OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Zgodovina predloga

V Evropski uniji (EU) je patentno varstvo trenutno mogoče pridobiti prek nacionalnih patentnih uradov držav članic, ki podeljujejo nacionalne patente, ali prek Evropskega patentnega urada (EPO) v okviru Evropske patentne konvencije (EPK)[1]. Vendar je treba evropski patent, potem ko ga EPO podeli, potrditi v vsaki državi članici, v kateri se zahteva varstvo. Da bi bil evropski patent potrjen na ozemlju države članice, lahko nacionalna zakonodaja med drugim zahteva, da imetnik patenta predloži prevod evropskega patenta v uradni jezik zadevne države članice[2]. Sedanji patentni sistem v EU je torej zlasti v smislu prevajalskih zahtev stroškovno zelo neugoden in zapleten. Skupni stroški potrjevanja povprečnega evropskega patenta znašajo 12 500 EUR, če se patent potrdi le v 13 državah članicah, in več kot 32 000 EUR, če se potrdi v celotni EU. Ocenjeno je, da dejanski stroški potrjevanja v EU znašajo približno 193 milijonov EUR na leto.

V strategiji Evropa 2020[3] in aktu za enotni trg[4] je bilo oblikovanje gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, opredeljeno kot prednostna naloga. Cilj obeh pobud je izboljšati okvirne pogoje podjetij za inovacije z uvedbo enotnega patentnega varstva v državah članicah EU in enotnega evropskega sistema reševanja patentnih sporov.

Kljub splošnemu priznavanju neugodnega konkurenčnega položaja evropskih podjetij zaradi neenotnosti patentnega varstva Unija enotnega patentnega varstva ni uspela vzpostaviti. Najprej je Komisija avgusta 2000 predložila predlog Uredbe Sveta o patentu Skupnosti[5]. Leta 2002 je Evropski parlament sprejel zakonodajno resolucijo[6]. Leta 2003 je Svet sprejel skupen politični pristop[7], vendar dokončnega dogovora ni bilo mogoče doseči. V Svetu so bile razprave o predlogu obnovljene po tem, ko je Komisija aprila 2007 sprejela sporočilo „Izboljšanje patentnega sistema v Evropi“[8]. V njem je potrdila zavezanost k uvedbi enotnega patenta Skupnosti.

Z Lizbonsko pogodbo je bila vzpostavljena podrobnejša pravna podlaga za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine. V skladu s členom 118(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) morata Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določiti ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine. Vendar člen 118(2) PDEU opredeljuje posebno pravno podlago za jezikovno ureditev za evropske pravice intelektualne lastnine, ki jo mora Svet po posebnem zakonodajnem postopku določiti soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Zato je treba jezikovno ureditev za kakršen koli enotni patentni sistem v EU določiti z ločeno uredbo.

Decembra 2009 je Svet sprejel sklepe o „Izboljšanju patentnega sistema v Evropi“[9] in splošni pristop o predlogu Uredbe o patentu EU[10]. Vendar ureditev prevajanja zaradi navedene spremembe pravne podlage ni bila zajeta.

Komisija je 30. junija 2010 sprejela predlog Uredbe Sveta o ureditvi prevajanja za patent EU[11]. Predlogu je bilo priloženo poročilo o oceni učinka[12], v katerem so bile analizirane različne možnosti za mogočo ureditev prevajanja. Kljub velikemu prizadevanju predsedstva Sveta je bilo na zasedanju Sveta za konkurenčnost 10. novembra 2010 navedeno, da glede ureditve prevajanja ni bilo mogoče doseči soglasja[13]. Na zasedanju Sveta za konkurenčnost 10. decembra 2010[14] so bile potrjene nepremagljive težave, zaradi katerih je odločitev, za katero je potrebno soglasje, zdaj in v bližnji prihodnosti nemogoča. To pomeni, da se cilji predlaganih uredb za vzpostavitev enotnega patentnega varstva v celotni Evropski uniji ne morejo doseči v razumnem roku z izvajanjem ustreznih določb Pogodb.

