7.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 199/182

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti resolucij z dne 20. januarja 2011 (1), 17. decembra 2009 (2) in 22. maja 2008 (3),

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 18. februarja 2011 o obsodbi predstavnika beloruske opozicije in kazni, ki mu je bila izrečena,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji, sprejetih na 3065. zasedanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju 31. januarja 2011,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/69/SZVP z dne 31. januarja 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije,

—

ob upoštevanju konvencije Organizacije združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju (konvencija proti mučenju), katere podpisnica je Belorusija,

—

ob upoštevanju standardnih minimalnih pravil Organizacije združenih narodov o ravnanju z zaporniki,

—

ob upoštevanju smernic za politiko Evropske unije do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2008,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1790(2011) z dne 27. januarja 2011 o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah,

—

ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International z dne 2. februarja 2011 z naslovom „Security, Peace and Order? Violations in the wake of elections in Belarus“ (Varnost, mir in red? Kršitve po volitvah v Belorusiji),

—

ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.

ker so bili številni predstavniki opozicije, med katerimi so tudi nekdanji predsedniški kandidati, novinarji in zagovorniki človekovih pravic, po dogodkih 19. decembra 2010 v Minsku aretirani in so od takrat zaprti v centru KGB za pridržanje; ker se zatiranje opozicije ter zagovornikov človekovih pravic in politično motivirani sodni procesi proti njim nadaljujejo, obtoženih pa je bilo že več kot 40 oseb, ki jim grozijo zaporne kazni do 15 let,

B.

ker je tožilstvo mesta Minsk obdobje, namenjeno preiskavi tako imenovanega primera „množičnih izgredov“, povezanega z dogajanjem 19. decembra 2010, podaljšalo na pet mesecev; ker so sodni procesi proti predsedniškim kandidatom, aktivistom opozicije, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem, ki so jih ti dogodki sprožili, politično motivirani,

C.

ker so bili Aleksander Atroščankov, Aleksander Malčanov, Dimitrij Novik in Vasil Parfiankov, sodelujoči v volilni kampanji demokratičnih opozicijskih kandidatov Vladimira Njakljajeva in Andreja Sanikova, obsojeni v zvezi z demonstracijami 19. decembra 2010 na zaporne kazni od treh do štirih let v strogo varovani koloniji; ker po trditvah njihovih odvetnikov oblasti niso dokazale njihove krivde,

D.

ker so bila odvetnikom večkrat zavrnjena srečanja z njimi; ker so morali odvetniki zaradi groženj KGB opustiti te primere in ker jim je zaradi tega pravosodno ministrstvo kasneje odvzelo licence,

E.

ker so Alesa Mihaljeviča, nekdanjega predsedniškega kandidata, ki je bil zaprt zaradi protestov po volitvah, izpustili šele 26. februarja 2011 po podpisu zaveze, da bo sodeloval z beloruskim KGB, ki se ji je kasneje javno odpovedal,

F.

ker je Ales Mihaljevič 28. februarja 2011 podal izjavo, v kateri je opisal psihično in fizično mučenje političnih zapornikov, s katerim so od njih skušali izsiliti priznanje in sprejetje dokazov o njihovi krivdi,

G.

ker je bila decembra 2010 aretirana tudi Natalija Radina, urednica opozicijskega spletišča Listina 97, ki so jo obsodili organizacije množičnih nemirov, ki so sledili predsedniškim volitvam, in sodelovanja v njih; ker so Natalijo Radino izpustili iz centra KGB za pridržanje pred sojenjem in ji nato prepovedali zapustiti domače mesto, dokler ne bo zaključena preiskava njenega primera,

H.

ker je Natalija Radina po izpustitvi izjavila, da so uslužbenci KGB med pridržanjem nad njo izvajali psihološki pritisk in jo skušali prepričati, naj postane obveščevalka KGB; ker njena izjava potrjuje poročila o mučenju političnih zapornikov v centru KGB za pridržanje v Minsku,

I.

ker beloruski državni odbor za varnost zanika kakršno koli mučenje zapornikov v centru KGB za pridržanje,

1.

