22.12.2011

Uradni list Evropske unije

C 376/32

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spodbujanju predstavniške civilne družbe v evro-sredozemski regiji (mnenje na lastno pobudo)

2011/C 376/06

Poročevalec: Dimitris DIMITRIADIS

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 16. junija 2011 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Spodbujanje predstavniške civilne družbe v evro-sredozemski regiji.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. septembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 474. plenarnem zasedanju 21. in 22. septembra 2011 (seja z dne 21. septembra) s 163 glasovi za, 6 glasovi proti in 17 vzdržanimi glasovi.

1. Povzetek in sklepi

1.1 Države Severne Afrike in Bližnjega vzhoda od konca leta 2010 doživljajo neprimerljive in zgodovinske premike v političnih sistemih, ki jih spremljajo srdite vstaje prebivalstva, v katerih odločno sodelujejo vsi družbeni sloji in številne organizacije civilne družbe.

1.2 EESO močno obžaluje uporabo sile proti protestnikom v nekaterih državah južnega in vzhodnega Sredozemlja (zlasti v Siriji in Libiji) ter poziva evropske in mednarodne organizacije, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaustavitev kršitev človekovih pravic, tudi sindikalnih.

1.3 V politikah EU pred arabsko vstajo ni bilo prave predstave o posebnostih lokalnih družb in tudi ne razumevanja, spregledane pa so bile tudi lokalne šege, običaji, tradicije in navade. Organi EU niso izkoristili podpore EESO ali OR, prek katerih bi EU lahko vplivala na lokalne organizacije civilne družbe ali lokalne oblasti.

1.4 Nova družba, ki se lahko pojavi v evro-sredozemski regiji – kar je razvidno iz dinamike civilne družbe v tej regiji –, zahteva razvejan, prožen in pameten odziv EU. EESO v zvezi s tem pozdravlja pregled in posodobitev evropske sosedske politike, predvsem poudarek, ki se zdaj daje načelom pogojenosti in diferenciacije ter ukrepom za krepitev civilne družbe. (1)

1.5 EU, ki je največja donatorka v regiji, mora vztrajati ne samo pri tem, da se v dvostranske sporazume vključijo klavzule o varstvu demokratičnih svoboščin in pravic posameznika, temveč da se morajo tudi izvajati, kar je bistvenega pomena. V preteklosti je bila politika EU v zvezi s slednjim neustrezna. EESO poleg tega poziva k temu, da se v oceno vodenja države vključijo primerjalne analize ravnanja s civilno družbo (zakonodajni okvir, krepitev zmogljivosti, dialog itd.) in zagotavljanja človekovih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic.

1.6 EESO poziva Evropsko komisijo, naj podpre lokalne pravne ustanove ter pripravi programe usposabljanja in izobraževanja za sodnike in odvetnike. Pregledna sodna praksa je eden od pogojev za demokracijo.

1.7 EESO meni, da sta podregionalni razvoj in razvoj sodelovanja jug-jug, ki ga podpira EU, ključnega pomena. Zato Komisijo poziva, naj na podlagi svojih izkušenj v evropskih državah ali drugih delih sveta nemudoma sproži procese in pripravi praktične predloge.

1.8 EESO podpira tudi vnovično opredelitev vloge in misije Unije za Sredozemlje. Unija za Sredozemlje kot regionalna institucija bo koristna le, če se ji – kot je bilo sprva načrtovano – dodelijo specifični in pregledni programi, namenjeni določenim upravičencem/prejemnikom, v katere je vključena lokalna civilna družba, in če bo pristojna za usklajevanje različnih regionalnih evropskih politik ter financiranje v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem ter finančnimi institucijami na lokalni ravni. Zagotoviti mora tudi stalne mehanizme za sodelovanje civilne družbe pri njenih pobudah. EESO poziva k takojšnjemu sprejetju odločitev o vlogi, misiji, organizaciji in financiranju Unije za Sredozemlje.

1.9 Ženske in mladi so imeli ključno vlogo v procesih, ki so privedli do teh zgodovinskih sprememb. Z uporabo najnovejših socialnih omrežij jim je uspelo spodbuditi in mobilizirati lokalno družbo. Pomembno je, da se ohrani ta zagon in tem skupinam zagotovijo ne le vse politične, civilne, gospodarske in socialne pravice, temveč tudi polno vključevanje na vseh področjih družbe.

