26.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 56/41

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Osnovne usmeritve za trajnost evropskega turizma (KOM(2003)0716),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena turistična politika EU: na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem (KOM(2006)0134),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (KOM(2007)0621),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (KOM(2010)0352),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki turizma (KOM(2010)0117),

—

ob upoštevanju madridske deklaracije „Za model družbeno odgovornega turizma“, ki je bila sprejeta na neuradnem srečanju ministrov 15. aprila 2010,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. oktobra 2010 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike (14944/10),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija: nov okvir evropske turistične politike“ (CoR 342/2010),

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta 86/666/EGS z dne 22. decembra 1986 o protipožarni zaščiti v obstoječih hotelih (1),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (3),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/47/ES z dne 5. maja 2009 o spremembah Direktive Sveta 2006/112/ES v zvezi z uporabo nižjih stopenj davka na dodano vrednost (4),

—

ob upoštevanju Odločbe Komisije z dne 9. julija 2009 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka Skupnosti za okolje turističnim nastanitvenim storitvam (2009/578/ES) (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o novih načrtih in izzivih za trajnostni evropski turizem (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 (8) o obnovljeni turistični politiki: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2008 o regionalnih razvojnih vidikih vpliva turizma na obalne regije (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju (10),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7–0265/2011),

A.

ker turistični sektor proizvaja 10 % BDP in zaposluje 12 % vse delovne sile, s čimer je tretja najpomembnejša socialno-gospodarska dejavnost v EU; ker ga sestavljajo mikro-, majhna in srednja podjetja ter je glavni vir za nekatere regije EU, npr. otoke, ima ključno vlogo za gospodarski razvoj ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU ter za dosego ciljev strategije Evropa 2020,

B.

ker turizem tudi prispeva k človeški bogatitvi, izmenjavi, blaginji, dobremu počutju, kulturi in socialni koheziji; ker bi se zato morali osredotočiti na kvalitativni pristop,

C.

ker je Evropska unija prva svetovna turistična destinacija glede na mednarodne prihode in ker je treba okrepiti ta primat z odzivanjem na vse večjo svetovno konkurenco in povpraševanje, ki se neprestano spreminja, ter na potrebo po zagotavljanju večje in dolgoročnejše trajnosti,

D.

ker se turizem v Evropi sooča s številnimi izzivi: svetovno gospodarsko krizo, konkurenčnostjo drugih destinacij zunaj EU in raznolikostjo turističnih znamenitosti, ki so na voljo, učinki podnebnih sprememb in sezonskih nihanj v turistični dejavnosti, demografskimi spremembami v Evropi, vse večjim vplivom informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter številnimi nepredvidenimi dogodki, ki občasno prizadenejo to panogo,

E.

ker turizem ob spoštovanju razlik prispeva k promociji Evrope in njene kulturne in jezikovne dediščine, k uveljavljanju skupnih vrednot ter krepitvi evropske identitete, pripadnosti in državljanstva; ker ima razvoj turizma ključno vlogo pri krepitvi regionalne razsežnosti v EU,

F.

ker raznolikost, večplastnost in večkulturnost Evrope omogočajo največjo možno rast katere koli oblike tematskega turizma, razvoj in spodbujanje oblik raznolikega turizma pa je lahko edini učinkovit odgovor na izkrivljanja, težave in poslabšanje, h katerim vodi model zakonsko neurejenega in neraznolikega množičnega turizma,

G.

ker je z Lizbonsko pogodbo (člen 195) turizem postal posebna pristojnost EU, ki lahko podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic s spodbujanjem vzpostavitve ugodnega okolja za razvoj podjetij iz tega sektorja in pospeševanjem sodelovanja med državami članicami, vendar ob izključevanju kakršnega koli usklajevanja zakonskih in regulativnih določb držav članic,

H.

ker je treba na podlagi te nove pristojnosti izoblikovati celostno evropsko strategijo z jasnimi in ambicioznimi cilji ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti,

I.

ker za zagotovitev učinkovitosti in prepoznavnosti novih pristojnosti in prihodnje turistične politike EU, ki ju zahtevajo evropski državljani in naši obiskovalci, ne bosta potrebna samo strategija in akcijski načrt, ampak tudi ustrezni viri v okviru finančnega programa EU za obdobje 2014–2020,

J.

ker so gospodarstva najbolj oddaljenih regij in nekaterih otoških regij EU zaradi svoje velike oddaljenosti in izoliranosti skoraj v celoti odvisna od zračnega prometa, kar poziva k sprejetju ukrepov, prilagojenih njihovi odvisnosti od te vrste prometa,

1.

pozdravlja politično strategijo Komisije, ki določa 21 ukrepov za ponovno oživitev sektorja; meni, da besedilo (skupaj z načrtom za izvajanje) predstavlja konkretno izhodišče za razvoj evropske politike za konkurenčen, moderen, visokokakovosten, trajnosten in vsem dostopen turizem; poziva Komisijo, naj v zvezi z načrtom izvajanja čim prej določi natančne časovne razporede za izvajanje ukrepov in uresničitev ciljev; poziva države članice k sodelovanju, in sicer naj skupaj s pristojnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi organi predložijo programe za posamezne ukrepe; poziva Komisijo, naj se osredotoči predvsem na inovativne prednostne naloge, ki prinašajo evropsko dodano vrednost;

2.

