11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/51

—

ob upoštevanju členov 208 do 211, 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (1) (instrument za razvojno sodelovanje),

—

ob upoštevanju Deklaracije tisočletja, sprejete dne 8. septembra 2000, v kateri so določeni razvojni cilji tisočletja kot merila za odpravo revščine, ki jih je skupaj vzpostavila mednarodna skupnost,

—

ob upoštevanju letnih poročil generalnega sekretarja Združenih narodov o izvajanju deklaracije tisočletja Združenih narodov, "Evropsko soglasje", podpisane dne 20. decembra 2005 (2),

—

ob upoštevanju skupne izjave o demokratičnem nadzoru in skladnosti pri zunanjem delovanju in izjavah Komisije o demokratičnem nadzoru in skladnosti pri zunanjem delovanju, priloženih k Medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3),

—

ob upoštevanju izjav Komisije v zapisniku Sveta, s katerim je bilo uradno sprejeto skupno stališče Sveta o sprejetju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (4), zlasti pa izjave Komisije o členu 5 uredbe o tem instrumentu,

—

ob upoštevanju pisma D (2007) 303749 z dne 5. marca 2007 takratnega predsednika Odbora za razvoj, Josepa Borrella Fontellesa, takratnima komisarjema Ferrero-Waldner in Michelu (5),

—

ob upoštevanju pisma A (2007) 5238 z dne 26. marca 2007 takratne komisarke Benite Ferrero-Waldner takratnemu predsedniku Odbora za razvoj Josepu Borellu Fontellesu (6),

—

ob upoštevanju smernic za poročanje v sistemu za poročanje držav upnic Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) (7),

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 23. oktobra 2007 v zadevi C-403/05 (Evropski parlament proti Komisiji Evropskih skupnosti), ničnostna tožba o odločbi Komisije, s katero je bil odobren projekt o varnosti meja na Filipinih (odločba, sprejeta na podlagi Uredbe (EGS) št. 443/92),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1337/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju (8),

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 29. in 30. oktobra 2009 (Dok. 15265/2009),

—

ob upoštevanju sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje z dne 26. julija 2010 (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna EU (KOM(2010)0700),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o prihodnosti proračunske podpore EU za trete države (KOM(2010)0586),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 10. novembra 2010 z naslovom Razvojna politika v podporo vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju: povečevanje učinka razvojne politike EU (KOM(2010)0629),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o osnutku sklepov Komisije o pripravi strateških dokumentov držav in okvirnih programov za Malezijo, Brazilijo in Pakistan (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o osnutku sklepa Komisije o pripravi regionalnih strateških dokumentov in okvirnih programov za Mercosur in Latinsko Ameriko (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o osnutku sklepa Komisije o pripravi regionalnega strateškega dokumenta 2007–2013 in večletnega okvirnega programa za Azijo (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o demokratičnem nadzoru pri izvajanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o osnutku Odločbe Komisije o vzpostavitvi posebnega ukrepa za Irak za leto 2007 (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o osnutkih sklepov Komisije o pripravi letnih akcijskih programov za Brazilijo in Argentino za leto 2008 (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o organih lokalne skupnosti in razvojnem sodelovanju (16),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Lokalne skupnosti: akterji razvoja" (KOM(2008)0626),

—

ob upoštevanju strukturiranega dialoga, ki ga je leta 2010 začela Komisija s ciljem vključiti organizacije civilne družbe in lokalne oblasti v razvojno sodelovanje ES,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o osnutku sklepa Komisije o pripravi letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalne skupnosti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti) (17),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 3. februarja 2011 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (18),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 3. februarja 2011 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (19),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 3. februarja 2011 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1934/2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (20),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0187/2011),

A.

ker je v skladu s členom 2(1) instrumenta za razvojno sodelovanje najpomembnejši cilj sodelovanja na podlagi tega instrumenta izkoreninjenje revščine v partnerskih državah, vključno z izpolnitvijo razvojnih ciljev tisočletja,

B.

