31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 153/102

—

ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja,

—

ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (1),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007) (2),

—

ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti (3),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (4),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. in 19. novembra 2010 o priložnostih in izzivih za evropsko kinematografijo v digitalni dobi (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2001 o merilih za oceno državnih pomoči iz Sporočila Komisije o nekaterih pravnih vidikih v zvezi s kinematografskimi in drugimi avdiovizualnimi deli (Sporočilo o kinematografiji) (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. julija 2010 o izzivih za evropsko filmsko dediščino iz analogne in digitalne dobe (Drugo poročilo o izvajanju priporočila o filmski dediščini) (SEK(2010)0853),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom "Evropska digitalna agenda" (KOM(2010)0245),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. septembra 2010 o priložnostih in izzivih evropske kinematografije v digitalni dobi (KOM(2010)0487),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij" (KOM(2010)0183),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 13. julija 2011 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji: priložnosti in izzivi na poti do enotnega digitalnega trga (KOM(2011)0427),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2002 o nekaterih pravnih vidikih, povezanih s kinematografskimi in drugimi avdiovizualnimi deli (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2001 o zagotavljanju boljšega razširjanja evropskih filmov na notranjem trgu in v državah kandidatkah (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji (10),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 2. aprila 2011 o evropski kinematografiji v digitalni dobi (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (12),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0366/2011),

A.

ker je kultura pomemben temelj za evropske identitete in skupne vrednote,

B.

ker je kultura v središču sodobnih razprav o identiteti, socialni koheziji in razvoju gospodarstva, temelječega na znanju, kot je navedeno v Splošni deklaraciji Unesca o kulturni raznolikosti iz leta 2001,

C.

ker ima vsakdo pravico sodelovati v skupnem kulturnem življenju in uživati v umetnosti, poleg tega pa kinematografska umetnost prispeva k medsebojnemu spoznavanju ljudi z enako človeško izkušnjo, kar omogoča oblikovanje evropske identitete,

D.

ker naložbe v kulturo kažejo dolgoročne, nematerialne, večgeneracijske rezultate pri oblikovanju evropske identitete,

E.

ker predstavlja evropski avdiovizualni sektor, vključno s kinematografijo, pomemben del gospodarstva EU in bi moral biti bolj konkurenčen na svetovni ravni,

F.

ker je evropski film pomemben del kulture, ki spodbuja dialog in razumevanje ter predstavlja in razkriva evropske vrednote znotraj in zunaj EU, obenem pa ima pomembno vlogo pri ohranjanju in podpiranju kulturne in jezikovne raznolikosti,

G.

ker bi morali evropski kinematografi okrepiti ozemeljsko in socialno celovitost,

H.

ker digitalna doba prinaša nove priložnosti za avdiovizualni sektor, zlasti v filmski industriji, kar zadeva učinkovitejšo distribucijo, predvajanje in dostopnost filmov ter višjo kakovost zvoka in slike, ki jo ponuja evropskemu občinstvu, prinaša pa tudi nekatere resne izzive za evropsko kinematografijo v procesu prehajanja na digitalno tehnologijo, zlasti glede financiranja,

I.

ker digitalna tehnologija zato prispeva k uresničevanju ciljev EU in nacionalnih ciljev na področju prikazovanja in dostopnosti evropskih del ter socialne kohezije;

J.

ker digitalna kinematografska tehnologija omogoča prilagodljivo načrtovanje promocij ter spreminjanje gradiv v zadnjem trenutku,

K.

ker prva faza digitalizacije evropske kinematografije ni prinesla enakih koristi za vse;

L.

ker je najnovejša generacija digitalne opreme za 25–30 % cenejša kot prej in je zdaj dostopnejša za evropske kinematografe in programe financiranja,

M.

ker niso vsi kinematografi enako usposobljeni za premagovanje izzivov digitalizacije kinematografov,

N.

ker je treba čim prej izvesti popolno digitalizacijo evropske filmske industrije in njenih kinematografov, da bi preprečili zmanjšanje dostopa do kulturne raznolikosti in razpoložljivosti na več platformah, ter jo podpreti na evropski in nacionalni ravni,

O.

ker neodvisna in umetniška platna tvorijo edinstveno evropsko omrežje kinematografov z raznolikim programom, ki ugaja občinstvu zunaj komercialnih prevladujočih trendov,

P.

ker bi bilo treba upoštevati zaskrbljenost umetniških kinematografov, ki so predlagali posebne in prednostne ukrepe za spodbujanje produkcije in distribucije neodvisnih evropskih filmov,