meni, da mora evropska strategija za turizem temeljiti predvsem na svežnju posebnih ukrepov, namenjenih izključno turističnemu sektorju, zaradi njegove medsektorske narave pa mora biti tudi usklajena s politikami povezanih sektorjev, da bi tako oblikovali sistem, ki učinkovito spodbuja turizem; poleg tega meni, da je treba natančno oceniti, kako na turizem vplivajo ukrepi iz drugih sektorjev, in poziva k celostnemu pristopu, ki bo razvijal sinergije med različnimi sektorskimi politikami in med različnimi finančnimi instrumenti;

3.

obžaluje pomanjkanje usklajenosti znotraj Komisije na področju turistične politike; meni, da je bistvenega pomena, da Komisija poskrbi za usklajevalen in vključujoč pristop s strani zadevnih generalnih direktoratov;

4.

poudarja, da je potrebno tesno sodelovanje med evropskimi, mednarodnimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter med vsemi institucijami in nosilci dejavnosti v sektorju, da bi se tako odzvali na presečna vprašanja, povezana s turizmom, ob hkratnem spoštovanju načela subsidiarnosti; opozarja na neposredno pristojnost na področju turizma, ki jo imajo mnoge evropske regije in občine, ter torej na njihov osrednji položaj pri izvajanju projektov in konkretnih dejavnosti; upa tudi, da bodo v okviru strategije Evropa 2020 regije in občine tesneje sodelovale med seboj in prevzele trajnostno, neposredno in učinkovito vlogo pri razvoju nove turistične politike; meni, da bi s posebnimi programskimi instrumenti, kot so strategije za makroregije, za omenjeno obdobje lahko okrepili regionalni in medregionalni turizem ter povečali privlačnost in razpoznavnost evropskih regij in občin;

5.

poziva Komisijo, naj preuči uvedbo dveh novih načel turizma: „medregionalnost“ in „dopolnjevanje“, za spodbujanje skupnega načrtovanja in sodelovanja turističnih storitev na določenem geografskem območju, t.j. bodisi med sosednjimi regijami, ki pripadajo različnim državam članicam, ali na določeni tematski ravni med regijami, ki jih povezujejo skupni elementi;

6.

meni, da mora biti turizem obvezen sestavni del evropske industrijske in inovacijske politike, ter še enkrat poudarja, da je ponovna oživitev turizma v mnogih državah članicah bistven strateški cilj za zaposlovanje; v zvezi s tem poudarja pomen mikro-, malih in srednjih podjetij (MSP), ki prispevajo inovacije od spodaj navzgor, skrbijo za stabilnost v sektorju ter zagotavljajo kakovost, raznolikost in pristnost regij, v katerih so ukoreninjena; poziva Komisijo, naj ta pristop v evropskih turističnih storitvah močneje spodbuja;

7.

poziva Komisijo, naj vsako lete zbere in objavi dobre prakse v turizmu;

8.

se strinja s predlogom Komisije, da je z državami članicami, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter nacionalnimi turističnimi agencijami treba razviti evropsko blagovno znamko, da se v svetu promovira Evropo kot enotno turistično destinacijo; zato poziva Komisijo, naj sproži oglaševalske kampanje v sodelovanju z državami članicami in pristojnimi turističnimi agencijami; poudarja, da bi morale vse promocijske pobude upoštevati in poudariti evropsko ozemeljsko raznolikost, hkrati pa ne bi smele dajati prednosti nekaterim destinacijam; meni tudi, da bi različne regije, mesta in lokalni organi kljub evropski blagovni znamki morali ohraniti možnost, da svojo podobo svobodno oglašujejo;

9.

pozdravlja pobudo o znaku evropske dediščine kot sredstvu za ovrednotenje nekaterih krajev, ki so pomembni za zgodovino evropske integracije; vztraja, da je to pobudo treba uskladiti s kraji, uvrščeni na seznam svetovne kulturne dediščine Unesca, in drugimi zgodovinskimi potmi; meni, da je potrebno usklajevanje z drugimi primerljivimi pobudami, kot je nagrada Europa Nostra, da bi se izognili prekrivanju; poziva Komisijo, naj države članice opozori, da bodo morali biti kraji, ki bodo prejeli znak evropske dediščine, vedno odprti in dostopni, za kar bo morda celo treba predvideti minimalno število zaposlenih;

10.

poziva Komisijo, naj podpre vključitev ljudskih tradicij držav članic na seznam svetovne kulturne dediščine, vključno s kulinaričnimi tradicijami, da se ohranijo za prihodnje rodove ter da se oblikuje evropska strategija za promocijo ljudskih tradicij na evropski in mednarodni ravni;

11.

poziva Komisijo, naj oceni vpliv programa Evropske prestolnice kulture na turizem in Parlamentu poroča, ali bi bilo treba za naložbe v trajne in trajnostne procese in partnerstva pregledati pristop k upravljanju, dogovore o financiranju ter postopke vključevanja kulturnih organov in združenj;

12.

poudarja pomen sodelovanja z državami, ki niso članice EU, na primer s partnerstvi ali sklepanjem mednarodnih sporazumov o zračnem prevozu, zlasti z državami BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), ki predstavljajo večmilijonski trg potencialnih turistov; v zvezi s tem poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za povečanje prepoznavnosti, kakovosti, konkurenčnosti in raznolikosti evropske turistične industrije, in poziva k razvoju skupnih evropskih trženjskih dejavnosti ter kombinirane turistične ponudbe, da bi privabili obiskovalce iz teh novih izvornih trgov;

13.