Komisija je na podlagi zahteve dvanajstih držav članic (Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Poljske, Slovenije, Švedske in Združenega kraljestva) predložila Svetu predlog[15] o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva. Vse države članice so v svojih zahtevah navedle, da morajo zakonodajni predlogi Komisije v okviru okrepljenega sodelovanja temeljiti na zadnjih pogajanjih s Svetom. Po sprejetju predloga so željo po sodelovanju izrazili tudi Belgija, Avstrija, Irska, Portugalska, Malta, Bolgarija, Romunija, Češka republika, Slovaška, Madžarska, Latvija, Grčija in Ciper. Svet je 10. marca 2011 po pridobitvi soglasja Evropskega parlamenta sprejel predlog sklepa o odobritvi. S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, kot je bilo odobreno s Sklepom Sveta 2011/167/EU[16].

Pravni pristop

V primerjavi s predlogom Komisije iz leta 2000 temelji ta predlog na obstoječem sistemu evropskih patentov, tako da zagotavlja enotni učinek evropskim patentom, podeljenim za ozemlja sodelujočih držav članic. Enotno patentno varstvo bo neobvezno ter bo obstajalo skupaj z nacionalnimi in evropskimi patenti. Imetniki evropskih patentov, ki jih podeli Evropski patentni urad, lahko v enem mesecu od objave omembe podelitve evropskega patenta pri EPO vložijo zahtevek za registracijo enotnega učinka. Enotni učinek bo po registraciji zagotavljal enotno varstvo in bo imel enak učinek na celotnem ozemlju vseh sodelujočih držav članic. Evropski patenti z enotnim učinkom se lahko podelijo, prenesejo, razveljavijo ali iztečejo le na tem ozemlju kot celoti. Sodelujoče države članice dodelijo EPO nalogo upravljanja evropskih patentov z enotnim učinkom.

2. POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Januarja 2006 je Komisija začela široko posvetovanje o prihodnji patentni politiki v Evropi[17]. Prejetih je bilo več kot 2 500 odgovorov od različnih zainteresiranih strani, med drugim od podjetij iz vseh gospodarskih sektorjev, poslovnih združenj in združenj MSP, patentnih strokovnjakov, javnih organov in akademikov. Sodelujoči so pozivali k evropskemu patentnemu sistemu, ki zagotavlja spodbude za inovacije in širjenje znanstvenih spoznanj, spodbuja prenos tehnologij, je dostopen vsem subjektom na trgu ter je pravno varen. Iz odgovorov je bilo jasno razvidno razočaranje zainteresiranih strani zaradi pomanjkanja napredka pri projektu patenta Skupnosti. Skoraj vsi sodelujoči (uporabniki patentnega sistema) so zavrnili ureditev prevajanja iz skupnega političnega pristopa Sveta iz leta 2003, ki je določala, da mora imetnik patenta predložiti prevod zahtevkov (s pravnim učinkom) v vse uradne jezike Skupnosti.

Zainteresirane strani so se na splošno strinjale z „enotnim, cenovno sprejemljivim in konkurenčnim“ patentom Skupnosti. To stališče je bilo ponovljeno na javni obravnavi 12. julija 2006, na kateri je velika večina zainteresiranih strani podprla uvedbo resnično enotnega visokokakovostnega patenta. Vendar so poudarile, da politični kompromisi ne smejo ogroziti koristnosti projekta. Zlasti predstavniki malih in srednjih podjetij (MSP) so izpostavili pomembnost sprejemljivih stroškov patentiranja.

Vprašanje enotnega patentnega varstva je bilo izčrpno obravnavano tudi na posvetovanju o Aktu za mala podjetja za Evropo, na katerem je bilo predstavljenih več različnih pobud za pomoč evropskim MSP[18]. Mala in srednja podjetja so kot glavni oviri opredelila visoko raven pristojbin za pravico do izkoriščanja patenta in pravno zapletenost patentnega sistema[19]. Podjetja na splošno, zlasti pa predstavniki MSP, so v svojih prispevkih k posvetovanju zahtevali bistveno znižanje stroškov patentiranja za prihodnji enotni patent[20].

