26.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 56/86

—

ob upoštevanju pisma predsednika konference predsednikov odborov predsedniku Odbora za ustavne zadeve z dne 8. decembra 2009,

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (1),

—

ob upoštevanju odgovorov Sveta in Komisije na pisni vprašanji P-3977/2010 in E-3981/2010,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0269/2011),

A.

ker je Sodišče jasno in izključno pristojno, da odloča o razlagi primarnega in sekundarnega prava Unije,

B.

ker je Sodišče večkrat potrdilo, da izjave niso pravno zavezujoče,

C.

ker je Svet zavezan, da v zakonodajnih postopkih Parlament celovito obvešča o svojem stališču (2),

D.

ker so po Pogodbi institucije zavezane, da med seboj lojalno sodelujejo (3),

E.

ker bi lahko enostranske izjave držav članic ali Sveta neugodno učinkovale na zakonodajna pooblastila Parlamenta ter ker škodijo kakovosti pravnih aktov Unije in slabijo načelo pravne varnosti,

F.

ker nobena izjava v zapisniku sej Sveta ali spravnega odbora ne more na kateri koli stopnji zakonodajnega postopka vnaprej določiti izid pogajanj med dvema vejama zakonodajne oblasti,

1.

ponovno potrjuje, da izjave in deklaracije, ki niso vključene v zakonodajno besedilo, se pa nanj nanašajo, ne glede na to, ali jih je podala ena ali več držav članic, niso pravno zavezujoče in bi lahko oslabile skladnost in jasno razlago prava EU;

2.

vztraja, da enostranske izjave ne smejo zmanjšati ali ogroziti potrebe vseh držav po sistematičnem spremljanju discipline pri objavljanju korelacijskih tabel, da bi opredelili načine in metode za prenos zakonodaje EU v domačo zakonodajo, kar je v interesu učinkovitega in preglednega izvajanja zakonodaje po vsej Uniji;

3.

poziva k temu, da je treba Parlament obveščati o vseh izjavah, vendar naj se izjave držav članic ne objavijo v seriji L Uradnega lista Evropske unije;

4.

poziva Svet, naj zapisnike o zakonodajnem delu svojih sej ne samo Parlamentu, temveč hkrati tudi nacionalnim parlamentom in vladam držav članic;

5.

si pridržuje pravico do uporabe vseh razpoložljivih zakonitih sredstev v primeru, da bi bile enostranske izjave namerno namenjene doseganju pravnega učinka;

6.

poziva Svet in Komisijo, naj na podlagi člena 295 PDEU s Parlamentom začneta pogajanja za posodobitev skupne izjave o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja (zdaj redni zakonodajni postopek), da bi se upoštevalo začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in jasno razmejilo področje uporabe enostranskih izjav;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.