ker morajo v skladu s členom 2(4) instrumenta za razvojno sodelovanje vsi ukrepi iz geografskih programov in 90 % odhodkov, predvidenih v tematskih programih, izpolnjevati merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je opredelil OECD/DAC,

C.

ker po izračunih Komisije samo 0,2 % obveznosti, ki se financirajo iz tematskih programov instrumenta za razvojno sodelovanje za obdobje od 2007 do 2009, ne izpolnjuje zahtev za uradno razvojno pomoč;

D.

ker je Parlament v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES (sklep o komitologiji) (21), začel proces demokratičnega pregleda izvajanja Uredbe (ES) št. 1905/2006, vključno z vsemi strateškimi dokumenti držav, regionalnimi strateškimi dokumenti, tematskimi strateškimi dokumenti in večino letnih akcijskih programov,

E.

ker se je v skladu s skupno izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti pri zunanjem delovanju in izjavah Komisije o demokratičnem nadzoru in skladnosti pri zunanjem delovanju, priloženih k medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, Komisija zavezala, "da bo pri izvajanju teh strategij ustrezno upoštevala stališče Evropskega parlamenta",

F.

ker načela prevzemanja odgovornosti, sodelovanja in dobrega upravljanja predvidevajo pristop z več udeleženci, v okviru katerega različni razvojni partnerji, tj. lokalne oblasti ali nedržavni akterji, delujejo na dopolnilen in skladen način; in ker je pomembno jasno razlikovati med posebno vlogo lokalnih oblasti in nedržavnih akterjev, in sicer z vidika njihovih področij pristojnosti, legitimnosti in demokratičnega nadzora, izkušenj na področju upravljanja lokalnih zadev ter vključevanja v izvajanje javnih politik;

G.

ker finančna sredstva EU za mednarodno sodelovanje z Afriko izhajajo iz štirih geografskih instrumentov: Evropskega razvojnega sklada za afriške, karibske in pacifiške države, sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju za Južno Afriko, Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za pet severnoafriških držav ter instrumenta za razvojno sodelovanje za tematske programe;

H.

ker se je Komisija zavezala, da bo do leta 2009 kar 20 % pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ki jo dodeli po programih za posamezne države, namenjenih osnovnošolskemu in srednješolskemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvu prek projektne, programske ali proračunske podpore za te sektorje, ki bo geografsko enakomerno porazdeljena,

I.

ker se je EU zavezala skupnemu cilju, da bo do leta 2015 porabila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč,

J.

ker je namen Svetovnega vrha o zemlji leta 2012 zagotoviti obnovitev politične zavezanosti trajnostnemu razvoju, oceniti napredek, dosežen v zvezi z mednarodno dogovorjenimi cilji o trajnostnem razvoju, in obravnavati nove in porajajoče se izzive,

K.

ker člen 290 PDEU določa, da se v zakonodajnem aktu lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta,

1.

pozdravlja pripravljenost Komisije, da bo spoštovala svojo zavezo, da bo začela reden in poglobljen dialog s Parlamentom o izvajanju instrumenta za razvojno sodelovanje; je seznanjen s prizadevanji, da bi bile delovne skupine Parlamenta za instrument za razvojno sodelovanje informirane o tem, kako so bile njihove pripombe na strateške dokumente upoštevane pri pripravi letnih akcijskih programov;

2.

ugotavlja, da je zlasti dialog med Komisijo in Parlamentom kot del izvajanja demokratičnega nadzora pripomogel k temu, da se niso sprejeli strateški dokumenti z določbami, ki presegajo pooblastila, in da so bili ti dokumenti skladni z zahtevami uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje, zlasti z izbirnimi načeli za uradno razvojno pomoč;

3.

obžaluje, da Komisija ni dovolj upoštevala večine vprašanj, ki jih je med postopkom demokratičnega nadzora o osredotočenosti na revščino in razvojne cilje tisočletja zastavil Parlament;

4.