1.10 EESO poziva k temu, da se izboljšata učinkovitost projektov, ki jih financira EU, in pomoč EU, tako da bo mogoče v prihodnje doseči večji napredek. Zaradi zapletenosti postopkov financiranja EU so izključeni številni nedržavni akterji, ki imajo največji potencial in tudi najbolj potrebujejo podporo, vendar nimajo potrebnega strokovnega znanja, da bi se lahko potegovali za sredstva. Eden od ciljev pobude bi zato morala biti pomoč organizacijam pri pridobivanju sredstev, na primer z usposabljanji, ki jih izvajajo delegacije EU.

1.11 EESO se načeloma strinja s politikami Komisije o priseljevanju, azilu in prostem pretoku oseb, vendar meni, da so potrebni specifični in strogi ukrepi za boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi. Sem bi morali soditi ukrepi za spodbujanje regionalnega razvoja in socialne kohezije v partnerskih državah.

1.12 EESO poziva države članice, naj pokažejo solidarnost z državami članicami EU v Sredozemlju, ki so pod velikim pritiskom zaradi migracij.

1.13 EESO meni, da se lahko val priseljevanja v države EU zajezi le tako, da se družbam Severne Afrike in Bližnjega vzhoda zagotovi praktična pomoč, ki temelji na posebnih programih gospodarske in socialne pomoči, katerih cilj je krepiti konkurenčnost njihovih gospodarstev, podpirati lokalna MSP, kmetijstvo, regionalni razvoj in socialno kohezijo ter odpiranje odročnih regij.

1.14 EESO tudi meni, da je kmetijstvo – in razvoj podeželja na splošno – v gospodarstvih partnerskih držav na jugu osrednjega pomena pri iskanju rešitev za lokalni razvoj in pri odpiranju delovnih mest za mlado delovno silo. Poleg tega je ključ za odpravo sedanje prehrambene krize v teh državah in bi ga zato morali obravnavati prednostno. Obnovljivi viri energije pa so področje z ogromnim potencialom, ki lahko ustvari velike koristi z vidika zaposlovanja, socialnega razvoja in blaženja podnebnih sprememb na obeh straneh Sredozemlja.

1.15 EESO meni, da je treba okrepiti socialni dialog med delodajalci in delojemalci v Sredozemlju ter da bi njegova skupina delodajalcev in skupina delojemalcev lahko prispevali k uresničitvi tega cilja. Poleg tega poziva k spodbujanju strukturiranega socialnega dialoga v okviru socialnega foruma. Še naprej bo tesno sodeloval z Mednarodno organizacijo dela, da bi spodbujal socialni dialog v tej regiji.

1.16 EESO pozdravlja načrt Komisije, da do leta 2013 zagotovi dodatna sredstva v višini več kot 1 milijarde EUR, s katerimi bodo pokrite najnujnejše potrebe regije. Komisijo pa hkrati poziva, naj financiranje poveže s konkretnim političnim in socialnim okvirom v državah upravičenkah, ki bo spodbujal demokratična načela, politične in sindikalne svoboščine, razvoj izobraževanja in vseživljenjskega učenja, varstvo okolja ter razširitev in poglobitev političnega sodelovanja s sredozemskimi državami članicami EU.

1.17 EESO poudarja, da morajo imeti socialni partnerji, organizacije civilne družbe ter ekonomsko-socialni sveti držav članic pri teh prizadevanjih osrednjo vlogo, ko gre za izmenjavo izkušenj in znanja, razširjanje informacij, pripravo primerjalnih analiz, prenos znanja in upravne zmogljivosti. EESO je pripravljen začeti specifične projekte, s katerimi bo v sodelovanju s Komisijo in visoko predstavnico/podpredsednico podprl in okrepil civilno družbo.

1.18 Kot organ, ki predstavlja civilno družbo na ravni EU, ima lahko EESO aktivno vlogo v novem evropskem okviru za sodelovanje s sredozemskimi družbami, in sicer predvsem tako, da:

—	dokumentira položaj civilne družbe v regiji na podlagi odprtega, demokratičnega in rednega dialoga s širokim spektrom akterjev;

—	pomaga opredeliti posebna merila in procese, na osnovi katerih se organizacija prizna kot resnični predstavnik enega od delov družbe;

—	s svojim strokovnim znanjem na mnogih področjih, tudi področju socialnega dialoga ter ekonomskih in socialnih pravic, podpira prizadevanja neodvisne in predstavniške civilne družbe za krepitev zmogljivosti;

—	pomaga lokalnim ekonomsko-socialnim svetom tako, da jim posreduje strokovno znanje o participativni demokraciji;

—	sodeluje v programih Komisije za krepitev socialno-ekonomskih organizacij.