Q.

ker so lokalni in regionalni upravljavski organi odločilni akterji pri zaščiti ter promociji evropske kulturne dediščine, zlasti na področju digitalizacije filmov in kinematografov, zato so temeljni partnerji v procesu digitalizacije,

R.

ker so kinematografi pomembni za ohranjanje kakovosti življenja in socialne interakcije v mestnih središčih in predmestjih ter za prenovo mestnih območij,

S.

ker morajo biti evropska kinematografska dela uspešna v Evropi pred mednarodno distribucijo, s čimer bo mogoče doseči njihove finančne cilje ter vzpostaviti obliko kulturnega sodelovanja in diplomacije, prek katere bi evropska dela in raznoliko mešanico kultur razširjali v tretje države,

T.

ker bi moral biti prehod na digitalno tehnologijo čim hitrejši, da bi se tako izognili podvajanju stroškov produkcije in distribucije,

U.

ker evropsko filmsko industrijo trenutno delijo državne in jezikovne meje, filmi pa so v prvi vrsti narejeni za lokalno občinstvo v državi izvora, ki si te filme tudi v glavnem ogleda,

1.

poudarja pomemben prispevek evropske kinematografije k naložbam v digitalno tehnologijo, inovacije, rast in delovna mesta;

2.

poudarja, da je bila v Evropski uniji v letu 2010 prodana skoraj ena milijarda vstopnic za kinematografe, kar kaže, da je kinematografija še vedno priljubljena in ima velik finančni potencial ter potencial za rast in zaposlovanje;

3.

poudarja, da je evropska kinematografija vse pomembnejša za gospodarstvo, saj zagotavlja več kot 30 000 delovnih mest;

4.

poudarja, da je poleg gospodarske dinamike, ki jo zagotavlja umetniški sektor v EU, izredno pomembna tudi kulturna in socialna razsežnost evropske kinematografije, ki je pomemben dejavnik kulturnega razvoja in evropske identitete;

5.

ugotavlja, da je evropski kinematografski trg zelo razdrobljen in raznolik in da ima velika večina kinematografov le eno ali dve platni;

6.

ugotavlja, da večino digitaliziranih kinematografov predstavljajo multipleksi;

7.

ugotavlja, da obstaja v Evropi geografsko neravnovesje v dostopnosti kinematografov za državljane, zlasti v vzhodni Evropi in na podeželju;

8.

poudarja, kako pomembna je družbena in kulturna vloga kinematografov, ki jo je treba ohraniti, zlasti na podeželju in oddaljenih območjih;

9.

ugotavlja, da potencial evropske filmske industrije stalno raste, vendar je treba postopno povečati delež evropske produkcije, ki se prikazuje v kinematografih;

10.

poudarja, da mali komercialni in nekomercialni kinematografi z uvrstitvijo evropske produkcije v svoj spored pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine;

11.

poudarja, da je predvajanje filmov v procesu spreminjanja, saj narašča število multipleksov ter se znatno zmanjšuje število platen v majhnih mestih ter starih mestnih središčih;

12.

meni, da je treba ohraniti raznovrstnost kinematografije EU;

13.

ugotavlja, da sta deloma zaradi večjega pomena, ki se daje filmskim uspešnicam, filmska raznolikost v Evropi in programska svoboda kinematografov ogroženi, zato je strah pred nepovratno tržno koncentracijo na področju kinematografije upravičen;

14.

zato poudarja, da je treba pri digitalizaciji ohraniti programsko raznolikost in kulturno infrastrukturo na podeželju in v mestih v vseh državah EU ter da digitalizacija ne sme povzročiti zaprtja malih in umetniških kinematografov v prid multipleksov;

15.

poudarja, da digitalizacija omogoča cenejšo distribucijo kulturnih vsebin po celotnem notranjem trgu ter zagotavlja konkurenčnost in raznolikost evropske kinematografije;

16.

ugotavlja, da je vse večji pritisk, da morajo biti vsi filmi združljivi z digitalno projekcijo, nekateri evropski kinematografi pa so že postali popolnoma digitalni;

17.

zaskrbljeno ugotavlja, da je obstoj mnogih neodvisnih kinematografov ogrožen zaradi visokih stroškov prehoda na digitalno tehnologijo ter konkurence kinematografov, ki prikazujejo predvsem filme iz ZDA;

18.

