28.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 188/9

—

ob upoštevanju horizontalne socialne klavzule iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2010 z naslovom Zelena knjiga za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme (KOM(2010)0365),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti (1),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z dne 7. julija 2010 z naslovom Zelena knjiga za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme (2),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0193) in svojega stališča z dne 8. septembra 2010 na to temo (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2009 z naslovom Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju prebivalstva 2009) (KOM(2009)0180) in svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o prenovljeni socialni agendi (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2008 o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov: njihovo financiranje in vedno večja individualizacija (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (8),

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0507) in svojega stališča z dne 20. junija 2007 (9),

—

ob upoštevanju strategije Evropskega Sveta v Stockholmu leta 2001, ki vsebuje reformo pokojninskih sistemov v Evropi,

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta v Laeknu leta 2001 o skupnih ciljih za pokojnine, v katerem je poudarjeno, da morajo ti biti ustrezni, vzdržni in prilagodljivi,

—

ob upoštevanju Listine o temeljnih človekovih pravicah, zlasti njenega člena 23,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0025/2011),

A.

ker ljudje danes zaradi visoke stopnje brezposelnosti, ki prizadene predvsem mlade, ter zaradi daljšega in v nekaterih primerih višjega izobraževanja kasneje postanejo delovno aktivni in povprečno trg dela zapustijo prej, kot je zakonsko določena upokojitvena starost, njihovo delovno dobo prekinjajo obdobja odsotnosti z dela, življenjska doba pa se daljša,

B.

ker sta finančna in gospodarska kriza še dodatno povečali osnovni demografski izziv, ki je pred EU,

C.

ker po aktualnih podatkih upada število ljudi, ki vstopajo na trg dela (delež prebivalcev EU v delovni starosti se bo z letom 2012 začel zmanjševati), število upokojencev pa narašča (leta 2008 so na vsako osebo, staro 65 let ali več, prišli štirje državljani EU v delovni starosti, do leta 2020 bo razmerje ena proti pet, leta 2060 pa ena proti dve); ker se ta trend razlikuje glede na demografske razlike med državami članicami,

D.

ker je zagotavljanje ustreznih, vzdržnih in varnih pokojnin neločljivo povezano z višjo stopnjo zaposlenosti, produktivnosti in gospodarske rasti,

E.

ker bi bilo treba pri gospodarskem upravljanju Evropske unije upoštevati celovit pristop, kot je bilo prikazano v zeleni knjigi,

F.

ker je finančna kriza povzročila rast brezposelnosti, večjo revščino in socialno izključenost, vedno večji proračunski primanjkljaj v številnih državah članicah in težave pri financiranju pokojnin (iz davkov ali drugače) ter je pokazala krhkost nekaterih sistemov pokojninskih skladov,

G.

ker bi moral cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti, opredeljen v strategiji EU 2020, pomagati zagotoviti vzdržnost pokojninskih sistemov,

H.

ker vse bolj prevladujoče začasne in nestalne zaposlitve zmanjšujejo prispevke v pokojninske sisteme ter ogrožajo stabilnost teh sistemov in ustreznost prihodnjih pokojnin,

I.

ker je treba pri zasnovi pokojninskih skladov upoštevati blaženje tveganja in zmožnost odzivanja na pretrese,

J.

ker bi morala družba priznati delo oseb, ki svoj čas posvečajo vzgoji otrok ali skrbijo za starejše osebe, in ker bi lahko to dosegli tako, da bi jim zagotovili individualne pravice, zlasti pokojninske,

K.

ker je enakost med ženskami in moškimi v Uniji vrednota, cilj in temeljna pravica, institucije EU pa morajo enakost med spoloma vključiti v vse svoje ukrepe,

L.

ker se ženske v Evropski uniji pri različnih vidikih, povezanih s pokojnino, soočajo z neposredno in posredno diskriminacijo,

M.

ker predviden učinek pokojninskih reform ponavadi temelji na profilu moškega s povprečno plačo, ki je zaposlen za polni delovni čas in ima polno delovno dobo, in ker aktuarske tabele glede na spol negativno vplivajo na izračun pokojnin za ženske in jim dajejo nižjo nadomestitveno stopnjo,

