Torek, 10. maj 2011
PRILOGA

PODROBNA PRIPOROČILA K VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

   

Priporočilo 1 (o obliki in naravi predvidenih instrumentov)

Evropski parlament zahteva naslednja instrumenta: evropski nalog za ohranitev premoženja in evropski nalog za razkritje premoženja. Ukrep Unije naj bo v obliki uredbe. Oba instrumenta naj bosta samostojni sredstvi, poleg tistih, ki so že na voljo v nacionalni zakonodaji. Uporabljata naj se le v čezmejnih primerih.

   

Priporočilo 2 (o pristojnosti za izdajo takega naloga)

Evropski parlament meni, da bi morala zahtevana instrumenta vsebovati enotna pravila o pristojnosti, ki bodo opredeljevala, katera nacionalna sodišča so pristojna za njihovo izdajo. Ta enotna pravila bi morala upoštevajo dejstvo, da je na splošno najboljše, če naloge obravnava sodišče s stvarno pristojnostjo po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 (1). Upoštevati bi morala tudi, na kateri stopnji je glavni postopek, v katerem je zahtevana izdaja naloga.

Priporočilo 3 (o pristojnosti za obravnavo ugovorov zoper izdajo nalogov)

Evropski parlament meni, da bi morala biti obravnava ugovorov, kadar so ti podani zoper veljavnost naloga po vsej EU, v izključni pristojnosti sodišča, ki je začelo postopek za izdajo evropskega naloga za ohranitev premoženja ali evropskega naloga za razkritje premoženja. Če je ugovor podan zoper učinek naloga v posamezni državi članici, ki ni država, v kateri se nahaja sodišče, ki je začelo postopek za izdajo naloga, bi se lahko takšno pravilo spremenilo s podelitvijo pristojnosti tudi sodiščem tiste države članice, v kateri se premoženje nahaja, da bi tako zaščitili dolžnike, domnevne dolžnike in tretje stranke. V zahtevanih instrumentih bi bilo treba izčrpno navesti podlago za ugovor zoper naloga.

Priporočilo 4 (o standardnem obrazcu za zahtevo za izdajo nalogov in o poročanju)

Evropski parlament meni, da bi moralo biti možno zaprositi za izdajo obeh nalogov z uporabo standardnega večjezičnega obrazca, tudi prek portala evropskega e-pravosodja. Obrazec naj bo čim bolj enostaven. Standardizirati bi bilo treba tudi sporočila o izvršbi nalogov (v primeru evropskega naloga za ohranitev premoženja: na primer odgovor banke izvršilnemu organu o uspešnosti zaplembe, obveščanju dolžnika itd.).

Priporočilo 5 (o poročanju)

Komisija bi morala biti dolžna poročati o izvajanju zahtevanih instrumentov, zlasti o njihovem uresničevanju.

   

Priporočilo 6 (o stopnji, na kateri je možno v glavnem postopku zahtevati izdajo naloga)

Evropski parlament meni, da je bistveno, da se lahko evropski nalog za ohranitev premoženja pridobi ex parte, ne da bi bilo treba stranko, na premoženje katere se nanaša, o tem na začetku obvestiti. Nalog bi moral biti na voljo pred, med in po glavni obravnavi.

Priporočilo 7 (o začetku postopka s strani upnika)

Evropski parlament meni, da bi moralo nacionalno sodišče o izdaji evropskega naloga za ohranitev premoženja odločiti po lastnem preudarku. Poleg tega, bi moral dokazno breme nositi tožnik, ki mora predstaviti zadostne dokaze (fumus boni juris) in dokazati nujnost (periculum in mora). Nacionalna sodišča bi morala ta merila presojati na podlagi obstoječe sodne prakse Sodišča.

Priporočilo 8 (o minimalnem obsegu podatkov, potrebnih za izdajo evropskega naloga za ohranitev premoženja)

Evropski parlament meni, da bi morali zadostovati natančni podatki o dolžniku ali domnevnemu dolžniku upniku in da dejanske številke bančnih računov niso potrebne. Ti podatki bi morali zadostovati, da bi se izognili zmedi v primeru homonimov.