ugotavlja, da imajo neodvisni distributerji težave zaradi dvojnih stroškov, ki jih morajo plačevati v prehodnem obdobju, kar je sprožilo verižno reakcijo v celotni kinematografski panogi;

19.

ugotavlja, da je izdajanje dovoljenj za več ozemelj ali vso Evropo nujno za sprostitev potenciala trgov za spletno distribucijo filmov, za spodbujanje večje razširjenosti evropskih filmov, za boljši dostop potrošnikov do evropskih filmov ter za dostopnost evropskih filmov na platformah videa na zahtevo;

20.

ugotavlja, da obstajajo številne sheme EU, s katerimi se lahko podpre prehod filmske industrije v digitalno dobo, na primer program MEDIA;

21.

ugotavlja, da se evropska kinematografija zaradi nezadostnega financiranja premalo promovira na mednarodni ravni,

22.

poudarja, da so pri ustvarjanju filmskih vsebin pomembne vse stopnje produkcijske verige ter da je treba podpreti vse te stopnje;

23.

poudarja, da multimedijska tehnologija izpodriva druge oblike komuniciranja in da je zato treba ljudi naučiti, kako jo sprejemati;

24.

poziva države članice in Komisijo, naj finančno podprejo popolno digitalizacijo v smislu opreme kinematografov v EU, naj oblikujejo evropske in nacionalne programe v podporo čim hitrejšemu prehodu na digitalno tehnologijo ter spodbujajo kroženje evropskih filmov v avdiovizualnem sektorju, ki je globalno zelo konkurenčen;

25.

v zvezi s tem poudarja, da je bi bilo treba programe prožno prilagajati zahtevam prakse;

26.

poudarja, da bi moral biti cilj digitalne kinematografije izboljšanje kakovosti slike in zvoka (če je ločljivost vsaj 2K), da bo mogoče bolj raznoliko in prožno načrtovati dogodke v živo, pa tudi posnete oddaje ter izobraževalne, kulturne in športne dogodke, pri tem pa uporabiti širok nabor inovativnih tehnologij, ki bodo še v prihodnje pritegovale občinstvo;

27.

poudarja, da je treba podpirati in spodbujati produkcije EU, ter priznava, da EU pomembno prispeva k digitalni ustvarjalnosti in inovacijam, kot je tehnologija 3D;

28.

priznava, da je digitalizacija kinematografov sicer glavna prednostna naloga, vendar je treba upoštevati tudi stalen tehnološki razvoj, saj bodo srednje- in dolgoročno morda potrebne nadaljnje prilagoditve novim formatom predvajanja;

29.

opozarja, da bi moral biti cilj evropskega prehoda na digitalno kinematografijo ustvariti nove priložnosti za distribucijo evropskih filmov, ohraniti raznolikost evropske produkcije in izboljšati njihovo dostopnost za evropske državljane;

30.

poudarja, da je lahko video na zahtevo priložnost za evropske filmske družbe, da dosežejo širše občinstvo;

31.

priznava, da so ustvarjanje in inovacije v splošnem interesu, ter vztraja, naj se da prednost in podpora naložbam v programe, da bi v omrežjih spodbudili ponudbo kakovostnih vsebin;

32.

poziva male in neodvisne kinematografe, naj v celoti izkoristijo svoj komercialni potencial z diverzifikacijo produktov ter tako dodajo vrednost svojim storitvam in izkoristijo svojo tržno nišo;

33.

meni, da je digitalizacija zelo pomembna priložnost za spodbujanje prisotnosti regionalnih uradnih jezikov v kinematografih in za učenje tujih jezikov;

34.

priznava, da so lahko visoki stroški digitalizacije, ki bo zagotovila dolgoročno komercialno korist, veliko breme za številne majhne in neodvisne kinematografe ter umetniške kinematografe, katerih program je širši od prevladujočih trendov in ki v veliki meri prikazujejo evropske filme;

35.

v zvezi s tem priznava, da je treba te kinematografe zaradi grožnje pred zaprtjem oziroma za preprečitev zaprtja posebej prednostno podpreti;

36.

zato poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za zagotavljanje podpore tem kinematografom;

37.

ugotavlja, da kinematografi nosijo najtežje breme stroškov digitalizacije in da je javno financiranje še zlasti pomembno za majhne in neodvisne kinematografe, saj digitalizacija obsega vzpostavitev osnovne infrastrukture, ki je pomembna za občinstvo in bo omogočila boljše kulturne storitve kot doslej ne glede na kraj bivališča;

38.