N.

ker so starejše ženske še posebej ogrožene, kadar njihova pravica do pokojnine izhaja iz njihovega zakonskega stanu (zakonske pravice ali pravice preživelih oseb) in kadar nimajo ustreznih pokojninskih pravic zaradi prekinitev poklicne poti,

1.

pozdravlja celovit pristop, sprejet v zeleni knjigi, s katerim naj bi dosegli svež zagon na nacionalni ravni in ravni EU za vzpostavitev trdnih, dolgoročno ustreznih, vzdržnih in varnih pokojninskih sistemov, pri čemer bi ohranili načelo subsidiarnosti; opominja, da imajo posamezne države članice različne tradicije, gospodarske in demografske razmere ali celo posebnosti trga dela in da je treba spoštovati načeli subsidiarnosti in solidarnosti, v skladu s katerima države članice povsem ohranjajo odgovornost za ureditev svojih pokojninskih sistemov;

2.

poudarja, da se vse države članice soočajo z ogromnimi izzivi, da bi v času težkih socialnih in ekonomskih razmer, ki se povrh vsega razlikujejo po državah članicah in pravnih sistemih, zagotovile izpolnitev pričakovanj državljanov glede ustreznih in vzdržnih pokojnin;

3.

poudarja, da bodo mala in srednja podjetja, ki so eden glavnih virov zaposlovanja in rasti v EU, še naprej bistveno prispevala k vzdržnosti in ustreznosti pokojninskih sistemov v državah članicah; zato si želi razvoj sektorskih, medsektorskih in/ali področnih skladov, da bi povečali povezanost delavcev v malih in srednjih podjetjih s pokojninskimi sistemi, kar bi lahko služilo kot primer najboljše prakse;

4.

ugotavlja, da v zvezi z dokončnim oblikovanjem notranjega trga premišljena ekonomska in socialna politika, ob upoštevanju izzivov medgeneracijske solidarnosti, pomembno vplivata na trajnostne politike zaposlovanja, rast in stabilnost, zlasti z ohranjanjem socialne kohezije; poudarja, da morajo socialni partnerji v zvezi s tem igrati pomembno vlogo;

5.

meni, da so dolgoročne naložbe in prihranki nadvse pomembni za prihodnjo vzdržnost pokojninskih sistemov in bi jih bilo treba upoštevati v okviru makroekonomskega nadzora;

6.

ugotavlja, da se širše smernice ekonomske politike in pakt o stabilnosti in rasti nanašajo na javne izdatke, povezane s staranjem; meni, da je natančna vključitev javnih neposrednih pokojninskih obveznosti v izračun javnega primanjkljaja eden izmed številnih pogojev za vzdržnost; poziva, da se ta razsežnost upošteva pri reformi gospodarskega upravljanja z zagotovitvijo ustrezne obravnave različnih stebrov pokojninskega sistema in osredotočanjem na njihovo vzdržnost;

7.

glede na to, da je vzdržen in dobro delujoč pokojninski sistem izredno pomemben za državljane in za stabilnost javnih financ, poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bodo stroški pokojninskih reform še naprej upoštevali v oceni, ali se za državo članico uvede postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in priporoča, naj bo poudarek na vzdržnosti sistema financiranja, ne pa na posamezni obliki pokojninske reforme; opozarja, da terjajo sistemske pokojninske reforme visoke stroške preoblikovanja, kar je treba upoštevati pri izračunu javnega dolga in proračunskega primanjkljaja;

8.

poudarja, da je treba za zagotovitev vzdržnosti javnih financ v oceno vključiti celotni javni in zasebni dolg; poudarja, da pokojninsko varčevanje ne pomeni zgolj varčevanja za pokojnino; zahteva, da morajo vse nekrite neposredne obveznosti iz javnih pokojninskih sistemov postati pregledne ter izrecno objavljene, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ;

9.

poudarja, da so za pokojnine in pokojninske sisteme odgovorne države članice; priznava, da so gospodarstva držav članic medsebojno odvisna, zato EU in države članice poziva k pravilnemu usklajevanju različnih pokojninskih politik in k uporabi odprte metode usklajevanja, da bi zagotovili ustreznost, varnost in vzdržnost pokojninskih sistemov;

