5.2.2013

Uradni list Evropske unije

CE 33/17

Torek, 5. julij 2011
Prenova madžarske ustave

P7_TA(2011)0315

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011 o prenovi madžarske ustave

2013/C 33 E/03

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 49, 56, 114, 167 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki obravnavajo spoštovanje, spodbujanje in zaščito temeljnih pravic,

—	ob upoštevanju madžarske ustave, ki jo je 18. aprila 2011 sprejel parlament Republike Madžarske in bo začela veljati 1. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: nova ustava),

—	ob upoštevanju mnenj Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije) št. CDL(2011)016 in CDL(2011)001 o novi madžarski ustavi in treh pravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopka njene priprave,

—	ob upoštevanju predloga resolucije št. 12490 o resnem nazadovanju na področjih pravne države in človekovih pravic na Madžarskem, ki je bila 25. januarja 2011 vložena v parlamentarni skupščini Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju sodbe št. 30141/04 Evropskega sodišča za človekove pravice (Schalk in Kopf proti Avstriji), zlasti njenih postranskih razlogov,

—	ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor Evropskega parlamenta o novi madžarski ustavi ter izjav Sveta in Komisije o njeni prenovi in nadaljnje razprave, ki je potekala 8. junija 2011,

—	ob upoštevanju členov 115(5) in 110(4) Poslovnika,

ker Evropska unija temelji na vrednotah demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 2 PEU, na nedvoumnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter na priznavanju pravne vrednosti teh pravic, svoboščin in načel, kar bo Evropska unija še dodatno podkrepila z bližnjim pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah,

ker je Madžarska podpisala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter druge mednarodne pravne instrumente, ki jo zavezujejo k spoštovanju in izvajanju načel o delitvi oblasti, medsebojnemu institucionalnem nadzoru vej oblasti ter spodbujanju demokracije in človekovih pravic,

ker sta priprava in sprejetje nove ustave sicer v pristojnosti držav članic, vendar so sedanje države članice, države, ki se pridružujejo, ter Evropska unija dolžne zagotoviti, da so vsebina in postopki v skladu z vrednotami EU, Listino temeljnih pravic, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter da črka in duh sprejetih ustav niso v nasprotju s temi vrednotami in instrumenti; ker se to jasno kaže v dejstvu, da so morale številne sedanje države članice EU svojo ustavo pred pristopom k EU pregledati in spremeniti ali jo prilagoditi kasnejšim zahtevam pogodb EU, zlasti na zahtevo Komisije;

ker proces oblikovanja madžarske ustave ni bil pregleden in sta bili priprava ter sprejetje nove ustave končana v izjemno kratkem časovnem obdobju, ki ni omogočalo dovolj časa za temeljito in vsebinsko javno razpravo o osnutku besedila, ter ker bi morala uspešna in legitimna ustava temeljiti na čim širšem soglasju,

E.	ker so ustavo močno kritizirale nacionalne, evropske in mednarodne nevladne ter druge organizacije, Beneška komisija ter predstavniki vlad držav članic, sprejeta pa je bila izključno na podlagi glasov poslancev iz vladajočih strank, tako da ni bilo doseženo politično in družbeno soglasje,

ker je podobno kot Beneška komisija tudi Evropski parlament zaskrbljen zlasti glede preglednosti, odprtosti, vključenosti in časovnega okvira postopka sprejetja ter glede slabitve sistema zavor in ravnovesij, zlasti določb, ki se nanašajo na ustavno sodišče, sodišča in sodnike, kar bi lahko ogrozilo neodvisnost madžarskega pravosodja,

ker nova ustava ne določa izrecno številnih načel, ki jih mora Madžarska spoštovati in spodbujati na podlagi svojih pravno zavezujočih mednarodnih obveznosti, kot so prepoved smrtne kazni in dosmrtne zaporne kazni brez možnosti pogojne izpustitve, prepoved razlikovanja na podlagi spolne usmerjenosti ter opustitve ali omejevanja temeljnih pravic s posebno pravno ureditvijo,

ker nova ustava prek vrednot, ki so v njej zapisane, in z nejasno ubeseditvijo pri opredeljevanju osnovnih pojmov, kot so družina in pravica do življenja od trenutka spočetja, ustvarja tveganje za razlikovanje nekaterih skupin v družbi, tj. etničnih, verskih in spolnih manjšin, enostarševskih družin, oseb, ki živijo v civilnem partnerstvu, in žensk,