priznava, da se v kinematografih ljudje srečujejo in si izmenjujejo stališča, ter poudarja, da bi izginotje malih in neodvisnih kinematografov, zlasti v majhnih mestih in manj razvitih regijah, lahko omejilo dostop do evropskih kulturnih virov, kulture in kulturnega dialoga;

39.

poudarja, da problematika malih kinematografov velja predvsem za podeželje, kjer imajo lahko kinematografi kot kraj srečanj posebej pomembno družbeno vlogo;

40.

opozarja na težek položaj malih mestnih kinematografov, ki kot umetniški kinematografi prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine;

41.

priznava, da je treba čim prej zagotoviti digitalizacijo malih in neodvisnih kinematografov, če jih želimo ohraniti za predvajanje filmov, kulturno raznolikost in občinstvo;

42.

opozarja na nevarnost, ki jo za filmsko industrijo predstavlja piratstvo in nezakonito nalaganje vsebin s spleta; poziva države članice, naj ustrezno izvršujejo pravice intelektualne lastnine;

43.

poleg tega priznava nevarnosti za kakovost predvajanih del in spoštovanje avtorjevih moralnih pravic, ki jih predstavljajo kovinska platna, ki povzročajo občutne razlike v svetlosti celotne slike; pri čemer je treba upoštevati, da so kovinska platna namenjena tehnologiji 3D; priporoča, naj se dvodimenzionalni filmi na tovrstnih platnih ne predvajajo zaradi spoštovanja avtorjevih moralnih pravic in za zagotovitev kakovostne izkušnje gledalcem;

44.

poudarja, da se evropska filmska industrija sooča s težavami pri razširjanju in distribuciji filmov, zlasti nizkoproračunskih, ter da številne produkcije dosežejo le nacionalne trge in se redko tudi mednarodno predvajajo, zaradi česar ne morejo doseči širšega občinstva po vsej celini in v svetu;

45.

opozarja na sedanje pomanjkanje ustreznega usposabljanja kinooperaterjev za ravnanje z novo digitalno kinematografsko opremo in za njeno prilagoditev vsakemu posameznemu filmu, da se zagotovi spoštovanje kakovosti predvajanega dela;

46.

priznava, da digitalizacija avdiovizualne produkcije in distribucije prinaša nove izzive za institucije za filmsko dediščino pri njihovi dejavnosti zbiranja, shranjevanja in ohranjanja evropske avdiovizualne dediščine;

47.

poudarja, da je treba zagotoviti interoperabilnost sistemov in gradiv za digitalno projekcijo, pa tudi drugih naprav, saj so zlasti potrebni za manjša in srednje velika platna, ki upoštevajo okvirne gospodarske pogoje evropskega kinematografskega trga ter s tem ohranjajo raznolikost kinematografov in filmov;

48.

poudarja, da je treba v procesu digitalizacije kinematografov zagotoviti, da bo potekala tehnološko kar najbolj nevtralno;

49.

priporoča standardizacijo sistemov na podlagi standardov ISO na področjih produkcije, distribucije in predvajanja filmov;

50.

vendar meni, da zlasti v primeru digitalnega predvajanja digitalizacija kinematografov pod nobenim pogojem ne sme privesti do tega, da bi bil določen samo en standard;

51.

ugotavlja, da bi bilo to neprimerno tudi glede na nadaljnje tehnične novosti, na primer sisteme predvajanja filmov z uporabo laserske tehnologije;

52.

poudarja pomen standardizacije sistema ločljivosti 2K, ki omogoča predvajanje filmov v 3D, HDTV in Blu-Ray tehniki ter zagotavljanje storitev video na zahtevo;

53.

zato pozdravlja razvoj standarda 2K, ki je enoten, odprt, povsod po svetu združljiv in mednarodno veljaven standard ISO za digitalno projekcijo, ki upošteva posebne potrebe evropskih predvajalcev;

54.

poziva evropske in nacionalne organe za standardizacijo, naj ustrezno spodbujajo uporabo tega standarda;

55.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem delovnem programu za industrijske inovacije za obdobje 2010–2013 napovedala, da bo do leta 2013 opredelila prostovoljne standarde za oddajo digitalnih filmov v arhive, ohranitev teh filmov in za tridimenzionalno projekcijo;

56.

dopušča nadaljnjo možnost financiranja cenejših projektorjev, ki jih je mogoče uspešno uporabljati na prizoriščih, kjer se prikazujejo bolj alternativne vsebine, in so lahko poleg tega v prid specializiranim filmom, na primer dokumentarcem in tujejezičnim filmom;

