11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/5

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (1) ("okvirni sporazum"),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o sporazumu med EU in ZDA o zračnem prometu (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o začetku pogajanj o sporazumih o evidencah imen letalskih potnikov z Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Kanado (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2007 o sklenitvi sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o razvijanju agende zunanje letalske politike Skupnosti (6),

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom Razvijanje agende zunanje letalske politike Skupnosti (KOM(2005)0079),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 218,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0079/2011),

A.

ker je imel Parlament do sprejetja Lizbonske pogodbe pri sklepanju mednarodnih sporazumov o zračnem prometu le posvetovalno vlogo,

B.

ker je sedaj za sporazume na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek, potrebna odobritev Parlamenta,

C.

ker se ob pogajanjih Komisije o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami "Evropski parlament […] v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti" (7),

D.

ker bi moral okvirni sporazum zagotavljati, da se pristojnosti in posebne pravice institucij izvajajo čim bolj učinkovito in pregledno,

E.

ker se je Komisija v tem sporazumu obvezala, da bo spoštovala načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajnimi in proračunskimi zadevami, zlasti glede dostopa do zasedanj in posredovanja prispevkov ali drugih informacij,

1.

meni, da lahko celoviti sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami ali pomembnimi svetovnimi partnerji znatno koristijo potnikom, prevoznikom tovora in letalskim družbam tako pri dostopu do trga kot tudi z zbliževanjem predpisov, da se tako spodbudi poštena konkurenca, med drugim tudi glede državnih subvencij ter socialnih in okoljskih standardov;

2.

priznava, da so horizontalni sporazumi, ki obstoječe dvostranske sporazume usklajujejo s pravom Skupnosti, potrebni za zagotavljanje pravne varnosti, poleg tega pa omogočajo tudi poenostavitev in vsem letalskim prevoznikom iz Unije zagotavljajo enake pravice;

3.

opozarja, da so standardi varnosti v zračnem prometu bistvenega pomena za potnike, člane posadk in letalsko industrijo na splošno, in zato podpira sklepanje sporazumov o varnosti v zračnem prometu z državami, ki imajo pomembno letalsko industrijo, saj je mogoče z manjšim podvajanjem ocen, preizkusov in nadzora zmanjšati stroške ter zagotoviti skladne visoke standarde;

4.

obžaluje, da Svet Komisiji še ni podelil mandata za pogajanja o celovitem sporazumu o zračnem prometu s pomembnimi trgovinskimi partnerji, kot sta Ljudska republika Kitajska in Indija; meni, da to vse bolj škoduje interesom Unije, zlasti glede na hitro rast teh gospodarstev;

5.

poudarja, da na najnovejšem seznamu tekočih pogajanj o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu ni nekaterih pomembnih držav, kot sta Japonska in Ruska federacija;

6.

izraža zaskrbljenost zaradi aktualnega vprašanja preletov čez Sibirijo; poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, tudi obravnava to vprašanje v okviru ruskih pogajanj o pristopu k WTO, da bi preprečili izkrivljanje konkurence med letalskimi prevozniki EU;

7.

poudarja, da je treba pri vsakih pogajanjih presoditi, kakšne so prednosti hitre sklenitve sporazuma v primerjavi s podaljšanjem postopka, da bi tako dosegli ambicioznejši rezultat;

8.

poudarja, da si bo Parlament pri ocenjevanju celovitih sporazumov, ki mu bodo predloženi v odobritev, prizadeval uporabljati vedno enak nabor standardov; ugotavlja, da bo Parlament pri ocenjevanju še posebej pozoren na vprašanje, do kakšne mere sporazum: na uravnotežen način sprošča omejitve glede dostopa do trga in naložbenih priložnosti; zagotavlja spodbude za ohranjanje in krepitev socialnih in okoljskih standardov; zagotavlja ustrezne zaščitne mehanizme za varstvo podatkov in zasebnosti; vključuje medsebojno priznavanje varnostnih in varstvenih standardov ter zagotavlja visoko raven spoštovanja pravic potnikov;

9.

meni, da mora sporazum nujno vsebovati svetovne standarde za varovanje podatkov in zasebnosti ter da so merila, ki jih je Parlament opredelil v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010, ustrezen model za tak dogovor; poudarja, da bi Evropska unija morala imeti vodilno vlogo pri razvoju takih mednarodnih standardov;

10.