meni, da je ob upoštevanju pravice in dolžnosti EU, da nadzoruje vstop prek svojih meja, primerno, da evropske institucije in države članice v okviru skupne vizumske politike razvijejo dolgoročno strategijo za uskladitev in poenostavitev postopkov za izdajo vizumov, razmisliti pa je treba tudi o možnosti ustanovitve skupnih konzularnih pisarn ali centrov na ravni EU, ki bodo zagotovili pravočasno izvajanje vizumskih postopkov in omogočili znižanje upravnih stroškov; v ta namen poziva Komisijo, naj kot nadaljevanje poti, ki jo je utrla ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), prouči možnost uporabe uradov delegacij EU po svetu za izdajanje turističnih vizumov v sodelovanju z nacionalnimi veleposlaništvi držav članic, pa tudi dodatne načine za poenostavitev izdaje turističnih vizumov, na primer skupinskega turističnega vizuma za organizirane skupine in lažji dostop za poslovne potnike;

14.

zahteva, naj države članice v primeru izrednih razmer, ki predstavljajo tveganje za turista v tujini, v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje razmislijo o oblikovanju enotnega postopka za izdajo sporočila z odsvetovanjem potovanja ter tako ustvarijo enotni evropski kodeks nevarnosti s stopnjo „odsvetovanja“, v najhujših primerih pa dopustijo možnost pomoči Skupnosti v mejah razpoložljivosti evropskih finančnih sredstev;

15.

poziva Komisijo, naj na podlagi nedavnih izrednih razmer, kot je izbruh vulkana, oblikuje zaključke in pripravi posebne scenarije za obvladovanje kriz EU, da usklajevanje in enotno delovanje, kar zadeva informacije in potrebne ukrepe, postaneta pravilo v vseh državah članicah;

16.

poudarja, da je treba spodbujati inovacije in tehnološki razvoj mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, da bosta trgovanje s proizvodi in promocija destinacij postala učinkovitejša; poziva Komisijo, naj oblikuje platformo „IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) in turizem“ ter do konca leta 2011 začne temu namenjen pilotni projekt za spodbujanje sodelovanja mikro-, malih in srednjih podjetij v digitalni dobavni verigi po zgledu izkušenj v drugih sektorjih, na primer tekstilnem, prometnem, logističnem in v avtomobilski industriji; poziva k oblikovanju pobud za spodbujanje e-trgovine v panogi in odstranjevanje preostalih ovir za njen razvoj na notranjem trgu; poziva države članice, naj poleg tega razvijejo visokohitrostne internetne povezave po celotnem svojem ozemlju, da omogočijo razvoj naprednih storitev in interoperabilnost operaterjev;

17.

poziva k spodbujanju in podpiranju podjetniškega duha v tej panogi, s posebnim poudarkom na ženskah in mladih, ter k olajšanju dostopa MSP in samozaposlenih do financiranja, zlasti do mikroposojil;

18.

poziva Komisijo, naj ustvari možnosti za ustanovitev posebnega inovacijskega inkubatorja za podjetja v turističnem sektorju;

19.

meni, da bosta bolj usklajen pristop k raziskavam in razvoju ter spodbujanje inovativnih proizvodov in storitev zelo pripomogla k trajnosti turističnega sektorja; poudarja, da je razvoj turistične panoge neposredno povezan s spodbujanjem energijske učinkovitosti in obnovljivih tehnologij;

20.

poziva Komisijo, naj ustanovi virtualni center za spremljanje turizma, ki ne bo povezoval le raziskovalnih ustanov, ampak tudi podjetja in javne organe, da bi pospešili raziskave trga z uporabo sistemov za analizo konkurenčnosti, ob zagotavljanju v prihodnost usmerjenih informacij o razvoju ponudbe in povpraševanja podjetjem in javnim upravam ter ob ustvarjanju pogojev za boljši strateški položaj podjetij in javnega sektorja;

21.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in nacionalnimi akterji v sektorju oceni, kakšne inovativne ukrepe lahko sprejmejo za promocijo ad hoc evropskih počitniških paketov med večjimi zgodovinskimi, kulturnimi in športnimi dogodki, ki jih bodo gostile nekatere države članice v naslednjih letih, na primer olimpijske igre, svetovne razstave in druge, z namenom promovirati destinacijo Evropa z vso njeno raznolikostjo; meni, da bi bilo treba različne evropske in mednarodne dogodke promovirati skupaj z obstoječo lokalno turistično ponudbo;

22.

meni, da je treba razviti potencial spletnega portala www.visiteurope.com Evropske komisije za turizem, da se kar najbolje izkoristi njegova uporabnost in popoln dostop (teksti v vseh uradnih jezikih EU ter v največjih ne-EU jezikih, posebej v jezikih držav BRIK, uporaba dostopnih formatov za slabovidne in informacije v znakovnem jeziku za gluhe ter uporaba vseh tehnoloških aplikacij) ter omogoči, da postane dejanska evropska turistična platforma z lahkim dostopom do nacionalnih, regionalnih in lokalnih turističnih portalov v vseh državah članicah; poleg tega meni, da bi portal moral prispevati k večji prepoznavnosti sistema evropskega znaka turistične kakovosti ter najboljših praks in pobud, kakršne so Calypso, NECSTouR in EDEN, turiste pa bi moral obveščati tudi o njihovih pravicah v različnih okoliščinah;

23.