V nedavnih dokumentih o stališčih različne zainteresirane strani omenjajo enotno patentno varstvo. Evropska poslovna združenja, kot so BusinessEurope[21], UEAPME[22] in Eurochambres[23], potrjujejo, da velika in tudi mala podjetja želijo poenostavljeno, stroškovno učinkovito in dostopno patentno varstvo. Nacionalne poslovne organizacije v veliko državah članicah in v različnih industrijskih sektorjih so izpostavile enaka vprašanja[24]. Zainteresirane strani so poudarile, da mora morebitna rešitev za enotno patentno varstvo temeljiti na obstoječih mehanizmih za podeljevanje patentov v Evropi in zanjo ne sme biti potrebna revizija Evropske patentne konvencije.

3. OCENA UČINKA

Temu predlogu je priložena ocena učinka, v kateri so opredeljene glavne težave sedanjega evropskega patentnega sistema: (i) visoki stroški, povezani s prevajanjem in objavljanjem evropskih patentov, (ii) razlike v vzdrževanju patentov v državah članicah (letne pristojbine za podaljšanje je treba plačati vsako leto v vsaki državi, v kateri je patent potrjen); ter (iii) upravna zapletenost pri registraciji prenosov, licenc in drugih pravic, povezanih s patenti. Posledično je dostop do celovitega patentnega varstva v Evropi tako drag in zapleten, da za veliko inovatorjev in družb ni dostopen.

V oceni učinka so analizirani učinki naslednjih možnosti:

možnost 1 (osnovni scenarij) – Komisija ne sprejme nobenih ukrepov,

možnost 2 – Komisija si skupaj z drugimi institucijami še naprej prizadeva za patent EU, ki zajema 27 držav članic,

možnost 3 – Komisija predloži predloge uredb o izvajanju okrepljenega sodelovanja:

podmožnost 3.1 – Komisija predlaga ureditev prevajanja, ki velja na področju enotnega patentnega varstva in ustreza njenemu predlogu z dne 30. junija 2010, ali

podmožnost 3.2 – Komisija predlaga ureditev prevajanja, ki velja na področju enotnega patentnega varstva, na podlagi svojega predloga z dne 30. junija 2010 in ob upoštevanju elementov kompromisnega predloga, o katerem je razpravljal Svet.

Analiza, ki je bila izvedena v oceni učinka, je pokazala, da je možnost 3 s podmožnostjo 3.2 najprimernejša.

Ti problemi se lahko obravnavajo samo na ravni EU, saj brez pravnega instrumenta EU države članice ne bi mogle v zadostni meri določiti pravnih učinkov, vezanih na patente, ki so enotni v več državah članicah.

4. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Sklep Sveta 2011/167/EU je pooblastil države članice iz člena 1 navedenega sklepa, da vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

Člen 118(2) PDEU določa posebno pravno podlago za vzpostavitev jezikovne ureditve, ki velja za evropske pravice intelektualne lastnine, ki zagotavljajo enotno varstvo v celotni Uniji, z uredbami, ki jih Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

5. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne vpliva na proračun Unije.

6. PODROBEN OPIS

Člen 1 – Vsebina

V tem členu je opredeljena vsebina te uredbe.

Člen 2 – Opredelitev pojmov

V tem členu so navedene opredelitve glavnih pojmov, ki se uporabljajo v tej uredbi.

Člen 3 – Ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom

Ta člen določa, da se dodatni prevodi ne zahtevajo, kadar je spis evropskega patenta z enotnim učinkom objavljen v skladu s členom 14(6) EPK. Člen 14(6) EPK določa, da se evropski patentni spis objavi v jeziku postopka pred EPO in vsebuje prevod patentnih zahtevkov v druga dva uradna jezika EPO. Dodatni prevodi se zahtevajo le v primeru spora v skladu s členom 4 in v prehodnem obdobju iz člena 6. Zahtevek za enotni učinek se predloži v jeziku postopka.

Člen 4 – Prevod v primeru spora

V skladu s tem členom mora v primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta zagotoviti celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče. Imetnik patenta mora na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskega patenta z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic, zagotoviti tudi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča. Stroške teh prevodov krije imetnik patenta. V primeru spora glede odškodninskega zahtevka sodišče, ki obravnava spor, upošteva, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod v svoj jezik, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent.