10.

ugotavlja, da se prvi, drugi in tretji steber v pokojninskih sistemih po državah članicah bistveno razlikujejo in da EU nima nabora skupnih meril, opredelitev in poglobljenih analiz, s katerimi bi lahko natančno pojasnili različne pokojninske sisteme in njihovo zmogljivost za izpolnjevanje potreb državljanov, in da zato ni preglednega nadzora, ki bi veljal za vse sisteme; poudarja, da bi morala EU v prvi vrsti povečati primerljivost pokojninskih sistemov in spodbujati izmenjavo primerov dobre prakse; meni, da bi morala Komisija storiti vse potrebno za oblikovanje tipologije pokojninskih sistemov v državah članicah ter skupnih opredelitev, tako da bodo sistemi primerljivi;

11.

obžaluje, da v zeleni knjigi vprašanju spola ni namenjene dovolj pozornosti; meni, da je sedanja razlika med spoloma glede ustreznosti pokojnin posledica trajnih neenakosti na trgu dela, kot so obdobja brezposelnosti, bolezen, skrb za svojce, razlike med plačami moških in žensk, večja zastopanost žensk na negotovih delovnih mestih in delovnih mestih s skrajšanim delovnim časom ter ovire pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; zato poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo prizadevanja za odpravo teh neenakosti in zagotovitev dolgoročno enakega obravnavanja žensk in moških glede pokojnin, na primer z upoštevanjem porodniškega dopusta in oskrbe starejših družinskih članov kot dejanskega dela, s katerim bi moški in ženske pridobili pokojninske pravice;

12.

poudarja pomen individualizacije pokojninskih pravic in poziva k določitvi meril, ki bi jih uporabili pri izračunu pokojnine žensk na tak način, da bo zagotovljena ekonomska neodvisnost tako moških kot žensk; poziva države članice, naj upoštevajo vseživljenjski pristop do pokojnin, zato da bi odgovorili na izzive cikla sodobnega delovnega življenja;

13.

opozarja, da morata biti medgeneracijska pravičnost in interes mlajše generacije glavna vidika okrepljene metode usklajevanja za nadaljnji razvoj nacionalnih pokojninskih politik na podlagi sodelovanja med državami članicami;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj izvajalce poklicnih in drugih dodatnih pokojnin prisilijo, da pri izračunu pokojninskih pravic uporabijo tabele umrljivosti, ki so nevtralne glede na spol, da ženske ne bi bile kaznovane za daljšo pričakovano življenjsko dobo;

15.

meni, da je nemogoče, da bi EU določila ustrezno raven pokojnin, ker je potrebni znesek zelo odvisen od posebnih okoliščin v državah članicah; kljub temu poziva Komisijo, naj izdela smernice, ki bodo državam članicam omogočale določitev meril za zagotavljanje minimalne ravni pokojnin; meni, da bi morale države članice opredeliti ustreznost kot pogoj, potreben za dostojno življenje starejših;

16.

meni, da so države članice same odgovorne za zagotovitev ustreznih pokojnin za svoje državljane v okviru svoje socialne in ekonomske politike; spodbuja države članice, naj vzpostavijo sistem, ki bo najustrezneje zagotavljal dostojen življenjski standard za vse, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti najranljivejšim skupinam v družbi;

17.

poudarja, da je lahko v okviru različnih pokojninskih sistemov ustrezna pokojnina zagotovljena z diverzifikacijo pokojninskih prihodkov, in sicer s kombiniranjem javnega sistema (prvi steber) in sistema, povezanega z delom (v večini primerov drugi steber);

18.

ugotavlja, da je v večini držav članic najpomembnejši prvi steber, ki temelji na načelu solidarnosti, ter da bi bilo njegovo financiranje manj obremenjeno, če bi bilo zaposlenih več ljudi in bi obravnavali nezakonito in neprijavljeno delo, obenem pa bi lahko države članice z odprto metodo usklajevanja medsebojno razpravljale o drugih možnostih financiranja tega stebra; poudarja, da so zakonsko določeni dokladni sistemi na preizkusu ob finančni in gospodarski krizi dokazali svojo stabilnost in zanesljivost; poziva države članice, naj zagotovijo, da pokojnine iz prvega stebra presegajo prag revščine;