57.

priznava, da bo arhiviranje filmov v teku njihove digitalizacije ali popolnoma digitalne izdelave sicer tehnično lažje, vendar bo glede standardov in vprašanj avtorskih pravic v prihodnje prineslo več izzivov;

58.

priporoča državam članicam, naj sprejmejo zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile digitalizacijo, zbiranje s pomočjo obvezne oddaje filmov, katalogizacijo, hranjenje in razširjanje avdiovizualnih del, ki bi lahko v prihodnje pomenila začetke evropske multimedijske knjižnice in postala pomemben instrument za zaščito in promocijo nacionalne dediščine, v kulturne, izobraževalne in znanstvene namene, in obenem spoštovanje avtorskih pravic;

59.

priporoča, da se digitalni prehod opravi kar najhitreje, s čimer bi se izognili stroškom izdelave tako filmskega traku kot tudi digitalne različice filmov ter dvojnega sistema distribucije oziroma predvajanja, pri tem pa oglaševalce spodbudili k prehodu s 35 mm na digitalno obliko;

60.

poziva Evropsko komisijo, naj evropsko digitalno knjižnico EUROPEANA uporablja ne le kot digitalno knjižnico za tiskana gradiva, temveč tudi za evropsko filmsko dediščino, ter naj ustrezno uredi njene naloge;

61.

poudarja, da je treba zagotoviti podporo za kinematografe in filmske knjižnice, ki spodbujajo in ohranjajo filmsko dediščino;

62.

priporoča državam članicam, naj z zahtevo po oddaji standardnega digitalnega originala za digitalne filme vzpostavijo mehanizme obvezne oddaje ali že obstoječe mehanizme prilagodijo digitalnim oblikam;

63.

poziva države članice, naj pri oblikovanju shem državne pomoči za digitalno konverzijo upoštevajo pravila EU o konkurenci, da bi preprečile izkrivljanje finančnih pogojev za digitalno kinematografijo;

64.

poziva Komisijo, naj za povečanje pravne varnosti na podlagi izkušenj v različnih državah članicah pripravi jasne smernice za državno pomoč, pri čemer naj državam članicam prepusti načrtovanje financiranja filmov in kinematografije na nacionalni ravni;

65.

poudarja, da bi morala biti državna podpora tehnološko nevtralna, poleg tega pa bi morala zagotavljati trajnost naložb ob upoštevanju posebnih poslovnih modelov predvajalcev in tehničnih zahtev distributerjev;

66.

poziva države članice, naj zagotovijo podporo nacionalnim filmskim studiem in drugim tovrstnim institucijam pri prehodu na delo z digitalno tehnologijo;

67.

poudarja, da so pri prehodu kinematografije v digitalno dobo potrebne javne in zasebne naložbe;

68.

poudarja, da bi bilo treba za lajšanje procesa digitalizacije zagotoviti prožno in raznoliko financiranje, tako javno kot zasebno, na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, zlasti v podporo malim in neodvisnim kinematografom, v okviru, ki bi določal prednostne naloge in dopolnjevanje med različnimi ravnmi ter opredelil merljive cilje;

69.

poudarja, da so evropski strukturni skladi sicer pomemben vir financiranja projektov digitalizacije in pobud za usposabljanje, vendar bi bilo treba v okviru novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 povečati sredstva, skrajšati čakalne dobe in poenostaviti prijave;

70.

priporoča, naj financiranje projektov digitalizacije iz evropskih strukturnih skladov vključuje tudi zaveze kinematografov, ki prejmejo to podporo, da bodo predvajali evropske filme;

71.

nadalje poziva k mehanizmom za izboljšanje podpore prek programov Evropskega sklada za regionalni razvoj;

72.

poziva Komisijo in države članice, naj na področju financiranja digitalizacije razširijo najboljšo prakso, vključno s tržnimi rešitvami, kot je združevanje malih kinematografov v mreže za sklepanje kolektivnih pogodb z distributerji; poziva Komisijo, države članice in regije, naj javna sredstva za prehod na digitalno kinematografijo namenijo kinematografom, ki svojih finančnih potreb ne morejo pokriti iz drugih virov, ter naj poskrbijo, da bo prehodno obdobje čim krajše;

73.

poziva Komisijo, naj skrbno preuči posledice prehoda s tradicionalne kinematografije na digitalno za vse udeležene in zainteresirane strani; poudarja, da bi morale države članice pri pripravi svojih nacionalnih programov digitalizacije upoštevati stroške malih lokalnih kinematografov ter morebitne priložnosti ali posledice za trg dela;