1.19 EESO meni, da je treba pri podpori organizacijam civilne družbe, ki nastajajo v državah južnega Sredozemlja, na vsak način sodelovati z drugimi institucijami EU. EESO bo ustrezno prilagodil svojo mrežo ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij Euromeda ter bo prek te mreže še naprej spodbujal regionalno sodelovanje, pri tem pa bo upošteval načeli pogojevanja in diferenciacije, ki ju določa prenovljena evropska sosedska politika.

2. Učenje iz preteklosti

2.1 Kritična analiza prejšnjih dejavnosti Evropske unije

2.1.1 Zaradi popolne odsotnosti demokratičnega okolja – z nekaterimi izjemami – je bila EU iz pragmatičnih razlogov primorana prilagoditi svoje politike, kar ni bilo zmeraj upravičeno, in za sogovornike sprejeti osebe, ki jih njihovi rojaki nikakor ne bi mogli opisati kot svoje demokratične predstavnike.

2.1.2 EESO je bil omejen zaradi uradnih evropskih politik in stališč drugih organov EU do vladajočih oblasti v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, zaradi politik in gospodarskih smernic barcelonskega procesa in zaradi zelo majhnih proračunskih sredstev; tako je zavzel pragmatično stališče in sodeloval z ekonomsko-socialnimi sveti ter uradnimi organizacijami civilne družbe, ki niso zmeraj imele zadostne demokratične legitimnosti in civilne družbe niso predstavljale na ustrezen način.

2.1.3 EU je v celotnem barcelonskem procesu zelo malo komunicirala in sodelovala z organizacijami civilne družbe, ki jih vlade niso priznavale, in s tem zamudila priložnost, da vpliva na razvoj političnih in socialnih dogodkov. EU kljub temu ostaja edini veliki akter, kateremu so lokalne družbe zaupale, da vzpostavi mir, uvede in utrdi demokratične svoboščine ter podpre lokalna gospodarstva.

2.1.4 Pred arabsko vstajo so bila stališča oblikovalcev politik v državah članicah EU o državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda sicer pragmatična, vendar razdrobljena in različna, zaradi česar niso mogli razumeti kritičnih procesov, ki so se odvijali na politični, gospodarski in socialni ravni, in zato sta jih tudi popolnoma presenetila intenzivnost in obseg dogodkov, ki so privedli do teh nepredvidenih sprememb.

2.1.5 Zdaj, po teh dogodkih, mora EU začeti dialog z lokalnimi družbami, učiti se mora iz preteklosti, se seznaniti z lokalnimi šegami, običaji in tradicijami, spoznati kulturo posameznih družb (vsaka država je zelo različna) ter sodelovati in podpreti vlade, ki bodo nastale na podlagi resničnih in svobodnih demokratičnih postopkov.

3. Trenutne razmere in obeti

3.1 EESO meni, da je treba nujno obravnavati več vprašanj, tj. krivic, ki so se godile lokalnim družbam in so se dolga leta zaostrovale. Sem sodijo uporaba proizvodne infrastrukture (proizvodnih sredstev) v državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda s strani nekaterih skupin, ki so imele interese in kontakte v prejšnjih režimih, vendar niso imele demokratične legitimnosti; neenaka ali nepravična porazdelitev bogastva in blaginje; drastični porast cen osnovnih živil, ki si jih običajni ljudje na koncu niso mogli več privoščiti; potreba po varstvu pravic posameznikov ter socialnih in sindikalnih pravic in zahteva po gospodarski blaginji, socialnemu varstvu in izobraževanju.

3.2 Za sedanjo politično situacijo v večini sredozemskih držav Severne Afrike in Bližnjega vzhoda je značilno naslednje:

i.	upanje, da bodo nastale svobodne demokratične države,

ii.	potreba po pomoči za obnovitev gospodarstev,

iii.	prvi znaki, da že delujejo nekatere svobodne organizacije civilne družbe in socialno- ekonomski organi, tako že ustanovljeni kot tudi novi,

iv.

potreba po usklajeni in dobro organizirani mednarodni podpori, ki jo zagotavljajo EU (ki je z Lizbonsko pogodbo dobila mehanizme, ki jih potrebuje za izvajanje skupne zunanje politike), visoka predstavnica in podpredsednica Komisije ter Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), pa tudi druge mednarodne organizacije (ZN, Mednarodna organizacija dela, Mednarodni denarni sklad, Evropska investicijska banka itd.). Pri tem bi bili zelo koristni stiki z raziskovalnimi ustanovami, ki so specializirane za evro-sredozemsko regijo (na primer IPEMED, FEMISE itd.).