poziva Komisijo, naj z državami članicami oceni možnosti za oblikovanje evropske turistične kartice, da bi turiste iz držav članic ali tretjih držav, ki potujejo po Evropi, spodbujali k zvestobi s pomočjo informacij, vključno s seznamom pravic, popustov in namenskih storitev;

24.

meni, da Evropska unija temelji na kulturni in jezikovni raznolikosti in da je zato dostop do turističnih znamenitosti pomembno spodbujati tako, da se obiskovalcem zagotovi orodja, ki slednjim obisk olajšajo ter jim pomagajo pri razumevanju, kot so avdiovodniki ali brošure z razlagami v vsaj dveh uradnih jezikih EU, še zlasti če obiskane znamenitosti prejemajo strukturna sredstva;

25.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi v turizmu oceni izvedljivost evropskega znaka turistične kakovosti ter opredeli najnižja skupna kakovostna merila; meni, da mora to storiti z uskladitvijo najboljših izkušenj, ki so jih že pridobile nekatere države članice in sektorska združenja, ter ustvariti krovni znak kakovosti, ki bo dopolnjeval nacionalne znake kakovosti in bo priznan na osnovi prostovoljne odločitve („opt-in“);

26.

meni, da se je treba izogniti kopičenju znakov kakovosti in omejiti njihovo število, da se izognemo zmedi med potrošniki in prevelikim obremenitvam za podjetja ter da bodo bolj prepoznavni; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost obstoječih znakov glede njihove zanesljivosti, preglednosti in spremljanja skladnosti; poleg tega poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani, naj promovirajo obstoječe instrumente in najboljše prakse ter naj izdelajo dolgoročno oceno možnosti, da se v prihodnosti evropski znak kakovosti in znak za okolje, namenjen turističnim nastanitvenim storitvam, postopno združita v enotni znak, pri čemer mora biti trajnost obvezno merilo kakovosti;

27.

poziva Komisijo, naj predlaga specifično pobudo za postopno uskladitev sistemov za klasifikacijo nastanitvenih zmogljivosti (hotelov, penzionov, zasebnih sob itd.) s pomočjo določitve najnižjih skupnih kakovostnih meril, pri tem pa naj izhaja iz pozitivnih izkušenj sektorskih združenj (npr. združenja Hotelstars Union) in predstavnikov sektorja; poudarja, da bi postopno usklajevanje lahko povečalo prepoznavnost Evrope kot turistične destinacije, obenem pa turistom zagotovilo boljše informacije; poziva evropsko gostinsko-turistično panogo, naj:

28.

poudarja, da je treba pozornost nameniti varnosti v različnih oblikah nastanitev, zlasti protipožarnim standardom in varnostnim ukrepom za zaščito pred ogljikovim monoksidom; zato meni, da je treba spodbujati pristop k metodi MBS (Management, Building and System), obenem pa upoštevati veljavne nacionalne zakone v skladu s priporočili Sveta iz leta 1986 ali sprejeti alternativne regulativne ukrepe, če samoregulacija ni uspešna; poudarja tudi pomembno vlogo izobraževanja hotelskega osebja o načrtovanju za primer izrednih razmer in upravljanju požarne varnosti ter poudarja potrebo po sistematičnem zbiranju podatkov o varnosti nastanitev; poudarja, da je vedno treba misliti na potrebe invalidnih oseb ter oseb z omejeno mobilnostjo, vključno z usposabljanjem za upoštevanje potreb invalidnih oseb pri preprečevanju požara in varnosti nastanitev;

29.

meni, da bi Komisija v sodelovanju s sektorsko industrijo in socialnimi partnerji morala pripraviti pregled obstoječega poklicnega usposabljanja (Tourism Skill Competence Framework) kot izhodiščno točko za praktičen odziv na povpraševanje in ponudbo trga dela v turističnem sektorju v Evropi;

30.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami spodbuja mobilnost, izkoristi in spodbuja vseživljenjsko učenje, sisteme poklicnega usposabljanja in univerzitetnega izobraževanja ter vajeništev v turističnem sektorju, da se ohrani tesen stik z raziskovalnim in podjetniškim svetom, poleg tega pa naj temo inovacij v turizmu v 8. okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj močneje izpostavi; meni, da so programi Skupnosti, kot so Erasmus za mlade podjetnike in Leonardo da Vinci edinstvena priložnost za poklicno usposabljanje in krepitev kariernih možnosti, zato jih je treba dodatno razvijati in spodbujati ob upoštevanju možnosti za spremembo teh programov, da bodo poučevali o najboljših praksah glede, med drugim, kakovosti sprejema, dostopnosti in trajnostnosti;

31.

odločno poziva Komisijo, naj natančneje spremlja izvajanje direktive o storitvah, kar zadeva turizem, v državah članicah;

32.

zahteva, da se izboljša vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij v turistični panogi s strani držav članic, da lahko tisti, ki že delajo v panogi, ter tisti, ki to želijo, najdejo najboljše zaposlitvene priložnosti ter da se spodbudi mobilnost delavcev v panogi; meni, da bi s tem prispevali k reševanju problematike sezonske narave dela v tej panogi, kakor tudi problema dela na črno;

33.

opozarja na tesno povezanost med turizmom in prometom ter poziva Komisijo in države članice, naj si zelo prizadevajo za modernizacijo nacionalne, regionalne in čezmejne infrastrukture različnih načinov prevoza in se zlasti osredotočijo na napredek ter pravičasno izvajanje projektov vseevropskega prometnega omrežja in uresničitev enotnega evropskega neba, da bi bilo upravljanje zračnega prometa bolj učinkovito; meni, da je treba spodbujati somodalnost in sprejeti ustrezne ukrepe za upravljanje turističnih tokov, zlasti viškov sezone in nepričakovanih okoliščin;