19.

poudarja, da na vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov v nekaterih državah članicah vplivajo prihranki iz tretjega stebra; vseeno poudarja, da je ta možnost na voljo le osebam z ustreznim prihodkom, ki jim omogoča vlaganje v takšne sisteme, zato ima pri zagotavljanju dostojne pokojnine le omejeno vlogo;

20.

meni, da bi bilo zelo uporabno, če bi države članice bolje izmenjavale informacije o stroških in učinkovitosti oblik davčnih olajšav za zasebna pokojninska zavarovanja;

21.

meni, da je glede na proračunski pritisk učinkovitost socialnih izdatkov izredno pomembna; meni, da igrajo v okviru trenutnih proračunskih pritiskov socialni izdatki pomembno ekonomsko in socialno vlogo pri blažitvi učinkov krize; meni, da so dokladni sistemi dokazali svojo ključno vlogo na področju solidarnosti med generacijami; poleg tega meni, da imata pri zmanjševanju tega pritiska drugi in tretji steber dopolnilno vlogo; zato poziva države članice, naj zagotovijo najboljšo možno kombinacijo oblik pokojninskega zavarovanja, da bi zagotovile pokojnine v prihodnje; poziva države članice, naj izboljšajo dostop državljanov do zasebnih sistemov varčevanja; poudarja, da zaradi finančne krize več držav članic načrtuje spremembe pokojninskih sistemov; vseeno jih poziva, naj zagotovijo, da bodo vsi pokojninski sistemi ostali stabilni, zanesljivi in vzdržni, ter da spremembe uvedejo po ustreznem socialnem dialogu in na podlagi zagotovljenih zadostnih informacij; se zavzema, da je v primeru, če imajo zaposleni možnost odločanja, treba zagotoviti dovolj časa, da se lahko informirajo in sprejmejo dobro premišljene odločitve;

22.

poudarja, da gospodarska rast in visoka stopnja zaposlenosti izboljšujeta vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov, visoka inflacija pa jima škoduje;

23.

meni, da je utaja davkov postala zaskrbljujoč pojav, s katerim se je treba kar najbolj učinkovito spopasti, saj ogroža prihodnjo ustreznost in stabilnost pokojninskih sistemov;

24.

meni, da sta glede na demografski trend in potrebo po zagotovitvi, da se pokojnine lahko plačujejo, potrebni številčnejša in daljša udeležba na trgu dela, vendar opaža, da se življenjska doba daljša in da je boljše zdravje pri delu osnovni pogoj za daljšo delovno dobo; poziva države članice, naj s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami tistim, ki to želijo, omogočijo, da delajo še naprej; poziva države članice, ki so dvignile zakonsko upokojitveno starost ali to nameravajo storiti, naj spodbujajo delo starejših s pomočjo davčnih olajšav in olajšav na področju socialne varnosti; prav tako poziva države članice, naj oblikujejo prilagojene in prožne pogodbe o zaposlitvi ter pokojninske sisteme za starejše osebe in jih s tem spodbujajo, da bodo kombinirali delo in upokojitev, ter naj sprejmejo odvračilne ukrepe, da bodo podjetja težje odpuščala starejše osebe; poziva Komisijo, naj naroči študijo, v kateri bi analizirali, na kakšen način porazdelitev bogastva vpliva na pričakovano življenjsko dobo v državah članicah;

25.

ugotavlja, da so velike razlike med zakonsko upokojitveno starostjo in dejansko starostjo, v kateri starejši niso več zaposleni, in priporoča, da se je treba prednostno lotiti zagotavljanja, da lahko zaposleni delajo do zakonske upokojitvene starosti; ugotavlja, da so te razlike posebej očitne pri delavcih v najtežavnejših poklicnih kategorijah; zato poziva države članice in socialne partnerje, naj si izmenjajo informacije o dobri praksi; poleg tega jih poziva, naj sklenejo dogovore, ki bodo pozitivno vplivali na vzdržne pokojnine in na prožen način prispevali k podaljševanju delovnega življenja do zakonske upokojitvene starosti, na primer z razvojem celostnih strategij upravljanja staranja na nacionalni ravni in na ravni podjetij, z razvijanjem novih oblik določb o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, ki bodo prilagojene posebnim potrebam starejših delavcev, in z nagrajevanjem tistih, ki delajo dlje;