74.

meni, da bi bilo treba digitalno opremiti kinematografe na manj poseljenih območjih z redkimi kulturnimi dogodki, ki ne zmorejo pokriti stroškov prehoda na digitalno tehnologijo;

75.

poudarja, da so na voljo preferencialna posojila Evropske investicijske banke za kinematografe, ki se želijo digitalizirati, pa nimajo ustreznih lastnih sredstev;

76.

poudarja vlogo javno-zasebnih partnerstev kot načina za financiranje digitalizacije kinematografov in da bi bilo treba ta partnerstva spodbujati;

77.

poudarja, da javno ali zasebno financiranje digitalizacije kinematografov ne sme ogroziti neodvisnosti kinematografov ter povzročiti zmanjšanja programske raznolikosti in tržnega deleža evropskih filmov;

78.

poziva Komisijo, naj to vprašanje reši tudi glede na podaljšanje uporabe Sporočila o kinematografiji;

79.

v zvezi s tem ugotavlja, da je treba nad vsemi javnimi sredstvi za digitalizacijo kinematografov in filmov izvajati enak nadzor kot nad državno pomočjo drugim sektorjem;

80.

spodbuja sodelovanje med kinooperaterji, lokalnimi organi, prizorišči, filmskimi klubi ali društvi in filmskimi festivali za kar najboljše izkoriščanje digitalnih tehnologij, ki so bile zagotovljene s sredstvi EU;

81.

meni, da bi bilo treba izvajati mehanizme, ki bi povezovali distributerje in predvajalce, ter poziva k tesnejšemu sodelovanju med majhnimi kinematografi, da bi čim bolj zmanjšali stroške naložb v digitalno opremo;

82.

spodbuja države članice, naj povečajo sredstva za raziskave, povezane z digitalno kinematografsko tehnologijo, zlasti s kanali za širjenje filmskega gradiva in z metodami za njegovo stiskanje, tako da bo vzpostavljeno omrežje interaktivno in bo zagotavljalo kakovostno predvajanje ter hkrati omogočalo enostavnejšo uporabo stisnjenih in raztegnjenih slik;

83.

poudarja pomen ustreznih naložb v raziskave, financiranje in usposabljanje strokovnjakov, ki že delajo na tem področju, da se bodo lahko prilagodili uporabi novih tehnologij ter da se zagotovita socialna vključenost in varnost zaposlitve;

84.

poudarja, da je treba izvajati programe usposabljanja za strokovnjake v avdiovizualnem sektorju, da se bodo lahko naučili uporabljati digitalno tehnologijo in se prilagodili novim poslovnim modelom, ter priznava uspeh pobud, ki so bile na tem področju že sprejete; meni, da se mora EU zavezati podpiranju in financiranju teh programov;

85.

priznava, da je tako imenovani komercialni model pristojbine za virtualni film (VFP) za financiranje namestitve digitalne opreme primeren za velike mreže kinematografov, ni pa najboljša rešitev za male in neodvisne kinematografe, ki imajo omejena sredstva za naložbe, ter da lahko zato finančni model VFP tudi ovira kulturno raznolikost;

86.

poudarja, da model pristojbine za virtualni film izključuje male, podeželske in umetniške kinematografe, ki večinoma prikazujejo evropske vsebine, ter da bodo za ohranitev in okrepitev kulturne raznolikosti ter za ohranitev konkurenčnosti morda potrebni alternativni modeli financiranja, vključno z državno podporo;

87.

zato poziva, naj se finančni modeli pristojbine za virtualni film prilagodijo zahtevam in posebnostim neodvisnih programskih in umetniških kinematografov;

88.

opozarja, da bi bilo treba spodbujati finančne modele, ki neodvisnim kinematografom omogočajo dostop do plačil pristojbine za virtualni film vseh distributerjev; priporoča ustanovitev nakupnih organizacij, ki bi vsem kinematografom omogočile prednosti skupinskih tarif;

89.

poudarja, da filmska vzgoja prispeva k razvoju kritičnega duha in splošne izobrazbe mladih, saj omogoča povezovanje poznavanja dediščine in ozaveščanje o zapletenosti sveta podob in zvokov;

90.

poudarja, da filmska vzgoja, vključno s kinematografsko kulturo in jezikom, državljanom omogoča kritično razumevanje različnih medijev ter tako povečuje in krepi vire in priložnosti, ki jih zagotavlja digitalna pismenost;