34.

poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo trajnostnih prevoznih sredstev, na primer kombinacije javnega prevoza, železnice, kolesarjenja in hoje; poziva Komisijo, naj med drugim olajša in podpira, tudi v okviru vseevropskih prometnih omrežij, razvoj povezav z otoki, podeželskimi in gorskimi območji, najbolj oddaljenimi regijami ter na splošno z manj dostopnimi destinacijami;

35.

poudarja, da je treba spodbujati povezano elektronsko prodajo vozovnic za različna prevozna sredstva, kar bo okrepilo intermodalnost sistema, olajšalo mednarodna potovanja med državami članicami, zagotavljalo svobodo gibanja in odpravilo ovire prostemu gibanju in vzpostavitvi notranjega trga; meni, da se je treba v okviru razvojnega procesa osredotočiti na posebne zahteve za dostop invalidnih oseb;

36.

pozdravlja evropsko zakonodajo o pravicah potnikov, zlasti tistih z omejeno mobilnostjo, ter poziva Komisijo, naj v kratkem predloži ambiciozen in dosleden zakonodajni okvir z nizom skupnih pravil za vse vrste prevoza, dopolnjen s posebnimi pravili, ki bodo upoštevala posebnosti vsakega med njimi;

37.

poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost listine pravic in odgovornosti turistov, ki bo vključevala načela glede dostopnosti, zagotavljanja informacij, preglednega oblikovanja cen, nadomestil itd.; poziva države članice, naj vzpostavijo neodvisen arbitražni sistem, da si bodo potrošniki tudi dejansko lahko zagotovili spoštovanje teh pravic;

38.

poudarja, da mora turistična politika dosledno vključevati trajnostni razvoj: pri izpolnjevanju družbenih, gospodarskih in okoljskih potreb sedanjih generacij se ne sme pozabiti na interese prihodnjih generacij;

39.

pozdravlja pripravljenost Komisije za spodbujanje raznolikosti turistične ponudbe, kar bi pomagalo odpraviti učinke sezonskosti; zlasti poudarja pomen že začetega sodelovanja s Svetom Evrope za spodbujanje kulturnega, zgodovinskega, verskega, okoljskega in krajinskega turizma prek tematskih turističnih poti, ki poudarjajo vrednost kulturnih in zgodovinskih korenin naše celine ter prispevajo k razvoju vsem dostopnega in trajnostnega alternativnega turizma; meni, da je v povezavi s številnimi turističnimi potmi treba spodbujati uporabo trajnostnih prevoznih sredstev, tudi kolesarjenje in jadranje;

40.

meni, da je povezovanje tradicionalnega turističnega sektorja s tem, kar lahko z vidika proizvodov in storitev ter materialnih in nematerialnih dobrin ponudi določeno ozemlje, bistvenega pomena za razlikovanje evropskega turizma od turizma drugih držav ali celin;

41.

meni, da morata Komisija in Svet Evrope v tesnem sodelovanju z državami članicami in regionalnimi organi še naprej, tudi s finančnimi sredstvi, podpirati razvoj novih in ohranjevanje obstoječih evropskih poti, vključno s tistimi na otokih ter v obalnih, gorskih in najbolj oddaljenih regijah; meni, da bi te poti morale poudarjati evropsko identiteto s promocijo in povezovanjem simbolnih krajev, kot so katedrale, gradovi, univerze, arheološka najdišča in industrijski objekti, ter simbolnih osebnosti ali pobudnikov Evrope; odločno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe za varovanje evropske dediščine in premoženja za prihodnje generacije;

42.

poziva Komisijo, naj spodbuja mreženje in sodelovanje med regijami EU, da se povežejo obstoječe regionalne, nacionalne in evropske kolesarske poti ter da se v EU okrepi trajnosten, energetsko učinkovit in okolju prijazen kolesarski turizem;

43.

poudarja pomen mrež, kot sta NECSTouR in EDEN, za izmenjavo dobrih praks med evropskimi regijami ter promocijo trajnostnih destinacij; poudarja, da je v tesnem sodelovanju s skupino za trajnostni turizem ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi treba vzpostaviti sistem skupnih kazalcev za trajnostno upravljanje destinacij;

44.

meni, da bi morala Komisija glede na zgodovino evropske celine aktivneje promovirati industrijsko dediščino Evrope, ki ima še nezadostno priznan potencial; poudarja, da bi razvoj industrijske dediščine Evrope kot pomembne kulturne znamenitosti lahko koristil sekundarnim destinacijam ter bi z ohranjanjem, preoblikovanjem in obnovitvijo industrijskih območij pripomogel k doseganju trajnejšega, raznolikega in enakomerneje razširjenega turističnega sektorja v Evropi;

45.

meni, da je treba ustrezno podpreti podeželski in kmečki turizem, saj sta področji, ki izboljšujeta kakovost življenja, omogočata raznolikost gospodarske dejavnosti in virov dohodkov na podeželju, ustvarjata delovna mesta in ohranjata ljudi na teh območjih ter s tem preprečujeta upadanje poseljenosti in vzpostavljata neposredno povezavo s promocijo tradicionalnih, ekoloških in naravnih proizvodov; meni, da je zato na teh območjih treba zagotoviti neoviran dostop do prometnega omrežja ter do interneta in infrastrukture informacijske tehnologije; meni, da bo to pripomoglo k dosegi cilja spodbujanja novih oblik turizma, podaljšanja turističnih sezon in prerazporeditve turističnih dejavnosti med območji z visoko koncentracijo turizma in tistimi z velikim, a ne dovolj izkoriščenim turističnim potencialom;