26.

poudarja, da lahko starejša delovna sila in daljša delovna aktivnost pozitivno prispevata k oživitvi in prihodnji rasti; meni, da mora dinamičen trg dela (starejšim) delavcem, ki opravljajo fizično in/ali umsko zahtevno delo, ponuditi ustvarjalne rešitve, kot so večja prilagodljivost zakonske upokojitvene starosti, delna upokojitev ali prilagojeni delovni pogoji, spodbujanje vseživljenjskega učenja, izboljšanje storitev za iskanje zaposlitve ali prehajanje iz ene zaposlitve v drugo, da bi med zahtevami glede zaposlitve in sposobnostmi delavcev vzpostavili trajno ravnovesje; meni, da je potrebna dejavna politika za preprečevanje diskriminacije na podlagi starosti s spremljanjem pravilnega izvajanja direktiv 2000/78/ES in 2006/54/ES in s spodbujanjem evropske kulture aktivnega staranja, s čimer bi zagotovili vitalno in dostojanstveno življenje starejših; poziva države članice, naj kazni za diskriminacijo na trgu dela združijo s spodbudami za delodajalce, da bodo oblikovali vključujoč trg dela; poziva države članice, naj v okviru reform in podaljšanja delovnega življenja ter s pomočjo Komisije učinkoviteje izvajajo direktive o zdravju in varnosti pri delu;

27.

pozdravlja sklicevanje strategije 2020 na vključitev starejših delavcev na trg dela; obžaluje, da strategija 2020 dostojnim, vzdržnim in ustreznim pokojninskim sistemom ne namenja izrecne pozornosti, čeprav je doseganje nekaterih ciljev, ki so v njej navedeni, odvisno od njih; zato predlaga, da bi cilje zelene knjige vključili v strategijo 2020;

28.

meni, da bi uspešna strategija 2020 prinesla varnejša in kakovostnejša delovna mesta ter povečala število zaposlenih z ustrezno plačo in delovnimi pogoji, kar bi zvišalo plačila obveznih prispevkov za socialno varnost, ter da bi koristila gospodarski rasti, s čimer bi se okrepila vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov;

29.

v skladu s strategijo 2020 podpira usmerjeno in dejavno politiko trga dela, s katero bi povečali zaposlovanje tistih, ki so sedaj nezadostno zastopani na trgu dela, zlasti najbolj ranljivih; meni, da bi morala EU razviti nove kazalnike za spremljanje učinka pokojninskih reform za ranljive skupine; poudarja, da je nezakonito delo v Evropski uniji še vedno močno razširjeno in da to slabi možnosti socialne politike; poziva pristojne organe v državah članicah k spodbujanju socialne vključenosti in preprečevanju neprijavljenega dela z namenom izboljšanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov;

30.

ugotavlja, da države članice na splošno zamujajo z izvajanjem direktive IORP; poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa proti državam članicam, da bi tako zagotovila ustrezno in pravočasno izvajanje te direktive;

31.

se strinja, da bi morala biti cilj visoka stopnja varnosti za bodoče upokojence ob sprejemljivih stroških pokroviteljskih podjetij ter v okviru vzdržnih pokojninskih sistemov;

32.

ugotavlja, da je v členu 15(6) direktive IORP o izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij navedeno, da „Komisija predlaga vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih izkrivljanj zaradi različnih stopenj obrestnih mer in za zaščito interesov upravičencev in članov katerega koli načrta“; poziva Komisijo, naj pred revizijo direktive IORP opravi oceno učinka in upošteva trend povečevanja števila sistemov z določenimi prispevki in zmanjševanja števila sistemov z določenimi pravicami;

33.