91.

poudarja, da bi morala filmska vzgoja državljanom omogočiti, da bi pridobili širše znanje, cenili filmsko umetnost ter razmišljali o vrednotah, ki jih filmi sporočajo;

92.

poziva države članice, naj filmsko vzgojo vključijo v nacionalne izobraževalne programe;

93.

poudarja pomen filmske vzgoje v neodvisnih kinematografih na vseh stopnjah izobraževanja, da bi vzgojili občinstvo za evropske filme;

94.

spodbuja države članice, naj podpirajo izobraževalne programe v filmskih šolah in podobnih ustanovah, ki obravnavajo možnosti izdelave filmov z digitalno tehnologijo ter digitalno produkcijo in distribucijo filmov;

95.

poziva h kakovostnemu in sodobnemu usposabljanju tako za tehnično kot vodstveno osebje, ki se zagotovi s pomočjo financiranja EU ali prek uspešnih prosilcev za financiranje, da se zagotovi optimalna uporaba digitalnih tehnologij, ki jih je financirala EU;

96.

poziva države članice, naj razvijejo in spodbujajo posebne programe in dogodke, na primer v okviru filmskih festivalov, za izobrazbo in izoblikovanje okusa mladih evropskih državljanov za evropske filme;

97.

priznava, da program MEDIA že več kot dve desetletji podpira evropsko avdiovizualno industrijo ter je prispeval k razvoju, distribuciji in promociji evropskih filmov ter k usposabljanju kinooperaterjev na področju digitalne tehnike;

98.

v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se je predsednik Komisije Barroso 18. marca 2011 zavezal za ohranitev in nadaljnjo krepitev programa MEDIA;

99.

poudarja pomen programa MEDIA pri digitalizaciji kinematografov in poziva k ohranitvi obstoječih finančnih postavk ter k povečanju sredstev v naslednji generaciji programa za soočanje z izzivi, ki jih prinašajo digitalne tehnologije;

100.

poziva Komisijo, naj sredstva novega programa MEDIA za obdobje po letu 2013 in Evropskega sklada za regionalni razvoj nameni za podporo digitalizaciji kinematografov, ki prikazujejo evropske vsebine;

101.

poudarja, da je treba v naslednji generaciji programa predvideti ukrepe, ki bodo ustvarili znatno dodano vrednost in prispevali k celotni strategiji Evropa 2020;

102.

poudarja, da je treba v okviru naslednje generacije programa MEDIA uvesti nove pobude za izboljšanje ter spodbujanje prevodov, sinhronizacije, podnaslavljanja in nadnaslavljanja, da bi podprli neodvisne kinematografe, usmerjene v evropske filme;

103.

opozarja, da bi se morala z naložbami v novo kinematografsko tehnologijo in s prehodom na digitalno tehniko izboljšati dostopnost za invalide, zlasti z uvedbo tehnologije za zvočni opis;

104.

zato poziva k vključitvi postavke "digitalni program" v program MEDIA, da se poenostavi prehod na digitalne oblike;

105.

opozarja na pomen še trajajočega programa MEDIA kot orodja, ki strokovnjakom v tem sektorju omogoča, da nadgradijo svoje znanje ter se tako prilagodijo spremenljivim tehnologijam in produkcijskim metodam;

106.

poudarja dodano vrednost uvodnega programa usposabljanja MEDIA, ki lajša mobilnost študentov filmske umetnosti v Evropi, kar vodi k boljšemu vključevanju v poklicni sektor ter k močnejšemu evropskemu sodelovanju in koprodukcijam; v zvezi s tem poziva k povečanju te finančne postavke;

107.

priporoča, naj se prek programa MEDIA v okviru prizadevanj za podporo vseevropske distribucije vlaga v video na zahtevo, spodbuja nadnacionalno sodelovanje med platformami in nagrajuje pobude za čezmejno sodelovanje;

108.

poudarja dodano vrednost evropske podpore, zlasti pri čezmejnemu predvajanju filmov in preprečevanju nadaljnje razdrobljenosti evropskega kinematografskega trga;

109.

ugotavlja, da je digitalna tehnologija vplivala na način distribucije filmov prek številnih platform in naprav v obliki linearnih ali nelinearnih storitev;

110.

priznava, da se bodo z digitalno infrastrukturo po začetni naložbi v proces digitalizacije občutno zmanjšali stroški distribucije, mali neodvisni filmski distributerji pa bodo lahko svoje filme predvajali v širšem obsegu in s tem dosegli večje občinstvo;