Priporočilo 9 (o izvršljivosti takega naloga)

Če je nalog pridobljen pred sodno odločbo, s katero je ugotovljen dolg, kar je najbolj pogosto, bi moral biti izvršljiv po vsej EU ob upoštevanju minimalnih nujnih vmesnih ukrepov. Če pa je nalog pridobljen po sodni odločbi, s katero je ugotovljen dolg, potem bi moral biti izvršljiv po vsej EU brez vsakršnih vmesnih ukrepov.

Priporočilo 10 (o učinku takega naloga)

Evropski parlament meni, da mora biti učinek evropskega naloga za ohranitev premoženja omejen na zaplembo bančnih računov in začasno zamrznitev bančnih depozitov ter da ne bi smel upniku podeliti nobene oblike lastništva premoženja. Še naprej bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali naj nalog zajema tudi druge vrste premoženja, kot so nepremičnine ali bodoče premoženje (zahtevek, ki bo postal plačljiv ali dediščina).

Evropski nalog za ohranitev premoženja bi moral imeti pravni učinek zgolj na toliko računov, kot je potrebno, omejen pa bi moral biti na znesek dolga, vključno z vsemi pravnimi stroški in obrestmi. Sodišče, ki začne postopek, bi moralo imeti možnost, da nalog pravočasno omeji na osnovi posamičnega primera in ob upoštevanju dejstev vsakega primera posebej.

Priporočilo 11 (o obdelavi evropskih nalogov za ohranitev premoženja)

Evropski parlament je najbolj naklonjen elektronskemu sistemu prenosa podatkov, ki bi povezoval sodišče, ki izda nalog, z banko, pri kateri so računi, dostopen pa bi bil preko portala evropskega e-pravosodja, vendar je pripravljen sprejeti tudi druge možnosti.

Evropski parlament meni, da bi moral evropski nalog za ohranitev premoženja banke zavezovati, da ga nemudoma uveljavijo (tj. v natančno opredeljenih časovnih rokih) ter obvestijo izvršilne organe o uspehu ali neuspehu vsake zaplembe. Taka obdelava naj bo skladna z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

Evropski parlament Komisijo spodbuja, naj zahtevane instrumente načrtuje tako, da bodo stroški njihove uporabe čim nižji. Glede na znatne razlike med stroški bančnih zaplemb med državam članicami, bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali naj bo namen zahtevanih instrumentov uskladitev teh stroškov oziroma naj bo odločitev o njihovi ravni prepuščena državam članicam. V vsakem primeru taki stroški ne bi smeli presegati zneska, določenega z uredbo, morali pa bi biti pregledni, nediskriminatorni, odražati dejanske nastale stroške, upoštevati vzpostavitev enotnega območja plačila v evrih in dejstvo, da bi morali biti taki postopki čim bolj standardizirani.

Evropski parlament poziva, da se podrobno preuči, kdo naj nosi stroške obdelave evropskega naloga za ohranitev premoženja, tudi s proučitvijo najboljših praks na nacionalni in regionalni ravni.

Priporočilo 12 (o postopkovnih ukrepih za zaščito dolžnikov in domnevnih dolžnikov)

Evropski parlament meni, da bi lahko zahtevani instrument vključeval obsežen nabor ukrepov za varovanje dolžnikov in domnevnih dolžnikov:

A.

Kadar se za izdajo evropskega naloga za ohranitve premoženja zaprosi pred sodno odločbo, s katero se ugotovi obstoj dolga, bi morala biti izdaja odvisna od varščine in drugih jamstev, ki jih sodišče, na katerem se je postopek začel, po lastni presoji zahteva od tožnika, da se toženi stranki ali kakršni koli tretji stranki nadomesti vso nastalo škodo. Tožena stranka bi morala imeti možnost, da se evropski nalog za ohranitev premoženja po predložitvi varščine razveljavi. Države članice bi morale zagotoviti, da te določbe ne preprečujejo dostopa tistim z omejenimi finančnimi sredstvi.

B.	Če je evropski nalog za ohranitev premoženja izdan brez obvestila (ex parte), potem bi bilo treba toženo stranko uradno obvestiti in ji nemudoma po izvršbi zagotoviti vse podatke, potrebne za pripravo ugovora zoper nalog.