46.

meni, da je treba izboljšati sposobnost kmetov za trženje in njihov dostop do lokalnih trgov, kar bi gostinskemu sektorju omogočilo lažji nakup lokalnih proizvodov, ki jih potrebujejo;

47.

meni, da turizem v naravi prispeva k trajnostnemu razvoju panoge; meni, da je treba posebno pozornost nameniti naravnim znamenitostim in zaščitenim območjem, da bodo bolj dostopna za turiste, tudi z ustvarjanjem čeznacionalnih poti ter ob spoštovanju okoljske dediščine in lokalne biotske raznovrstnosti;

48.

poudarja, da lahko razvoj novih celinskih plovnih poti pripomore k trajnostnemu razvoju kulturnega turizma, turizma v naravi in rekreacijskega turizma;

49.

opozarja na vse večjo priljubljenost potovanj, povezanih s kulturo, izobraževanjem, mladino in športom, ter zato poziva države članice, lokalne in regionalne organe, naj podpirajo te oblike turizma tako, da bodo bolj prožni in naj se prilagajajo novim skupinam potrošnikov, ki jih prinašajo demografske spremembe, da bi se upoštevale nove oblike turizma, prilagojene izraženim pričakovanjem potrošnikov; opozarja, da ima šport pomembno vlogo pri spodbujanju turizma, saj gledalci in sodelujoči potujejo na športne dogodke, ter poziva k oblikovanju namenskih politik, ki bi spodbujale in podpirale športni turizem;

50.

poziva Komisijo, naj spodbuja horizontalno dejavnost Unije v zvezi z vplivom turizma na okolje ter naj posebno pozornost nameni evropski biotski raznovrstnosti, ravnanju z odpadki, varčevanju z energijo in vodo ter rabi zemlje in naravnih virov, da bo posredovala koristne informacije in material za ozaveščanje javnosti in zmanjšala vpliv turizma na okolje;

51.

pozdravlja prostovoljna panožna prizadevanja za razumevanje in zmanjšanje učinka turizma na okolje in destinacije, kot je inovativni program Travelife Sustainability System, delno financiran s strani EU, ki potrošnikom pomaga sprejemati trajnostne odločitve, panogi pa razumeti in upravljati svoje učinke v dobavni verigi;

52.

spodbuja Komisijo, naj podpira inovativne pobude MSP v turizmu ter s spodbujanjem ekoturizma varuje in izboljša bogastvo biotske raznovrstnosti;

53.

poziva Komisijo, naj preuči možnost določitve evropskega dneva odgovornega in trajnostnega turizma z organiziranjem informativnih srečanj za spodbujanje oblik vzdržnega turizma in odgovornega vedenja turistov v vseh državah članicah;

54.

poudarja velik vpliv podnebnih sprememb na evropska turistična območja, zlasti najranljivejša, predvsem obalna območja, otoke in gorske regije; meni, da je treba pripraviti strategije za preprečevanje in odpravo podnebnih sprememb, med drugim s spodbujanjem inovacij in večje raznolikosti pri turističnih storitvah, izboljšanjem preprečevanja naravnih nesreč, prilagajanjem infrastrukture, predvidevanjem učinka pomanjkanja vode in ohranjanjem trajnosti favne, flore in krajine prizadetih področij;

55.

ugotavlja, da so obmorske regije glavna turistična destinacija v Evropi in da je zato treba posvetiti primerno pozornost načinom prostorskega načrtovanja na obmorskih območjih, nevarnostim obsežne urbanizacije ter potrebi po ohranitvi kakovosti in trajnosti obmorskih območij in njihove dediščine, pa tudi infrastrukture turističnih storitev; poudarja, da je v okviru obmorske, otočne in pomorske turistične strategije treba vložiti ustrezna sredstva, da se evropske obale zaščitijo pred erozijo, da se zaščitijo okoljska in živalska dediščina ter se izboljša kakovost voda, da bi se razvil trajnosten in kakovosten kopališki in potapljaški turizem; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije za razvoj strategije za trajnostni obalni in pomorski turizem ter poziva k razvoju podobnih posebnih strategij za otoke, gorske regije in druga ranljiva območja;

56.

poudarja pomen kopališkega turizma kot posebnosti nekaterih evropskih obmorskih regij; poziva Komisijo, naj preuči, ali Direktiva 2006/123/ES negativno vpliva na MSP v tem sektorju, in po potrebi predlaga ukrepe za olajšanje tega vpliva in zagotovitev, da se bodo upoštevale posebnosti te profesionalne kategorije pri uporabi direktive; poleg tega poziva države članice, naj ob sodelovanju ustreznih oblasti preučijo uvedbo izravnalnih ukrepov za ublažitev škode, ki so jo utrpeli nosilci turistične dejavnosti zaradi uvedbe nove zakonodaje in posledičnih izgub pridobljenih pravic, kar ima za posledico izgube, povezane z neamortiziranimi naložbami v prenovo struktur ali v zagotavljanje skladnosti s predhodno veljavno zakonodajo; meni, da so ti ukrepi potrebni za zavarovanje naložb nosilcev dejavnosti in izboljšanje kakovosti storitev za goste;