opominja, da je v direktivi IORP navedeno, da je „pravi notranji trg finančnih storitev (…) bistvenega pomena za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v Skupnosti“ in da „s tem predstavlja ta direktiva prvi korak na poti k notranjemu trgu za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu“;

34.

poudarja, da bi moral novoustanovljeni evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v celoti uporabiti svoje pristojnosti in imeti pomembno vlogo pri pripravljalnem procesu za pregled direktive IORP ter pripravi pravnih predpisov, denimo osnutka tehničnih standardov, smernic in priporočil za režim plačilne sposobnosti; poudarja, da se direktiva IORP ne bi smela uporabljati za javne pokojninske obveznosti ali poklicne pokojninske sheme iz prvega stebra;

35.

meni, da so kvalitativni elementi Solventnosti II koristna izhodiščna točka za okrepitev nazora institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje; ugotavlja, da to zlasti velja za zahteve v zvezi z dobrim obvladovanjem tveganja;

36.

poudarja, da bo v prihodnjih letih mobilnost na trgu dela v EU bistvena za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; zato meni, da se bo zaupanje državljanov izboljšalo, ko bodo odpravljene ovire za notranjo in čezmejno mobilnost; meni, da je vprašanja, kot so neprenosljivost, dolga obdobja za pridobitev pokojninskih pravic, ohranitev mirujočih pravic, prepoved poslabšanja položaja ter razlike pri davčni obravnavi in aktuarskih načelih, treba obravnavati glede na posledice, ki jih imajo za pokojninske sisteme; poudarja pozitiven učinek, ki bi ga bolj dinamičen trg dela lahko imel na pokojninski sistem;

37.

ugotavlja, da v prvem stebru pokojninske pravice ureja ustrezna uredba o koordinaciji, vendar je za druge stebre potrebna poenostavljena ureditev;

38.

ugotavlja, da se pojavlja trend povečevanja števila sistemov z določenimi prispevki in zmanjševanja števila sistemov z določenimi pravicami; poudarja, da na ta način ponudniki pokojnin tveganje, povezano z naložbo, prenašajo na varčevalce v pokojninskih načrtih; meni, da je treba zaradi raznolikosti in zapletenosti različnih kapitalskih poklicnih pokojninskih sistemov določiti pogoje za prenosljivost pridobljenih pokojninskih pravic, in sicer tako, da se prenosljivost začne s sklenitvijo nove pogodbe, pri čemer je vloga za prenos odobrena le, če se dejanski preneseni znesek vloži v sklad, katerega namen je izplačilo starostnih pokojnin; poziva k poglobljeni raziskavi davčnih vprašanj, povezanih s kapitalskimi poklicnimi pokojninskimi sistemi in kapitalskimi sistemi življenjskega zavarovanja; meni, da bi se morala dejavnost EU glede čezmejnih vprašanj jasno osredotočiti na razvijanje minimalnih standardov za pridobitev in ohranitev pokojninskih pravic ter na poenostavitev vzpostavitve nacionalnih sistemov spremljanja teh pravic;

39.

pozdravlja uvedbo nacionalnih sistemov sledenja za pokojninske pravice iz različnih virov v vseh državah članicah, ter poziva Komisijo, naj pripravi predloge za evropski sistem sledenja;

40.

ugotavlja, da v številnih državah članicah že priznavajo pomen poklicnih pokojninskih sistemov in da lahko EU doda vrednost z zagotavljanjem usklajevanja med različnimi sistemi in s spodbujanjem držav članic, da zagotovijo vzpostavitev okvira, utemeljenega s socialnega, pravnega in ekonomskega vidika, ki bo ustrezno ščitil člane pokojninskih načrtov in zagotavljal dostop do razumljivih informacij o pokojnini; poudarja, da bi v državah članicah, kjer obvezne pokojninske sklade upravljajo zasebne institucije, te načrte morali oceniti tudi s stališča skladnosti z evropskimi pogoji in merili, kar zadeva varnost, naložbe in razvrstitev sredstev; načelno poudarja, da je treba vse predloge o poklicnih pokojninskih sistemih v celoti oceniti z vidika učinka, zlasti zaradi količinske opredelitve dodatnih stroškov in upravnih obremenitev;

41.