Člen 5 – Upravljanje sistema za nadomestila

Ta člen določa, da v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice za upravljanje sistema za nadomestila za prijavitelje, ki vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada, zadolžijo Evropski patentni urad.

Člen 6 – Prehodni ukrepi

V tem členu so določeni prehodni ukrepi, ki veljajo v določenem obdobju, dokler ni na voljo sistem visokokakovostnih strojnih prevodov v vse uradne jezike Unije.

Zato se v prehodnem obdobju zahtevku za enotni učinek iz člena 12 Uredbe xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva priloži: (i) celoten prevod spisa zadevnega patenta v angleščino, kadar je jezik postopka pred EPO v skladu s členom 14(3) EPK francoščina ali nemščina; ali (ii) prevod celotnega spisa zadevnega patenta v kateri koli uradni jezik sodelujočih držav članic, ki je uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka pred EPO angleščina.

Te prevode, ki se zahtevajo v prehodnem obdobju, bi Evropski patenti urad objavil čim prej po datumu vložitve zahtevka za enotni učinek iz člena 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe]. Poleg tega je določeno, da besedila teh prevodov nimajo pravnega učinka in so predložena le v informativne namene.

Prehodno obdobje se mora zaključiti takoj, ko je na voljo sistem visokokakovostnih strojnih prevodov v vse uradne jezike Unije. Kakovost strojnih prevodov mora redno in objektivno ocenjevati neodvisni strokovni odbor, ki ga ustanovijo sodelujoče države članice v okviru Evropske patentne organizacije, kakor je navedeno v členu 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe], ter je sestavljen iz predstavnikov Evropskega patentnega urada in uporabnikov evropskega patentnega sistema. Ta strokovna skupina predloži objektivno oceno razpoložljivosti sistema visokokakovostnih strojnih prevodov vsaki dve leti po šestem letu od začetka uporabe te uredbe. Na podlagi tega Komisija predloži Svetu poročilo in po potrebi predlaga zaključek prehodnega obdobja.

Sistem strojnih prevodov v vse uradne jezike Unije je treba razviti najpozneje v 12 letih. Če torej Svet na podlagi predloga Komisije ne konča prehodnega obdobja, se to obdobje samodejno izteče 12 let po začetku uporabe te uredbe.

Člen 7 – Začetek veljavnosti

Ta člen določa, da ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Ker pa materialne določbe, ki se uporabljajo za evropski patent z enotnim učinkom, ureja Uredba xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in ker so dopolnjene z ureditvijo prevajanja iz te uredbe, se ti uredbi uporabljata skupaj. Zato bo datum začetka uporabe te uredbe poseben datum, ki se bo ujemal z datumom začetka uporabe Uredbe xx/xx [materialne določbe].

2011/0094 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 118(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva[25],

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[26],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s Sklepom Sveta 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva so bili Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice) pooblaščeni, da med seboj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

(2) V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva[27] lahko imajo nekateri evropski patenti, ki jih podeli Evropski patentni urad v skladu s pravili in postopki iz Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila spremenjena (v nadaljnjem besedilu: EPK), na zahtevo imetnika patenta enotni učinek na ozemljih sodelujočih držav članic.

(3) Ureditev prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic (v nadaljnjem besedilu: evropski patent z enotnim učinkom) je treba določiti z ločeno uredbo v skladu s členom 118(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(4) V skladu s Sklepom Sveta 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva mora biti ureditev prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom enostavna in stroškovno ugodna ter se mora ujemati z ureditvijo iz predloga Uredbe Sveta o ureditvi prevajanja za patent Evropske unije[28], ki ga je Komisija predložila 30. junija 2010, in elementi kompromisnega predloga predsedstva iz novembra 2010, ki je v Svetu prejel široko podporo[29].

(5) Ureditev prevajanja, ki velja za evropske patente z enotnim učinkom, je stroškovno ugodna in poenostavljena ter zagotavlja pravno varnost, mora spodbujati inovacije ter zlasti koristiti malim in srednjim podjetjem. Takšna ureditev prevajanja mora zagotavljati lažji, cenejši in manj tvegan dostop do evropskega patenta z enotnim učinkom ter patentnega sistema kot celote.