obžaluje, da čeprav Evropsko soglasje o razvoju (2005) in instrument za razvojno sodelovanje poudarjata pomen prevzemanja odgovornosti, udeležba nacionalnih parlamentov pri oblikovanju državnih strateških dokumentov v praksi ostaja šibka; obžaluje, da Komisija ni ustrezno izvajala določb členov 19, 20 in 33 Uredbe (ES) št. 1905/2006 o posvetovanju z nedržavnimi akterji in lokalnimi oblastmi;

5.

ugotavlja, da v rast usmerjene strategije ne bi smeli zamenjevati z dolgoročno razvojno strategijo, ki zahteva financiranje dolgoročnih ciljev, kot so cilji na področju zdravstva, izobraževanja, dostopa do energije na podeželju, podpore malim kmetom itd.;

6.

obžaluje, da se je Komisija na resolucije Parlamenta, v katerih ta opozarja na nespoštovanje meril za dodelitev uradne razvojne pomoči iz člena 2(4) te uredbe, odzvala tako, da je spremenila ali umaknila le tri od enajstih osnutkov zadevnih izvedbenih ukrepov;

7.

obžaluje, da se odbor, ustanovljen po členu 35 instrumenta za razvojno sodelovanje, ni odzval na resolucijo Parlamenta, ki je opozarjala, da je Komisija prekoračila svoja izvedbena pooblastila; zaskrbljeno ugotavlja, da obsežno delo, ki ga je Parlament opravil pri tem nadzoru, ni bilo deležno odziva predstavnikov držav članic v odboru instrumenta za razvojno sodelovanje, ter poziva države članice, naj prevzamejo odgovornost in v tesnem sodelovanju s Parlamentom zagotovijo, da so ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, v celoti skladni s predpisi instrumenta za razvojno sodelovanje;

8.

poziva Komisijo, naj glede na prednost in težo vsakega merila opredeli, katere od njih je uporabila pri dodelitvi sredstev med države in regije v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje ter med različne sektorje dejavnosti v okviru vseh geografskih in tematskih programov;

9.

meni, da številni državni in regionalni strateški dokumenti ne namenjajo dovolj sredstev splošnemu cilju instrumenta za razvojno sodelovanje, ki je izkoreniniti revščino v okviru trajnostnega razvoja, in da v številnih dokumentih ni jasno navedeno, kako bodo predlagani ukrepi prispevali k razvojnim ciljem tisočletja;

10.

zlasti opozarja na izbirna merila za uradno razvojno pomoč za geografske programe v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje ter poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v vsakem primeru zagotavljata popolno spoštovanje te pravne zahteve;

11.

poudarja, da so usklajenost politike za razvoj, "prevzemanja odgovornosti" za razvoj in preprečevanje drobitve pomoči nujni cilji za zagotavljanje učinkovitosti pomoči;

12.

poudarja, da EU še vedno potrebuje finančni instrument za razvojno sodelovanje, ki je namenjen samo državam v razvoju in ki izrecno izpolnjuje cilje iz člena 208 PDEU; vztraja, da bi morale letne vsote za uradno razvojno pomoč v naslednjem obdobju za večletni finančni okvir realno narasti, da bi dosegle skupni cilj porabe 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč v letu 2015;

13.

poudarja, da mora biti pogoj za financiranje vseh ukrepov geografskih programov iz novega instrumenta tudi v prihodnje popolno izpolnjevanje meril za uradno razvojno pomoč, zlasti zahteve OECD/DAC, da je glavni cilj vsake transakcije spodbujati razvoj in blaginjo držav v razvoju (22); poziva, naj bodo kvote uradne razvojne pomoči za tematske programe strožje od kvot sedanjega instrumenta za razvojno sodelovanje, zlasti za tematske programe o "migracijah in azilu", pri katerih Komisija ni jasno pokazala, kako dejavnosti, ki se financirajo v okviru mejnih kontrol, izpolnjujejo merila OECD/DAC za uradno razvojno pomoč;

14.

poudarja, da mora biti izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja tudi v prihodnje glavni cilj instrumenta za obdobje do leta 2015; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pomoč EU tudi v prihodnje dosledno skladna z mednarodno dogovorjenimi razvojnimi cilji, ki jih bodo sprejele Organizacija združenih narodov in druge pristojne mednarodne organizacije za obdobje po letu 2015;