57.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru celostne pomorske politike podprejo razvoj pristaniške infrastrukture, z namenom tako prilagoditi pristaniške terminale potrebam oseb z omejeno mobilnostjo kot za povezavo z drugimi transportnimi sredstvi in turističnimi storitvami v zaledju, kar je bistvenega pomena za pomorske potniške prevoze ter navtični in križarski turizem; v zvezi s tem poziva tudi države članice, naj odpravijo omejitve, kjer še obstajajo;

58.

je seznanjen z dejstvom, da bodo demografska gibanja v Evropi privedla do stalne rasti zdravstvenega turizma, zlasti termalnega; ker na področju termalnega turizma obstajajo različni predpisi, poziva Komisijo, naj preuči možnost predložitve enotnega zakonodajnega predloga o termalnem turizmu, da bi temu sektorju dali bolj skladno in urejeno strukturo ter tako spodbudili njegovo konkurenčnost in odslej določili, da so podjetja termalnega sektorja, ki delujejo v državah članicah, kot izvajalci zdravstvenih storitev izključena iz področja uporabe Direktive 2006/123/ES; poudarja ustreznost novih zakonov o čezmejnem zdravstvenem varstvu in meni, da je za njihovo popolnoma zadovoljivo izvajanje treba strogo upoštevati merila in pogoje, ki jih predpisuje nov zakonodajni okvir;

59.

poudarja gospodarski pomen „nakupovalnega turizma“; poudarja, da je ta oblika turizma za veliko število turistov eden od glavnih razlogov za dopustovanje v EU, kjer so doma številna vodilna podjetja in blagovne znamke iz sektorja luksuznih izdelkov na svetu; ugotavlja, da se EU kljub hitri rasti tega sektorja sooča z močno konkurenco, ki jo predstavljajo druge mednarodne turistične destinacije, ki ponujajo, na primer, možnosti brezcarinskega nakupovanja ali povrnitve davka na dodano vrednost; zato priporoča pripravo novih ukrepov in storitev v sodelovanju s sektorjem luksuznih izdelkov in strokovnjaki za turizem, ki bodo EU omogočili, da bo ohranila svojo privlačnost in konkurenčnost;

60.

poudarja potrebo po spodbujanju evropskega poslovnega turizma v EU in svetu glede na gospodarski pomen, ki ga ima za nekatere kraje v Evropi in številne storitve, povezane s prirejanjem in organizacijo sejmov, razstav, konferenc in drugih poslovnih dogodkov (hoteli in gostinstvo, trgovine, prevoz, komunikacije, agencije za upravljanje dogodkov itd.);

61.

opozarja, da si je nujno treba postaviti cilj o etično odgovornem turizmu; pozdravlja vsebino etičnega kodeksa Svetovne turistične organizacije ter upa, da ga bodo Komisija in države članice čim prej sprejele; zato se veseli predloga Komisije, da bo nacionalno jurisdikcijo držav članic razširila na spolno zlorabo mladoletnikov v tujini ter tako dejansko kaznovala spolni turizem;

62.

poudarja, da lahko značilna sezonska narava turizma povzroči negotovost glede delovnih mest in pogojev; v zvezi s tem poziva k razvoju posebne politike, ki bi pomagala sezonskim delavcem in bi vključevala predvsem ukrepe za podaljšanje turističnih sezon s povečanjem raznolikosti turističnih dejavnosti;

63.

poziva Komisijo, naj pripravi načrt za spodbujanje turizma, ki bo vse manj odvisen od sezon; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj gradi na dosedanjih pozitivnih rezultatih pripravljalnega ukrepa Calypso, ter Komisijo in države članice vabi, naj z ukrepom nadaljujejo, s čimer prikrajšanim osebam, kot so starejši, invalidi, mladi in družine z nizkimi dohodki, omogoči lažji dostop do počitnic, zlasti izven sezone in pri potovanjih izven nacionalnih meja; v zvezi s tem poziva k nadaljnjemu načrtovanju dostopnosti v fizičnem smislu, ustreznih storitev in zanesljivih informacij ter njihovi vključitvi v turistično ponudbo; meni, da lahko kot zgled temu služijo številne obstoječe dobre prakse, ki poudarjajo enostavno dostopnost in krepitev moči;

64.

poudarja, da je v okviru nove evropske strategije o invalidnosti treba zagotavljati dostop invalidnim osebam ne samo do prevoznih sredstev, ampak tudi do nastanitvenih zmogljivosti, gostinskih obratov, informacij, dostopnih za vse, ter na splošno do turističnih storitev; poudarja, da je zato treba zagotoviti jasne informacije o sprejetih ukrepih; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo dostop za vse zagotovljen za vse proizvode in storitve, povezane s turizmom;

65.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izvajanje programov obnove, ohranjanja in varstva kulturno, zgodovinsko in okoljsko pomembnih krajev, da bi se lahko bolj izkoristili za turistične namene; poziva mlade prostovoljce, naj v letu 2011, evropskem letu prostovoljstva, pa tudi v naslednjih letih, sodelujejo v teh programih;

66.

poziva Komisijo, naj spodbuja tudi takoimenovani turizem obiskovanja prijateljev in sorodnikov kot pomemben način izboljšanja vključevanja v evropsko kulturo;

67.