I.	ker bi lahko nejasno besedilo preambule, zlasti delov o obveznosti Madžarske kot države do madžarskih etničnih pripadnikov v tujini, ustvarilo pravno podlago za ukrepe, ki bi jih sosednje države štele za poseganje v njihove notranje zadeve, kar bi lahko povzročilo naraščanje napetosti v tej regiji,

J.	ker nova ustava določa, da je njena preambula pravno veljavna, kar bi lahko imelo pravne in politične posledice ter bi lahko vodilo v pravno negotovost,

K.	ker bi lahko vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v novo ustavo privedla do prekrivanja pristojnosti med madžarskimi in mednarodnimi sodišči, na kar je v svojem mnenju opozorila Beneška komisija,

ker nova ustava določa obširno uporabo temeljnih zakonov, ki bodo sprejeti z dvotretjinsko večino in bodo pokrivali širok razpon vprašanj, povezanih z madžarskim institucionalnim sistemom, uresničevanjem temeljnih pravic ter pomembno ureditvijo v družbi; ker to v praksi pomeni, da je njihovo sprejetje del novega ustavnega postopka na Madžarskem,

ker bodo po novi ustavi številna vprašanja, kot so vidiki družinskega prava ter davčni in pokojninski sistem, ki običajno spadajo v področje vladne pristojnosti ali pa so zajeta v rednih pooblastilih zakonodajalca za odločanje, prav tako urejali temeljni zakoni, kar pomeni, da bodo v prihodnosti volitve manj pomembne in se bo ustvarilo področje, na katerem bo lahko vlada z dvotretjinsko večino utrdila svoje politične težnje; ker lahko postopek izvajanja posebnih in podrobnih pravil s temeljnimi zakoni na ta način ogrozi načelo demokratičnosti,

N.	ker kulturne, verske, socio-ekonomske in finančne politike, kakor je opozorila Beneška komisija, ne bi smele biti zacementirane s temeljnimi zakoni,

O.	ker bo imel proračunski svet, neparlamentarni organ z omejeno demokratično legitimnostjo, pravico veta na sprejemanje splošnega proračuna, pri čemer lahko predsednik države razpusti parlament in s tem močno omeji delovanje tega demokratično izvoljenega zakonodajnega organa,

ker bo učinkovit sistem štirih parlamentarnih komisarjev okrnjen na samo enega, ki ga bo sestavljal splošni varuh človekovih pravic in dva namestnika, kar morda ne bo zagotavljalo enake ravni varstva pravic, njihova pooblastila pa ne bodo zajemala tistih, ki jih je imel nekdanji komisar za varstvo osebnih podatkov in svobodo informiranja; ker bodo njegova pooblastila prenesena na organ, katerega način delovanja ni določen,

ker so vzporedno s sprejetjem nove ustave madžarska vlada in vladajoče stranke na ključna mesta, kot so generalni pravobranilec, predsednik državnega revizijskega urada in predsednik proračunskega sveta, imenovale številne nove osebe; ker je madžarski parlament pred nedavnim izvolil sodnike v novo madžarsko ustavno sodišče, kot to zahteva nova ustava; ker postopek imenovanja in izvolitev nista temeljila na političnem soglasju,

R.	ker nova ustava določa zelo splošna merila, ki urejajo pravosodni sistem, in ne pojasni, ali bo vrhovno sodišče pod novim imenom še naprej vodil sedanji predsednik,