Po mnenju EESO mora EU govoriti z .

3.3 Celotno južno Sredozemlje se sooča z istimi vprašanji: vzpostavitev in okrepitev demokracije, pospešitev gospodarskega in družbenega napredka, zagotavljanje usposabljanja in odpiranje delovnih mest za mlajše generacije.

3.4 Večina držav Severne Afrike in Bližnjega vzhoda se srečuje z izzivom, da imajo pretežno mlado prebivalstvo, kar hkrati pomeni, da morajo te države nujno najti rešitve za ta izredno produktivni sloj svojih družb, in sicer tako, da spodbudijo zaposlovanje. V ta namen je treba spodbujati ustrezne programe usposabljanja in izobraževanja, pri tem pa krepiti državljanske pravice in enakost med spoloma.

3.5 Demokratične vrednote in procesi se bodo izoblikovali le, če bodo sprejeta načela predstavniške demokracije, ki bo temeljila na svobodnih volitvah in neodvisnih političnih strankah, in če bosta zagotovljeni podpora in krepitev organizacij civilne družbe in socialno-ekonomskih organizacij, ki bodo lahko delovale v varnih razmerah, svobodno in neodvisno.

3.6 EESO poziva države članice, naj pokažejo solidarnost z državami članicami EU v Sredozemlju, ki so pod velikim pritiskom zaradi migracij, in naj:

a)	sodelujejo prek Frontexa;

b)	uvedejo posebne gospodarske ukrepe in jih podprejo;

c)	pomagajo partnerskim državam v regiji pri lajšanju trpljenja ljudi v nekaterih državah ali regijah.

3.7 EESO pozdravlja dejstvo, da je Svet ministrov EU španskega diplomata Bernardina Leóna Grossa imenoval za posebnega predstavnika EU za južno Sredozemlje, s čimer se je odzval na dogodke arabske vstaje. Njegovo imenovanje je jasen znak, da EU želi ohraniti vlogo pobudnice v tej regiji. EESO poziva posebnega predstavnika, naj tesno sodeluje s civilno družbo, ki ima ključno vlogo v regiji, in v ta namen uporabi vse razpoložljive kanale EU.

4. Nova evropska sosedska politika

4.1 EESO pozdravlja skupni sporočili Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje, (2) v katerih je ocenjen dosedanji napredek v evro-sredozemskih odnosih in podan prvi pregled možnosti in obetov, ki so se odprli po arabski vstaji. EESO pri tem želi opozoriti predvsem na naslednje:

4.1.1

EU nikakor ne sme ostati pasivna opazovalka dogodkov;

4.1.2

EESO je podrobno proučil skupni sporočili Evropske komisije in visoke predstavnice ter podpira vse predlagane razvojne ukrepe, pri čemer hkrati opozarja, da je EU od začetka barcelonskega procesa leta 1995 pustila preteči veliko časa, preden je ocenila in pripravila nov načrt za te ukrepe;

4.1.3

EU bi morala takoj začeti izvajati novo „partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo“ v Sredozemlju;

4.1.4

v okviru novega partnerstva je treba za vsako posamezno državo sprejeti drugačen pristop, ki bo odražal njen politični in družbeni razvoj. Države, ki so napredovale bolj, bi morale imeti možnost, da dobijo več finančne pomoči in okrepijo politično in gospodarsko sodelovanje z EU. Odnosi z vsemi državami bi morali temeljiti na jasnih načelih (demokracija, varstvo pravic posameznika ipd.) in posebnih spodbudah, ki bi bile povezane z določenimi političnimi cilji (boj proti korupciji, neodvisnost sodstva in informativnih medijev ipd.). Poleg tega bi bilo treba zagotoviti posebne varnostne mehanizme, ki bi po potrebi omogočali zmanjšanje ali ustavitev finančne pomoči v primerih, ko obveznosti niso izpolnjene ali roki niso upoštevani.

4.1.5

svobodne in poštene volitve so prvi pogoj za vzpostavitev partnerstva, o katerem se ni mogoče pogajati.

4.1.6

podpora na najnižji ravni, ki jo zagotavlja civilna družba, je osnovni predpogoj za pomoč novim demokratičnim vladam ter zaščito ekonomskih in socialnih pravic, varstvo okolja ter družbeni in gospodarski razvoj. EESO je s svojimi izkušnjami, ki jih je pridobil med dejavnostmi po celem svetu, pa tudi s strokovnim znanjem svojih članov, pripravljen, da v sodelovanju s Komisijo, Evropskim parlamentom in Odborom regij s posebnimi ukrepi pomaga pri teh prizadevanjih.