opozarja na to, da letalski sektor vedno bolj prispeva h globalnemu segrevanju, in meni, da morajo sporazumi vključevati zavezo o sodelovanju v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo pri zmanjševanju emisij zrakoplovov ter namero o krepitvi tehničnega sodelovanja na področju znanosti o podnebju (emisije CO2 in druge emisije v ozračju, ki vplivajo na podnebje), raziskav in tehnološkega razvoja ter na področju učinkovite porabe goriva;

11.

poudarja, da je treba različne vidike letalskih predpisov, vključno s predpisi o omejevanju hrupa in nočnih letov, določiti na lokalni ravni ob polnem spoštovanju načel poštene konkurence in subsidiarnosti; poziva Komisijo, naj usklajuje ta vprašanja na evropski ravni ob upoštevanju nacionalnih zakonodaj držav članic in načela "uravnoteženega pristopa", kakor ga je opredelila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo;

12.

poziva Komisijo, naj sporazume o zračnem prometu uporabi za spodbujanje skladnosti z ustrezno mednarodno zakonodajo o socialnih pravicah, zlasti z delovnimi standardi, vključenimi v temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO 1930–1999), s smernicami OECD za večnacionalne družbe (1976, revidiranimi 2000) in z Rimsko konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (1980);

13.

ugotavlja, da veljajo za sporazume o varnosti naslednja merila: polno medsebojno priznavanje prakse in postopkov certificiranja; izmenjava podatkov o varnosti; skupni inšpekcijski pregledi; okrepljeno regulativno sodelovanje ter posvetovanja na tehnični ravni, namenjena reševanju vprašanj, preden ta sprožijo mehanizem za reševanje sporov;

14.

poudarja, da mora Parlament, če naj ob koncu pogajanj sprejme odločitev o odobritvi, spremljati proces že od začetka; meni, da je tudi v interesu drugih institucij, da se vsi pomisleki, dovolj pomembni, da bi lahko postavili pod vprašaj pripravljenost Parlamenta za odobritev, opredelijo in obravnavajo že v zgodnji fazi;

15.

opozarja, da se je Komisija že z okvirnim sporazumom iz leta 2005 zavezala, da bo v času priprav na mednarodna pogajanja ter med njimi in ob njihovem zaključku Parlamentu zagotavljala pravočasne in jasne informacije; ugotavlja, da revidirani okvirni sporazum iz oktobra 2010 posebej določa, da je treba Evropski parlament od vsega začetka redno in po potrebi ob ohranitvi zaupnosti obveščati o vseh podrobnostih postopka v teku na vseh stopnjah pogajanj;

16.

pričakuje, da bo Komisija pristojni odbor obvestila, da namerava predlagati začetek pogajanj o sklenitvi in spremembi mednarodnih sporazumov o zračnem prometu, ter ga seznanjala z osnutki pogajalskih smernic, osnutki pogajalskih besedil in z dokumentom, ki bo parafiran, pa tudi z drugimi relevantnimi dokumenti in informacijami; pričakuje, da bo sporazum izrecno določal vlogo Parlamenta pri nadaljnjih spremembah mednarodnega sporazuma o zračnem prometu;

17.

opozarja, da je treba zgoraj navedene informacije v skladu s členom 24 okvirnega sporazuma posredovati Parlamentu takó, da lahko ta po potrebi poda svoje mnenje; odločno poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča, kako so bila njegova mnenja upoštevana;

18.

priznava, da je Parlament dolžan zagotoviti zaupnost občutljivih informacij o pogajanjih v teku, ki jih prejme;

19.

opozarja, da poslovnik Parlamentu dopušča, da na plenarnem zasedanju "na podlagi poročila pristojnega odbora […] sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo mednarodnega sporazuma" (člen 90, odstavek 4);

20.

priznava, da dajejo sporazumi o zračnem prometu pogosto pomembno vlogo skupnemu odboru, zlasti kar zadeva zbliževanje predpisov; sprejema dejstvo, da je to pogosto prožnejši in učinkovitejši način odločanja, kot je poskus vključevanja teh točk v sam sporazum; kljub temu poudarja, da je pomembno, da Parlament pravočasno prejme vse informacije o delu različnih skupnih odborov;

21.

poziva Komisijo, naj zaradi nadaljnjega pretoka informacij Parlamentu redno in najmanj vsaka tri leta predloži poročilo z analizo prednosti in pomanjkljivosti veljavnih sporazumov; poudarja, da bo Parlament na podlagi teh poročil lahko učinkoviteje ocenil prihodnje sporazume;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.