meni, da morajo biti v državah članicah z obveznimi poklicnimi pokojninskimi sistemi, ki večinoma niso vključeni v prvi steber, prispevki iz drugega stebra na voljo vsem delavcem kot pravica brez diskriminacije na podlagi starosti, spola, panoge in/ali pogodbe o zaposlitvi;

42.

poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da preučijo, kako bi lahko z okrepljenim socialnim dialogom olajšali pravico delavcev do udeležbe v drugem stebru, ter poda predloge za spodbujanje tega stebra, kjer ga še ni; poziva jih tudi, naj razvijejo metodo upravljanja, ki bo zagotavljala skupno upravljanje tega sklada, zlasti v zvezi s strategijo vlaganja prihrankov;

43.

poziva države članice, naj podprejo razvoj socialnega in državljanskega dialoga o starostnih pokojninah in v celoti upoštevajo rezultate tega dialoga;

44.

meni, da je treba pravila EU o tretjem stebru in njegovem nemotenem čezmejnem delovanju preučiti glede na pravilno delovanje notranjega trga, zlasti za finančne produkte, in ustvariti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da mora ta ponovna preučitev pravil upoštevati interese zavarovancev teh sistemov;

45.

meni, da je treba uporabljati načelo „enako tveganje – enaka pravila – enak kapital“ in upoštevati značilnosti vsakega pokojninskega produkta ali sistema, če naj se doseže skladnost režimov skrbnega in varnega poslovanja med različnimi ponudniki finančnih storitev;

46.

priznava, da še vedno obstajajo ovire za čezmejne sisteme individualnih pokojninskih zavarovanj (tretji steber), kot so čezmejna življenjska zavarovanja; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za odpravo teh ovir in splošni okvir za ureditev teh dejavnosti;

47.

ugotavlja, da je evropska zakonodaja na področjih, kjer je pristojnost za pokojnine zaupana Evropski uniji, zelo razdrobljena; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo primerno racionalizirati ta regulativni okvir kot del boljše priprave zakonodaje;

48.

opozarja na že sprejeto odločitev o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine; poudarja, da ga je treba opremiti, zato da bo lahko učinkovito opravljal zaupane naloge ter pri tem ustrezno upošteval še zlasti posebnosti in lastnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja;

49.

ugotavlja, da so pokojninski skladi, vključno z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje, še vedno regulirani in nadzirani kot samostojni finančni subjekti, čeprav v praksi te dejavnosti izvajajo konglomerati;

50.

meni, da morajo predlogi za režim plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje priznavati posebnosti pokojnin, pri čemer je treba upoštevati, da se tveganja v zavarovalniškem sektorju razlikujejo od tveganj, s katerimi se srečujejo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, zlasti glede pogojnosti pokojninskih pravic, trajanja pokojninskih portfeljev in dejstva, da so te institucije subjekti s posebnim namenom, ki upravljajo portfelje homogenih produktov; poudarja, da bi bil glavni namen takega režima zagotoviti okrepljeno zaščito sedanjih in bodočih upokojencev; meni, je treba v celoti oceniti vpliv tovrstnih predlogov, zlasti dodatne stroške in upravne obremenitve; meni, da bi bilo treba vsako revizijo pravil o plačilni sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje izvesti v okviru obstoječe direktive IORP; poudarja, da so vprašanja o režimu kapitalskih zahtev za pokojninske sklade tesno povezana z ustrezno rešitvijo vprašanj, povezanih s členom 8 direktive o plačilni nesposobnosti;

51.

v skladu z navedbo Komisije v zeleni knjigi poudarja, da temelji direktiva IORP na pristopu minimalnega usklajevanja v okviru Solventnosti I, medtem ko bodo zavarovalnice v bližnji prihodnosti uporabljale režim Solventnosti II, ki temelji na tveganju, in sicer celo za svojo dejavnost poklicnih pokojnin;

52.

poudarja, da lahko finančni trgi učinkovito delujejo le, če je prisotno zaupanje, in meni, da zaupanje zahteva trdna pravila varnega in skrbnega poslovanja finančnih institucij, pri čemer institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ne smejo biti izjema;

53.