111.

priznava, da je uspešen prehod na digitalno tehnologijo neločljivo povezan z dostopom do hitre širokopasovne povezave, saj ta omogoča distribucijo digitalnih vsebin in nadgradnjo digitalne programske opreme ter opravlja številne druge bistvene funkcije, in zato poziva institucije, ki želijo nadgradnjo na digitalno tehnologijo, naj upoštevajo to medsebojno odvisnost;

112.

ugotavlja, da je digitalna tehnologija omogočila hiter razvoj kratkih filmov in videoposnetkov ter nove vzorce distribucije in prožne načine predvajanja filmov, na primer predvajanje na različnih platformah takoj po premiernem predvajanju v kinematografih;

113.

poleg tega meni, da je treba ohraniti ekskluzivno obdobje izrabe za kinematografe, da bi zaščitili raznolikost kinematografov;

114.

poudarja, da je šibka točka v procesu digitalizacije v tem, da distributerji, zlasti neodvisni distributerji, ki ne prejemajo zadostne podpore za digitalno distribucijo, ne morejo slediti temu procesu;

115.

spodbuja države članice, naj finančno pomoč osredotočijo na distribucijo;

116.

spodbuja evropske institucije k izvajanju pripravljalnih ukrepov in pilotnih projektov, namenjenih preizkušanju novih poslovnih modelov, ki bi lahko izboljšali kroženje evropskih avdiovizualnih del;

117.

spodbuja države članice, naj pripravijo strategijo za vzpostavitev digitalne kinematografske mreže s filmskimi studii, kinematografi z enim platnom in multipleksi ter objekti za neposredne prenose ter naj uporabijo vse kanale za prenos podatkov, vključno s sateliti;

118.

poudarja, da mora razvoj novih načinov spletnega izkoriščanja na evropski ravni spremljati pošteno plačilo za avtorje avdiovizualnih del, in sicer sorazmerno s prihodki, ki jih prinašajo te nove oblike in storitve;

119.

spodbuja države članice, naj zagotovijo kar najširšo vključenost evropskih filmov v sporede svojih kinematografov, da se okrepi njihovo kroženje in promocija po EU ter da bodo državljani EU lahko uživali v bogastvu in raznolikosti teh filmov prek čim večjega števila platform;

120.

meni, da je treba spodbujati in podpirati evropske koprodukcije ter da lahko povečanje takih produkcij privede do širše distribucije evropskih filmov po vsej celini;

121.

podpira dejavnosti mrež kinematografov, na primer Europa Cinemas, ki spodbujajo evropski film po vsem svetu, in sicer tako, da finančno in operativno pomagajo kinematografom, ki predvajajo večje število evropskih filmov;

122.

priznava pomen podpore neodvisnim kinematografom, ki so namenjeni evropskim filmom (npr. članom mreže Europa Cinemas), za okrepitev njihove evropske programske politike in raznolikosti ter njihove konkurenčnosti na trgu;

123.

poziva k tehnološko nevtralni podpori za vse kinematografe z velikim deležem evropskih filmov in z zahtevnim programom, neodvisno od prometa ali števila gledalcev;

124.

spodbuja države članice, naj spodbujajo in podpirajo razširjanje in kroženje evropskih filmov na svojih ozemljih s pomočjo temu namenjenih dogodkov in festivalov; spodbuja države članice, naj podprejo tudi različne filmske šole, ki obstajajo v Evropi;

125.

poudarja, da bi bilo treba filmom, nagrajenim na evropskih festivalih, zagotoviti promocijsko podporo, ki bi nadalje olajšala mednarodne izdaje videa na zahtevo in pripomogla k promociji evropske kinematografije;

126.

priznava vlogo, ki jo ima filmska nagrada LUX Evropskega parlamenta za promocijo evropskih filmov in večjezičnosti, s tem ko se podnaslovi zmagovalnega filma prevedejo v vseh 23 uradnih jezikov EU in s tem ko se odpirajo družbene razprave med državljani EU;

127.

predlaga boljše sodelovanje in interakcijo s tretjimi državami, ki naj bosta usmerjena v krepitev prepoznavnosti evropskih produkcij na svetovnem trgu ter zlasti na območju Sredozemlja, spodbujanje kulturnih izmenjav ter uvedbo novih pobud v podporo evro-sredozemskemu dialogu in demokratičnemu razvoju vse regije, tudi glede na zaveze, ki izhajajo iz evro-sredozemske konference o kinematografiji;

128.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.