15.

priznava, da je za zagotavljanje splošnih javnih dobrin v državah v razvoju treba razviti tudi sodelovanje zunaj uradne razvojne pomoči; meni, da bi se lahko tovrstno sodelovanje urejalo in sredstva pošiljala prek ločenega instrumenta oziroma ločenih instrumentov, da bi se zagotovila preglednost in zaščitila posebna narava razvojnega sodelovanja kot samostojne politične domene na področju zunanjih odnosov; vztraja, da v skladu z obvezami Evropskega sveta z dne 29. in 30. oktobra 2009 financiranje v zvezi s podnebnimi spremembami ne bi smelo spodkopati ali ogroziti boja proti revščini in nenehnega približevanja razvojnim ciljem tisočletja, ter da se že tako majhna sredstva uradne razvojne pomoči za zmanjšanje revščine ne smejo preusmerjati v nerazvojne namene v državah v razvoju; poudarja, da opredelitve uradne razvojne pomoči, kot jo je določila OECD, ne bi smeli spreminjati, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da noben izmed razvojnih projektov, ki jih financira EU, ne bo nasprotoval prizadevanjem za zmanjševanje podnebnih sprememb na svetovni ravni in da bo vsak tovrsten projekt prilagojen podnebnim vplivom, zlasti v primeru velikih infrastrukturnih projektov ali projektov na majhnih otokih, ki bodo prvi utrpeli posledice podnebnih sprememb;

16.

izraža zaskrbljenost, v obdobju resnih omejitev javnih proračunov, glede močne osredotočenosti na naložbe zasebnega sektorja kot sredstva za pridobivanje več sredstev za financiranje razvoja; poudarja, da je razvojno sodelovanje edina politika zunanjega delovanja (poleg humanitarne pomoči), ki ni namenjena interesom EU, pač pa zaščiti interesov najbolj marginaliziranih in ranljivih prebivalcev na planetu; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se javna finančna sredstva, ki se uporabljajo za podporo naložbam zasebnega sektorja na jugu, ne preusmerijo iz sektorjev, ki imajo že tako premalo finančnih sredstev (na primer programi za nedržavne akterje in organe lokalne skupnosti), in da bo taka pomoč dejansko omogočila razvoj domačega zasebnega sektorja ter malih in srednjih podjetij v državah z nizkim dohodkom;

17.

se strinja, da je treba uporabiti različen pristop do različnih skupin držav v razvoju? in da bi lahko tradicionalna finančna pomoč postala manj pomembna za države v vzponu; meni, da bi se morala pomoč za države v vzponu poleg spodbujanja trajnostne gospodarske rasti še vedno osredotočati na krepitev davčne politike partnerskih držav in spodbujanje uporabe domačega prihodka, zaradi česar bi se morali zmanjšati revščina in odvisnost od pomoči;

18.

poziva Komisijo, naj zagotovi večjo podporo za pomoč državam v razvoju in državam v vzponu pri davčnih reformah z namenom podpreti učinkovite, uspešne, pravične in vzdržne davčne sisteme; poziva Komisijo, naj učinkovito vključi načela dobrega upravljanja v davčnih zadevah v načrtovanje, izvajanje in spremljanje državnih in regionalnih strateških dokumentov ter hkrati sprejme potrebne ukrepe za uveljavitev poročanja nadnacionalnih podjetij po posameznih državah;

19.

zato poudarja, da bi moral instrument za razvojno sodelovanje tudi v prihodnje zajemati vse države v razvoju v geografskih regijah, ki jih pokriva in ki se ujemajo s seznamom držav v razvoju, ki ga je pripravil OECD/DAC;

20.

poziva k večji usklajenosti med Komisijo in državami članicami, da bi se doseglo izvajanje člena 210 PDEU, in podpira razvoj skupnih evropskih strateških dokumentov; je prepričan, da morajo vsi programski dokumenti EU za vsako državo in regijo vključevati podrobne in posodobljene matrike donatorjev in posebno poglavje o učinkovitosti pomoči EU, z navedbo ukrepov, sprejetih za boljše usklajevanje, uskladitev in dopolnjevanje donatorjev ter boljšo porazdelitev dela med donatorji, zlasti med državami članicami EU;