poziva Komisijo, naj razvije predloge o odločanju glede režima plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in zlasti, kot je napovedala v zeleni knjigi, naj čim prej izvede študijo o učinkih uporabe režima plačilne sposobnosti, kot je Solventnost II;

54.

je dobro seznanjen z veliko raznovrstnostjo pri izvajanju in uporabi direktive o plačilni nesposobnosti; ugotavlja, da so zakonodajni predpisi sicer dokaj ustrezni, vendar so lahko neustrezni rezultati, zato so v nasprotju s ciljem direktive; se sklicuje na ugotovitev Komisije, da se lahko v nekaterih primerih v zvezi z izvajanjem obveznosti, ki jih določa člen 8 direktive, pojavijo težave glede obsega, v katerem ti ukrepi zadostno ščitijo interese delavcev in upokojencev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, ter da je treba obravnavati številna vprašanja;

55.

poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje te direktive, ukrepa proti državam članicam, kadar je to upravičeno, in pri morebitni reviziji te direktive upošteva poseben položaj glede finančnih obveznosti delodajalcev do delavcev ali svojega pokojninskega sklada;

56.

meni, da obstaja potreba po okrepitvi zakonodaje EU, povezane s plačilno nesposobnostjo delodajalca, da bi tako vsem delavcem zagotovili enako zaščito prihrankov, ne glede na naravo sistema pokojninskega zavarovanja njihovega delodajalca;

57.

poziva, da je treba preučiti, ali bi lahko združenja pokojninskega zavarovanja, kot jih poznajo denimo v Luksemburgu in Nemčiji za zavarovanje sistemov knjigovodskih rezervacij iz drugega stebra, priporočili drugim državam članicam, da bi zaščitili varnostni mehanizem;

58.

je zaskrbljen zaradi nezadostnih informacij, ki jih državni organi in telesa, ki ravnajo s pokojninami, nudijo javnosti v zvezi z zahtevami, opcijami, možnostmi, zbranimi pravicami, verjetnimi dobički in dejanskim stanjem glede starostnih pokojnin; poudarja, da je treba državljanom pri sklepanju pogodb za dodatno pokojninsko zavarovanje zagotoviti informacije o dejanskih stroških in pristojbinah ter najboljše informacije o stanju njihovih pokojnin; poudarja tudi pomen dobrega in zgodnjega finančnega izobraževanja;

59.

ugotavlja, da obstaja potreba po večji preglednosti in razkritju pristojbin ponudnikov zasebnih pokojninskih sistemov za upravljanje sredstev ter zlasti za vse vrste naložb; meni, da bi morale biti informacije o zbranih pravicah, ki so namenjene državljanom iz držav članic in jih zagotovijo skladi, združene v delujočem, preglednem in dostopnem sistemu na evropski ravni;

60.

meni, da je treba javnost ob kakršni koli reformi pokojninskega sistema nemudoma in v celoti obvestiti o dolgoročnih posledicah, zlasti o višini njihove pokojnine in zahtevanem skupnem številu let plačevanja pokojninskih prispevkov; ugotavlja, da morajo reforme zagotoviti učinkovito in nemoteno prehodno ureditev; poziva države članice, naj začnejo kampanje, s katerimi bi državljanom omogočile in jih spodbudile, da se seznanijo s posledicami svojih odločitev v zvezi s pokojnino ter si zagotovijo ustrezno pokojnino;

61.

meni, da bi bilo v nadaljnji razpravi o ustreznem, varnem in vzdržnem pokojninskem sistemu koristno vzpostaviti evropsko pokojninsko platformo, ki bi vključevala predstavnike institucij EU, socialnih partnerjev in ustreznih zainteresiranih strani, da bi si izmenjevali informacije o najboljših praksah in pomagali pripravljati pobude glede politik ob upoštevanju načela subsidiarnosti; meni, da je z namenom, da bi se izognili podvajanju na tem področju, treba upoštevati obstoječ svetovalni odbor o dodatnih pokojninskih zavarovanjih (pokojninski forum);

62.

poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebne projektne skupine o pokojninah, v katero bodo vključeni vsi ustrezni generalni direktorati s pristojnostmi za pokojninska vprašanja;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.