(6) Ker je Evropski patentni urad pristojen za podelitev evropskih patentov, mora ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri Evropskem patentnem uradu. Cilj te ureditve mora biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.

(7) Brez poseganja v nekatere prehodne ureditve prevajanja se ne smejo zahtevati dodatni prevodi, kadar je spis evropskega patenta z enotnim učinkom objavljen v skladu s členom 14(6) EPK. Člen 14(6) EPK določa, da se evropski patenti spis objavi v jeziku postopka pred Evropskim patentnim uradom in vsebuje prevod patentnih zahtevkov v druga dva uradna jezika Evropskega patentnega urada.

(8) V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom mora imetnik patenta v skladu s pravno upravičeno zahtevo zagotoviti celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče. Imetnik patenta mora na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskega patenta z enotnim učinkom na ozemlju sodelujočih držav članic, zagotoviti tudi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča. Ti prevodi ne smejo biti opravljeni avtomatizirano, njihove stroške pa mora kriti imetnik patenta. V primeru spora glede odškodninskega zahtevka mora sodišče, ki obravnava spor, upoštevati, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod v svoj jezik, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent. Pristojno sodišče mora oceniti okoliščine posameznega primera ter med drugim upoštevati dejstvo, ali je domnevni kršitelj malo ali srednje podjetje, ki posluje le na lokalni ravni, jezik postopka pred Evropskim patentnim uradom in v prehodnem obdobju prevod, predložen skupaj z zahtevkom za enotni učinek.

(9) Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za mala in srednja podjetja, je treba prijaviteljem, katerih jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, omogočiti, da svoje patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu vložijo v katerem koli drugem uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep mora Evropski patentni urad v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] za prijavitelje, ki želijo pridobiti evropske patente z enotnim učinkom in imajo prebivališče ali glavni kraj poslovanja v državi članici Unije, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, poleg že obstoječih patentov Evropskega patentnega urada upravljati tudi sistem dodatnih povračil stroškov, povezanih s prevajanjem iz tega jezika v jezik postopka Evropskega patentnega urada.

(10) Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja morajo biti čim prej na voljo strojni prevodi patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. Sistem strojnih prevodov, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja, razvija Evropski patentni urad. Pravočasna razpoložljivost sistema visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so glavna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi se lahko uporabljajo le v informativne namene in ne smejo imeti pravnega učinka.

(11) V prehodnem obdobju, tj. dokler ni na voljo sistem visokokakovostnih strojnih prevodov v vse uradne jezike Unije, se zahtevku za enotni učinek iz člena 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] priloži celoten prevod patentnega spisa v angleščino, kadar je jezik postopka pred Evropskim patentnim uradom francoščina ali nemščina, ali v kateri koli drug uradni jezik sodelujoče države članice, ki je uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka pred Evropskim patentnim uradom angleščina. S to ureditvijo bi se zagotovilo, da so v prehodnem obdobju vsi evropski patenti z enotnim učinkom na voljo v angleščini, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih tehnoloških raziskav in publikacij. Poleg tega bi se zagotovilo, da bi bili objavljeni prevodi evropskih patentov z enotnim učinkom v druge uradne jezike sodelujočih držav članic. Ti prevodi ne smejo biti opravljeni avtomatizirano, njihova visoka kakovost pa mora prispevati k razvoju prevajalskih orodij v okviru Evropskega patentnega urada. Z njimi bi se tudi okrepilo razširjanje patentnih informacij. Prehodno obdobje se mora zaključiti takoj, ko je na voljo sistem visokokakovostnih strojnih prevodov v vse uradne jezike Unije, katerih kakovost je treba objektivno oceniti. Kakovost strojnih prevodov mora redno in objektivno ocenjevati neodvisni strokovni odbor, ki ga ustanovijo sodelujoče države članice v okviru Evropske patentne organizacije ter je sestavljen iz predstavnikov Evropskega patentnega urada in uporabnikov evropskega patentnega sistema. Glede na tehnološki napredek bi bilo treba sistem visokokakovostnih strojnih prevodov razviti najpozneje v 12 letih. Posledično se mora prehodno obdobje izteči 12 let po datumu začetka uporabe te uredbe, razen če se sprejme odločitev o predčasnem zaključku tega obdobja.