21.

ponovno poziva, naj se evropski razvojni sklad vključi v proračun EU, kar bi poenostavilo postopke in izboljšalo učinkovitost in uspešnost pomoči Evropske komisije; vztraja, da to ne bi smelo povzročiti znižanja splošnih zneskov za financiranje instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega razvojnega sklada na ravni EU ter znižanja skupnih zneskov sredstev, ki so na voljo na ravni EU za uradno razvojno pomoč;

22.

je prepričan, da je treba okrepiti pomoč za ranljive skupine (ženske, invalide, mlade in brezposelne, domorodna ljudstva) ter za vključevanje načela enakosti spolov in reševanje drugih horizontalnih vprašanj; vztraja, da mora instrument, ki bo nasledil instrument za razvojno sodelovanje, v programskih dokumentih vsebovati jasna primerjalna merila, da se zagotovi merjenje učinka posegov EU na teh področjih;

23.

poudarja, da je vključevanje organov lokalnih skupnosti v razvojne politike nujno za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja in zagotavljanje dobrega upravljanja; zlasti opozarja, da morajo lokalne oblasti odigrati kritično vlogo na področjih, kot so izobraževanje, boj proti lakoti, bogastvo, voda, higiena, socialna kohezija in lokalni gospodarski razvoj itd.; zato meni, da je v naslednjem finančnem instrumentu nujno nadgraditi njihovo vlogo, v skladu z načelom prevzemanja odgovornosti za razvoj;

24.

poudarja, da morata Komisija Evropska služba za zunanje delovanje vzdrževati reden in strukturiran dialog z nedržavnimi akterji in lokalnimi organi o pripravi, izvajanju in vrednotenju strateških dokumentov; zato poudarja, da je treba sklepe strukturiranega dialoga upoštevati v prihodnjih finančnih instrumentih;

25.

poudarja, da so potrebne prilagodljive določbe, ki bi Evropski uniji omogočile odziv na spremembe potrebi in prednostnih nalog; predlaga, naj se model evropskega razvojnega sklada za omejena sredstva neprogramirane pomoči za države preuči kot možni model za prihodnji instrument za razvojno sodelovanje; vendar poudarja, da morajo prožnejše uporabljena sredstva stremeti k uresničevanju pravih razvojnih ciljev;

26.

meni, da bi moral novi instrument za razvojno sodelovanje služiti kot podlaga za ciljno in prožnejšo pomoč v kriznih razmerah; je prepričan, da bo nova finančna struktura pomagala zagotoviti povezavo dejavnosti pomoči, obnove in razvoja (LRRD) s prožnostjo in dopolnjevanjem mehanizmov financiranja;

27.

poziva, naj se 20 % porabe iz geografskih programov nameni za osnovne socialne storitve, kot so jih opredelili Združeni narodi v razvojnih ciljih tisočletja (kazalnik 8.2 cilja 8: oblikovanje svetovnega partnerstva za razvoj);

28.

vztraja pri strogih merilih upravičenosti do proračunske podpore; vztraja, da se mora Komisija vzdržati proračunske podpore pri državah, kjer ni mogoče zagotoviti pregledne javne porabe, da morajo proračunsko podporo vedno spremljati ukrepi za razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter za povečanje preglednosti in javnega dostopa do informacij v državi prejemnici ter da je treba v nadzor nad proračunsko podporo vključiti civilno družbo;

29.

priznava pomembno vlogo civilne družbe pri razvoju, na primer vlogo nadzornika vlade, ki zagotavlja odgovornost slednje, in poziva, naj se civilni družbi v državah v razvoju zagotovi ustrezno financiranje;

30.

ponavlja zahtevo, naj Komisija predloži skupen številčni pregled splošne proračunske pomoči, sektorske pomoči, pomoči za posamezne projekte ali pomoči, ki je bila v kakršni koli obliki dodeljena za lokalno upravo; poudarja, da bi ta skupni pregled izboljšal skladnost pomoči, zagotovljene lokalni upravi, in upravljanje v partnerskih državah