S.	ker se je parlamentarna skupščina Sveta Evrope na podlagi mnenja Beneške komisije odločila, da pripravi poročilo o novi madžarski ustavi,

T.	ker priprava in sprejetje nove ustave nista bila omenjena v volilnem manifestu vladajočih strank,

ker je generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Mun dejal, da bi bil vesel, če bi madžarska vlada zaprosila za nasvet in priporočila v sami državi ter pri Svetu Evrope ali Organizaciji združenih narodov, in da meni, da bi morala Madžarska kot država članica EU za nasvet in pregled nove ustave zaprositi evropske institucije,

poziva madžarske oblasti, naj obravnavajo vprašanja in pomisleke, ki jih je izrazila Beneška komisija, in upoštevajo njena priporočila, bodisi tako, da spremenijo novo ustavo, bodisi s prihodnjimi temeljnimi in rednimi zakoni, da bi zlasti:

(a)	dejavno iskale soglasje za večjo preglednost in spodbujanje resničnega političnega in družbenega vključevanja ter obsežno javno razpravo o prihodnji pripravi in sprejemanju temeljnih zakonov, ki jih določa nova ustava;

(b)

sprejele samo osnovni in jasno opredeljen obseg temeljnih zakonov, ki urejajo davčni in pokojninski sistem, družinsko politiko ter kulturno, versko in socialno-ekonomsko politiko, pri čemer bi prihodnjim vladam in demokratično izvoljenim predstavnikom omogočile samostojno odločanje o teh vprašanjih, ter revidirale sedanji mandat proračunskega sveta;

(c)	v ustavi in njeni preambuli v skladu s členom 21 Listine o temeljnih pravicah zagotovile enako varstvo pravic za vse državljane ne glede na versko, spolno, etnično ali drugo družbeno skupino, ki jim pripadajo;

(d)	v ustavi, vključno s preambulo, izrecno zagotovile, da bo Madžarska pri iskanju podpore v tujini živečih etničnih Madžarov spoštovala ozemeljsko celovitost drugih držav;

(e)

znova potrdile neodvisnost pravosodja s ponovno vzpostavitvijo pravice novega madžarskega ustavnega sodišča, da brez izjeme pregleda vso zakonodajo, ki nanaša na proračun, kot to zahteva pravo, ki temelji na Evropski konvenciji o človekovih pravicah, z revizijo določbe o nižji obvezni upokojitveni starosti za sodnike ter z izrecnim jamčenjem neodvisnega upravljanja pravosodnega sistema;

(f)

v novi ustavi izrecno zaščitile vse temeljne državljanske in socialne pravice v skladu z mednarodnimi obveznostmi Madžarske, prepovedale smrtno kazen, dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojne izpustitve in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, zagotovile dovolj jamstev glede zaščite temeljnih pravic ter jasno navedle, da se temeljne pravice pridobijo ob rojstvu in so brezpogojne;

(g)

zagotovile, da reorganizacija sistema parlamentarnih komisarjev ne bo razvodenila obstoječih jamstev o varovanju in spodbujanju pravic na področju varstva narodnostnih manjšin, varstva osebnih podatkov in preglednosti podatkov, ki so pomembni za javnost, ter neodvisnosti ustreznih organov, ki so pristojni za ta področja;

(h)	zagotovile, da vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v novo ustavo ne bo povzročala težav pri razlagi in prekrivanja pristojnosti domačih sodišč, novega madžarskega ustavnega sodišča in Sodišča Evropske unije;

2.	poziva Komisijo, naj opravi temeljit pregled in analizo nove ustave in temeljnih zakonov, ki bodo sprejeti v prihodnje, ter naj preveri, ali so skladni s pravnim redom Evropske unije, zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter s črko in duhom Pogodb;

3.	svojim pristojnim odborom naroča, naj zadevo spremljajo v sodelovanju z Beneško komisijo in Svetom Evrope ter naj ocenijo, ali so bila priporočila upoštevana in kako;

4.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji za temeljne pravice, OVSE in generalnemu sekretarju OZN.