(12) Ker materialne določbe, ki se uporabljajo za evropski patent z enotnim učinkom, ureja Uredba xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in ker so dopolnjene z ureditvijo prevajanja iz te uredbe, je treba to uredbo uporabljati od istega dne kot Uredbo xx/xx [materialne določbe] [ datum še ni določen ].

(13) Ta uredba ne posega v ureditev glede jezikov v institucijah Unije, določeno v skladu s členom 342 PDEU, in Uredbo Sveta 1/1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[30]. Ta uredba temelji na jezikovni ureditvi Evropskega patentnega urada in se ne sme obravnavati, kot da vzpostavlja posebno jezikovno ureditev za Unijo ali precedens za omejeno jezikovno ureditev v kakršnem koli prihodnjem pravnem instrumentu Unije.

(14) V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji je cilj ukrepa, ki se sprejme, in sicer uvedbe enotne in poenostavljene ureditve prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom, mogoče doseči le na evropski ravni. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina

S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom Sveta 2011/167/EU v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja.

Člen 2Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „evropski patent z enotnim učinkom“ pomeni evropski patent, ki ima enotni učinek na ozemljih sodelujočih držav članic na podlagi Uredbe xx/xx [materialne določbe];

2. „evropski patentni spis“ pomeni evropski patentni spis, kot je opredeljen v pravilu 73 Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila spremenjena (v nadaljnjem besedilu: EPK);

3. „jezik postopka“ pomeni jezik postopka pred Evropskim patentnim uradom, kot je opredeljen v členu 14(3) EPK.

Člen 3Ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom

1. Brez poseganja v člena 4 in 6 te uredbe se dodatni prevodi ne zahtevajo, kadar je spis evropskega patenta z enotnim učinkom objavljen v skladu s členom 14(6) EPK.

2. Zahtevek za enotni učinek iz člena 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] se predloži v jeziku postopka.

Člen 4Prevod v primeru spora

1. V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta na zahtevo in po izbiri domnevnega kršitelja zagotovi celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče.

2. V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta med sodnim postopkom na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskih patentov z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic, zagotovi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča.

3. Stroške prevodov iz odstavkov 1 in 2 krije imetnik patenta.

4. V primeru spora glede odškodninskega zahtevka sodišče, ki obravnava spor, upošteva, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod iz odstavka 1, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent.

Člen 5Upravljanje sistema za nadomestila

Glede na to, da se evropske patentne prijave lahko vložijo v katerem koli jeziku iz člena 14(2) EPK, v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK dodelijo Evropskemu patentnemu uradu nalogo upravljanja sistema za nadomestila za povrnitev vseh stroškov prevajanja do določene zgornje meje iz pristojbin iz člena 13 navedene uredbe, in sicer za prijavitelje, ki pri Evropskem patentnem uradu vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada.

Člen 6Prehodni ukrepi

1. V prehodnem obdobju, ki se v skladu s členom 7(2) te uredbe začne na dan začetka uporabe te uredbe, se zahtevku za enotni učinek iz člena 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] priložita:

4. celoten prevod evropskega patentnega spisa v angleščino, kadar je jezik postopka francoščina ali nemščina; ali

5. celoten prevod evropskega patentnega spisa v kateri koli uradni jezik sodelujoče države članice, ki je uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka angleščina.

2. V skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK dodelijo Evropskemu patentnemu uradu nalogo objavljanja prevodov iz odstavka 1 čim prej po datumu vložitve zahtevka za enotni učinek iz člena 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe]. Besedilo teh prevodov nima pravne vrednosti in se uporablja le v informativne namene.