31.

ugotavlja, da so vsi tematski programi iz instrumenta za razvojno sodelovanje dokazali svoj pomen, in poudarja, da je treba nujno ohraniti tematske in geografske programe, vendar poziva k preusmeritvi glede na nove izzive, kot so svetovna finančna in gospodarska kriza, svetovna kriza zaradi visokih cen hrane, podnebne spremembe in posebne potrebe ranljivih in tranzicijskih držav;

32.

poudarja, da so migracije področje, kjer je nujno treba dati prednost usklajenosti politik za razvoj pred kratkoročnim obravnavanjem migracij s strani EU, ki je zlasti usmerjeno v boj proti nezakonitim migracijam; poudarja, da se razvojni skladi za migracije ne bi smeli uporabiti za krepitev upravljanja meja ter preprečevanje nezakonitega priseljevanja; vztraja, da morajo biti vsi prihodnji tematski programi o migraciji popolnoma usklajeni z razvojnimi cilji EU in da mora temeljno financiranje tega programa izpolnjevati merila upravičenosti za uradno razvojno pomoč; zlasti poudarja, da bi morali imeti v okviru tematskega programa prednost projekti, ki obravnavajo migracije jug-jug;

33.

poudarja, da se mora novi tematski program o vlaganju v ljudi osredotočiti na, vendar ne izključno, doseganje tistih razvojnih ciljev tisočletja, ki so najdlje od uresničitve, in nameniti posebno pozornost državam in regijam s kritičnimi kazalniki razvojnih ciljev tisočletja; poudarja, da je osnovno izobraževanje in opismenjevanje začetna točka procesa osveščanja in prevzemanja odgovornosti za razvoj; zato poziva, naj program vključuje tudi osredotočenost na izobraževanje kot orodje za samostojnost in udeležbo;

34.

je prepričan, da bi moral novi instrument zagotoviti različen pristop za financiranje organizacij civilne družbe in lokalnih oblasti ter preprečiti nesmiselno tekmovalnost med njimi; poudarja, da je treba obravnavati problem prevelikega števila vlog v sedanjem programu; poziva, naj se rezultati strukturiranega dialoga v celoti odrazijo v prihodnjem tematskem programu in predlagani obliki pomoči;

35.

poudarja, da je eden od razlogov za to, da razvojni cilji tisočletja niso bili doseženi, dejstvo, da se ne zavedamo prispevka okolja, naravnih virov in ekosistemov k razvoju človeštva in odpravi revščine; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je, medtem ko evropska uradna razvojna pomoč dodeljuje samo 3 % vseh odhodkov za okoljske zadeve, dodatna težava tudi, da se del finančnih sredstev EU in držav članic za države v razvoju vlaga v projekte, ki spodbujajo podnebne spremembe, namesto da bi jih preprečevali; poudarja, da je treba izboljšati usklajenost politik za razvoj na področju podnebnih sprememb, zlasti glede financiranja podnebja in vključevanja vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami v razvojno sodelovanje EU;

36.

poudarja, da je Računsko sodišče v svojem Posebnem poročilu 6/2006 zaključilo, da je Komisija pri vključevanju okolja v svoje razvojno sodelovanje od leta 2001 dosegla le omejen napredek, saj v državnih strateških dokumentih okoljska vprašanja niso bila dovolj upoštevana; v skladu s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo okoljska vprašanja bolje vključevala in sistematično spremljala v vseh zunanjih politikah in finančnih instrumentih, zlasti glede na sedanje izzive zaradi podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti;

37.

poudarja, da za instrument za razvojno sodelovanje v celoti velja člen 290 PDEU, zato poudarja, da je za sklepe, ki izpolnjujejo merila iz člena 290 PDEU, vključno z opredelitvijo splošnih ciljev, prednostnih nalog, pričakovanih rezultatov in dodeljevanje sredstev obvezna uporaba postopka v zvezi z delegiranimi akti;

38.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.