obsoja nespoštovanje temeljne pravice do zbiranja in svobode izražanja, ki so ga pokazale beloruske oblasti, ter poziva, naj se takoj in brezpogojno izpustijo vsi pridržani protestniki in naj se umaknejo vse politično motivirane obtožbe proti njim;

2.

najostreje obsoja mučenje zapornikov kot obliko nečloveškega ravnanja, ki ga mednarodno pravo nedvoumno prepoveduje in ki je popolnoma nesprejemljivo za evropsko državo in eno od najbližjih sosed EU;

3.

obsoja stroge kazni, nedavno izrečene mladim aktivistom opozicije zgolj zaradi sodelovanja na demonstracijah 19. decembra 2010, kar je groba in resna kršitev njihovih političnih in državljanskih pravic ter groba kršitev mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Belorusija;

4.

obsoja vzdušje strahu in ustrahovanje predstavnikov politične opozicije v Belorusiji; obsoja zatiranje in nadlegovanje predstavnikov civilne družbe in svobodnih medijev, ki je sledilo volitvam, med drugim množične preiskave zasebnih stanovanj ter pisarn medijskih hiš in organizacij civilne družbe, izključitve iz univerz in odpuščanje; poziva oblasti, naj podprejo svobodo izražanja in pluralizem medijev v Belorusiji,

5.

poziva Belorusijo, naj spoštuje pravno državo, mednarodne konvencije in nacionalne zakone, ki zapornikom zagotavljajo ustrezno ravnanje, neovirane stike z družinskimi člani, dostop do pravne pomoči in zdravstveno oskrbo, ter naj poskrbi, da se bo prenehalo nadlegovanje predstavnikov politične opozicije, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih medijev;

6.

obsoja sklep, ki ga je sprejela mestna odvetniška zbornica v Minsku o odvzemu licenc nekaterim zagovornikom obtoženih v kazenski zadevi množičnih izgredov, med katerimi so Aleh Ahjejev, Pavel Sapelko, Tatjana Ahijeva, Vladimir Tolščik in Tamarqa Harajeva, ter mestno odvetniško zbornico v Minsku poziva, naj sklep prekliče;

7.

obsoja dejanje pravosodnega ministra, ki je odpustil predsednika odvetniške zbornice mesta Minsk Aleksandra Pilčanka, ker je ta izrazil zaskrbljenost zaradi po njegovem neutemeljenega sklepa ministrstva, da se odvzamejo licence štirim odvetnikom, ki so bili vpleteni v tako imenovane primere izgredov, in ki je dokaz, da je neodvisnost sodstva, pa tudi neodvisnost vsakega posameznega odvetnika, dejansko ogrožena;

8.

poziva beloruske oblasti, naj izvedejo temeljito in nepristransko preiskavo trditev o mučenju političnih zapornikov, naj ugotovijo identiteto posameznikov, ki so bili udeleženi pri teh dejanjih, ter jih kazensko preganjajo;

9.

poziva beloruske oblasti, naj pregledajo zakon o javnih prireditvah in ga uskladijo z Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah;

10.

poziva Svet, Komisijo, visoko predstavnico EU in druge partnerske države EU, naj preučijo možnost vključitve tožilcev, sodnikov in predstavnikov KGB, povezanih z zlorabami človekovih pravic v Belorusiji, v omejevalne ukrepe, razen če se zatiranje v tej državi nemudoma konča in se doseže precejšen napredek na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; meni, da bi moral Svet preučiti možnost, da se proti beloruskim državnim podjetjem uvedejo smiselne in ciljno usmerjene gospodarske sankcije;

11.

pozdravlja zavezo še devetih držav, in sicer Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore, Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Islandije, Lihtenštajna in Norveške, da uvedejo omejevalne ukrepe proti nekaterim uradnikom Belorusije;

12.

ponovno poudarja, da bo postopek sodelovanja med Evropsko unijo in Belorusijo (tudi sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu) zastal, če beloruska vlada ne bo takoj sprejela ukrepov za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic;

13.

poudarja, da mora EU kljub političnim posledicam v odnosih med EU in Belorusijo zaradi omejevanja opozicije po volitvah okrepiti pomoč beloruski civilni družbi, tudi s poenostavitvijo vizumskih postopkov;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, parlamentarnima skupščinama OVSE in Sveta Evrope ter parlamentu in vladi Belorusije.