poziva Komisijo, naj uskladi finančne instrumente in razširi njihovo koristnost ter seznanja z instrumenti za krepitev konkurenčnosti turizma, ki že obstajajo v različnih generalnih direktoratih, ter naj preveri njihovo ustrezno uporabo, zlasti sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za ribištvo; meni, da je zaradi proračunskih omejitev ustvarjanje sinergije med raznimi obstoječimi finančnimi instrumenti, ki morajo biti prilagojeni spremembam v turizmu in pri uporabnikih, pa tudi raznolikosti s turizmom povezanih dejavnosti in potrebam lokalnega razvoja, bistvenega pomena; poleg tega zahteva, naj Komisija razvije jasne smernice za finančno podporo, ki je na razpolago za projekte, povezane s turizmom, in vzpostavi lahko dostopno podatkovno zbirko, ki bi jo uporabljali vsi generalni direktorati, za ozaveščanje in informiranje o turističnih projektih, ki jih sofinancira EU;

68.

poudarja, da bi turizem moral tudi v prihodnje igrati pomembno vlogo v kohezijski politiki v okviru finančne perspektive 2014–2020; poziva, naj se med prednostne naloge naslednje finančne perspektive in uredb o strukturnih skladih vključi oživitev turističnih območij, ki so začela nazadovati, da se zagotovi njihova konkurenčnost in trajnost;

69.

spodbuja države članice in lokalne organe, naj izkoristijo možnosti, ki jih nudi poklicno usposabljanje v okviru Evropskega socialnega sklada in drugih instrumentov Unije ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih instrumentov; meni, da je zelo pomembno povečati zavest držav članic in organov o objavi razpisov na področju turizma na podlagi prednostih nalog, ki jih predvidevajo strukturni skladi;

70.

poziva, naj se v okviru finančne perspektive za obdobje 2014–2020 oblikuje specifičen turistični program, ki naj posebno pozornost nameni mikro-, malim in srednjim podjetjem in naj spodbuja partnerstvo med podjetji ter javno-zasebna partnerstva za vseevropske projekte v turističnem sektorju, hkrati pa spodbuja mala in srednja podjetja, naj vlagajo v ta sektor;

71.

meni, da je po letu 2011 treba zagotoviti stalno podporo pilotnim projektom v turističnem sektorju ter morebiti oceniti nove, ki naj prispevajo k izvajanju nove strategije;

72.

opozarja, da podjetja v turistični dejavnosti za dolgoročno načrtovanje struktur ponudbe in povpraševanja potrebujejo primerljive in kakovostne statistične podatke; zato poziva Komisijo, naj v okviru svojih možnosti zagotovi, da so ti podatki na voljo za celotno Evropo; obžaluje, da ni uradnih statističnih podatkov o podeželskem in kmečkem turizmu in da vse razpoložljive informacije temeljijo na ocenah; pozdravlja razmišljanje o ukrepih za utrditev socialno-gospodarske baze znanja na področju turizma, pri čemer mora biti jasno, da se je treba v kar največji meri izogniti nalaganju dodatnih finančnih in administrativnih bremen;

73.

poziva Komisijo, naj do septembra 2011 predloži zakonodajni predlog za revizijo Direktive 90/314/EGS o paketnih potovanjih, ki naj potrošnikom in podjetjem v sektorju tako v običajnih kot tudi v izrednih okoliščinah, ki jih povzročijo na primer določeni podnebni in naravni pojavi ali politični nemiri, zagotovi jasnen zakonodajni okvir; poudarja, da je celotna ideja paketnega potovanja že davno zastarela, in poziva Komisijo, naj med revizijo poskrbi za to, da bo za vse stranke, ki ponujajo turistične storitve, veljala enaka zakonodaja; poudarja, da bi glavna dejavnika pri tem morala biti kakovost storitve za potrošnika in poštena konkurenca;

74.

opozarja na možnost postopne uskladitve znižane stopnje DDV na turizem med državami članicami kot pogoj za pregledno konkurenco med turističnimi podjetji v EU ter do tretjih držav; se zato strinja z razpravo, ki se je začela po objavi zelene knjige o prihodnosti DDV;

75.

poziva države članice, naj se zavedajo škodljivih učinkov vse večje težnje, da se turistom, ki potujejo v EU ali znotraj držav članic, zaračunavajo višje takse, kot so, na primer, dajatev za gorivo, pristojbine za varnost, letališke pristojbine, mestne takse in pristaniške pristojbine, zlasti izven sezone; poudarja, da bo treba, če bo dodatni turistični davek veljal, ustrezno objaviti informacije o njem, da bi se dvignila raven ozaveščenosti turistov in nosilcev dejavnosti;

76.

poziva Svet EU, naj pospeši sprejetje predloga direktive o modernizaciji posebne sheme DDV (TOMS) ter naj predvidi vnos mehanizma „opt-in“, ki bo lahko izničil izkrivljeno konkurenčnost med kategorijami nosilcev dejavnosti v sektorju, saj ima neenotno sprejemanje predpisov na nacionalni ravni hude posledice;

77.

poudarja potrebo po dejavni konkurenčni politiki, ki bo spremljala morebitne trende koncentracije v tej panogi ali zlorabe prevladujočega položaja;

78.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 predloži celostno strategijo za turizem, ki bo skladna s sedanjo strategijo in njenim načrtom za izvajanje ter ju bo dopolnjevala;

79.

meni, da je na ravni Evropskega parlamenta treba ustanoviti posebno delovno skupino za turizem, ki bo natančno nadzorovala izvajanje ukrepov, ki jih predlaga Komisija, ter priporočil Evropskega parlamenta;

80.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.