3. Neodvisni strokovni odbor po šestem letu od datuma začetka uporabe te uredbe vsaki dve leti izvede objektivno oceno razpoložljivosti sistema visokokakovostnih strojnih prevodov patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije, ki ga razvija Evropski patentni urad. Ta strokovni odbor ustanovijo sodelujoče države članice v okviru Evropske patentne organizacije ter je sestavljen iz predstavnikov Evropskega patentnega urada in nevladnih organizacij, ki zastopajo uporabnike evropskega patentnega sistema in jih upravni svet Evropske patentne organizacije povabi kot opazovalce v skladu s členom 30(3) EPK.

4. Na podlagi ocene iz odstavka 3 Komisija vsaki dve leti predloži Svetu poročilo in po potrebi predlaga zaključek prehodnega obdobja.

5. Če se prehodno obdobje ne zaključi na podlagi predloga Komisije, se izteče po 12 letih od datuma začetka uporabe te uredbe.

Člen 7Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Uporablja se od [ določen bo poseben datum, ki se bo ujemal z datumom začetka uporabe Uredbe xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva ].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] http://www.epo.org

[2] Za zmanjšanje stroškov, ki so posledica zahtev glede potrjevanja, so države pogodbenice EPK leta 2000 sprejele tako imenovani „Londonski sporazum“ (Sporazum o uporabi člena 65 EPK, UL EPO 2001, 550), ki trenutno velja v enajstih državah članicah EU in na podlagi katerega so zahteve glede prevajanja manjše.

[3] COM(2010) 2020.

[4] COM(2010) 608 konč./2.

[5] COM(2000) 412.

[6] Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o patentu Skupnosti (COM(2000) 412 – C5-0461/2000 – 2000/0177(CNS)) (UL C 127 E, 29.5.2003, str. 519–526).

[7] Dokument Sveta 7159/03.

[8] COM(2007) 165.

[9] Dokument Sveta 17229/09.

[10] Dokument Sveta 16113/09 Add 1. Terminologija je bila spremenjena (patent „Skupnosti“ je zdaj patent „EU“) zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

[11] COM(2010) 350.

[12] SEC(2010) 796.

[13] Sporočilo za javnost glede izrednega zasedanja Sveta „Konkurenčnost (Notranji trg, industrija, raziskave in prostor)“, 16041/10, 10.11.2010.

[14] Glej sporočilo za javnost 17668/10.

[15] COM(2010) 790.

[16] Sklep Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, UL L 76, 22.3.2011, str. 53.

[17] Dokument o posvetovanju, odgovori zainteresiranih strani in poročilo o predhodnih ugotovitvah s posvetovanj so na voljo na http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/patent/consultation_en.htm.

[18] COM(2008) 394.

[19] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/

[20] Pričakovanja UEAPME v zvezi s predlogom evropskega akta za mala podjetja so na voljo na www.ueapme.com. Odziv na posvetovanje o Aktu za mala podjetja za Evropo je na voljo na at http://www.eurochambres.eu

[21] Mnenja o ključnih vprašanjih razprave o reformi na področju patentov v Evropi so na voljo na http://www.businesseurope.eu.

[22] Stališče o najnovejšem razvoju politike na področju patenta Evropske skupnosti je na voljo na http://www.ueapme.com.

[23] Dokument o stališču o evropskem patentnem sistemu je na voljo na http://www.eurochambres.eu.

[24] Dokumenti o stališčih BDI (Bundesverband der Deutschen Industrie – državna zveza nemške industrije), DIHK (Deutscher Industrie- und Handelskammertag – nemška gospodarska zbornica), CBI (Confederation of British Industries – konfederacija britanske industrije), CCIP (Chambre de commerce et d'industrie de Paris – pariška gospodarska zbornica), CGPME (Confédération générale des petites et moyennes entreprises – splošna konfederacija malih in srednjih podjetij), Unioncamere, DigitalEurope, Orgalime, ACT (Association for Competitive Technology – združenje za konkurenčno tehnologijo), Cefic in drugih.

[25] UL L 76, 22.3.2011, str. 53.

[26] UL C , , str. .

[27] UL C , , str. .

[28] COM(2010) 350.

[29] Dokumenta Sveta 15385/10 in 15385/10 ADD 1.

[30] Uredba Sveta 1/1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385–386).