2010, http://www.iccwbo.org/bascap/id35360/index.html.

[42] Evropska komisija, Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo, Poročilo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov – 2009, http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/statistics/index_en.htm .

[43] Technopolis (2007), „Effects of counterfeiting on EU SMEs“, http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/industry/doc/Counterfeiting_Main%20Report_Final.pdf.

[44] COM(2009) 467 konč.

[45] COM(2010)2020.

[46] COM(2008) 465; glej tudi sporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2010: „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“, COM(2010) 608 konč.

[47] Pojasnila načinov upravljanja in sklicevanja na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[48] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[49] dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[50] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[51] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[52] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[53] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[54] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[55] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest ...).

[56] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[57] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[58] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[59] PU= pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („ Intérimaire“) ; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU= lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[60] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[61] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[62] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[63] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.