C.	Tožena stranka bi morala biti upravičena, da predloži naknadni (ex post) ugovor zoper evropski nalog za ohranitev premoženja. Podlaga za tak ugovor bi se morala uskladiti v zahtevanem instrumentu. Prav tako bi se v instrumentu morala uskladiti pristojnost za obravnavo takega ugovora.

D.	Za evropski nalog za ohranitev premoženja bi bilo treba določiti jasen časovni okvir. Zlasti če se glavni postopek še ni začel, bi moralo časovno omejitev za to določiti sodišče, ki izda nalog.

E.

Instrument bi moral tudi ustrezno upoštevati raznolikost nacionalnih praks glede ekonomskih težav dolžnikov, vključno z obstoječimi omejitvami, pod katerimi ni mogoče zapleniti premoženja na bančnem računu fizične osebe. Ta vprašanja bi bilo zato treba obravnavati po pravu države članice, v kateri ima dolžnik ali domnevni dolžnik stalno prebivališče. Da bi povečale pravno varnost za upnike, bi morale države članice Komisiji posredovati podatke o obstoju takih izjem, ki bi se objavili.

F.	V evropskem nalogu za ohranitev premoženja bi moralo biti določeno, da ga upnik izvršuje na lastno odgovornost in da je lahko odgovoren za nadomestilo vse škode, ki bi zaradi izvršilnih ukrepov nastala dolžniku.

   

Priporočilo 13 (o izvršljivosti takega naloga)

Evropski parlament meni, da bi moralo biti možno nalog zahtevati vsaj po sodni odločbi, s katero je ugotovljen dolg. Komisija bi morala proučiti, ali naj bo nalog na voljo v zgodnejši fazi postopka, na primer ko sodišče s stvarno pristojnostjo presoja dejansko tveganje, da sodba odločba ne bo izpolnjena, in katere ustrezne zaščitne ukrepe naj vzpostavi.

Evropski parlament prav tako meni, da bi morala vsaka država članica odločiti, kateri organ ali organi so pristojni, da začnejo s postopkom za evropski nalog za razkritje premoženja. Ti delegirani organi bi lahko ob upoštevanju okoliščin posameznega primera izdali evropski nalog za razkritje podatkov za posamezni primer.

Priporočilo 14 (o področju uporabe takega naloga)

Evropski parlament meni, da bi morali dolžniki praviloma razkriti vse premoženje, ki se nahaja na območju svobode, varnosti in pravice, da bi upnikom omogočili kar najširšo izbiro ukrepov.

Priporočilo 15 (o izvršljivosti takega naloga)

Evropski parlament meni, da bi moralo biti za spremembo ali razveljavitev naloga pristojno samo sodišče ali organ, ki je začel postopek za izdajo evropskega naloga za razkritje premoženja. Takšen nalog bi moral biti izvršljiv po vsej EU, ne da bi bili za to potrebni kakršni koli vmesni ukrepi.

Priporočilo 16 (o postopkovnih ukrepih za zaščito dolžnikov in domnevnih dolžnikov)

Evropski parlament meni, da bi moral zahtevani instrument vključevati obsežen nabor ukrepov za varovanje dolžnikov:

A.

Instrument bi moral vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo zagotavlja Direktiva 95/46/ES in kot je zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in učinkovitim izvrševanjem sodnih odločb. Zlasti bi bilo treba vzpostaviti ukrepe za zaščito podatkov, razkritih zaradi evropskega naloga za razkritje premoženja, in preprečiti njihovo zlorabo.

B.	V evropskem nalogu za razkritje premoženja bi moralo biti določeno, da ga upnik izvršuje na lastno odgovornost in da je lahko odgovoren za nadomestilo vse škode, ki bi dolžniku nastala zaradi razkritja.

C.	Če je dolg v celoti odplačan, se mora evropski nalog za razkritje premoženja takoj razveljaviti, tudi na enostransko prošnjo dolžnika ob dokazilu o plačilu dolga.

Priporočilo 17 (o sankcijah za nepravilne podatke v izjavi)

Evropski parlament meni, da bi moral zahtevan instrument določiti okvir za sankcioniranje neskladnosti ali napačnih izjav, da bi se doseglo učinkovito in enotno izpolnjevanje naloga na celotnem območju svobode, varnosti in pravice.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).