4.1.7

Mladi in ženske so imeli med arabsko vstajo odločilno vlogo, zato bi bilo treba poseben poudarek nameniti zaščiti njihovih pravic in krepitvi njihove vloge v novih demokratičnih državah. V ta namen EESO poziva vse države evro-sredozemske regije, naj ratificirajo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.

4.1.8

Odprti socialni dialog med delodajalci in delojemalci, ki je nujen za ohranjanje gospodarske in socialne stabilnosti, bo zelo pomemben za utrditev demokracije in varstvo sindikalnih pravic.

4.1.9

Boj proti korupciji, zagotavljanje dobrega upravljanja in učinkovita javna uprava so primerni in nujni pogoji za gospodarsko blaginjo ter za pridobitev neposrednih tujih naložb, ki so nujno potrebne in bodo podprle demokratične vlade ter ustvarile nova delovna mesta.

4.1.10

Ustanavljanje partnerstev za mobilnost in infrastrukturo v sredozemskih državah na področju mejnega nadzora, migracij in azila bo povečalo varnost v tej regiji.

4.1.11

Pomemben predpogoj za gospodarsko rast in odpiranje delovnih mest v zdravem regulativnem okviru in pod ugodnimi pogoji financiranja je ustanavljanje MSP v sredozemskih državah. Pri tem morata imeti pomembno vlogo Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP) ter Evropski investicijski sklad (EIF).

4.1.12

Nepismenost je eden najbolj perečih socialnih problemov v državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, zato si je treba vztrajno prizadevati za njegovo odpravo. Evropska unija lahko zagotovi – in mora zagotoviti – podporo pri tem vprašanju. Poleg tega bi morala nuditi podporo za usposabljanje podjetnikov in pridobivanje znanja in spretnosti.

4.1.13

EESO podpira uvedbo evropske dotacije za demokracijo, v okviru katere bi z usmerjenimi ukrepi podprli demokratične procese v državah južnega Sredozemlja, spodbujali ustanavljanje političnih strank in svobodnih množičnih medijev, predvsem pa okrepili civilno družbo (združenja delodajalcev/delojemalcev, nevladne organizacije, kmete, ženske organizacije in druge socialne partnerje). EESO na podlagi lastnih izkušenj meni, da je poseben proces za podporo civilni družbi, kot je predlagani instrument za civilno družbo ENPI, neizogiben, in poziva k povečanju sredstev za ta instrument. EESO izraža močno pripravljenost, da se v sodelovanju z drugimi evropskimi institucijami vključi v ta proces in ponudi svoje strokovno znanje. Poleg tega poziva Komisijo, naj prizna posebno vlogo, ki jo lahko imajo socialno-poklicne organizacije v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI), predvsem z vidika mehanizma za razvoj civilne družbe, ki ga je treba vzpostaviti.

4.1.14

EESO se strinja z institucijami EU, da so v Sredozemlju zaradi izraelsko-palestinskega spora zelo dolgo vladale napetosti, ki so zavrle kakršen koli poskus dialoga ali skupnega ukrepanja. Zato poziva visoko predstavnico/podpredsednico, da si še naprej intenzivno prizadeva za rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse strani. Nujno je, da glede tega zelo občutljivega vprašanja EU nastopa enotno.

4.1.15

EESO se strinja s stališčem Komisije glede poenostavitve vizumskih postopkov za izbrane partnerske države v Sredozemlju in liberalizacije vizumskih režimov v primernem času za države, ki lahko z EU tesneje sodelujejo pri vprašanjih, povezanih z mobilnostjo, azilom, vrnitvijo v državo izvora, bojem proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi.

4.1.16

Po mnenju EESO je spoštovanje svobode veroizpovedi in državljanskih svoboščin temeljna človekova pravica, ki jo je treba v regiji, za katero je značilna verska in politična raznolikost, v celoti zaščititi. Zato poziva države, ki še niso ratificirale obstoječih mednarodnih in regionalnih konvencij in sporazumov o politični, državljanski in kulturni svobodi ter o gospodarskih in socialnih pravicah, ki temeljijo na Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, da to nemudoma storijo.

4.1.17

Mediji v evro-sredozemski regiji imajo ključno vlogo pri obveščanju o spremembah, ki se dogajajo, in pri napovedovanju njihovih posledic. Podpora EU mora biti usmerjena v pobude za večjo profesionalnost in neodvisnost sedanjih medijev ter ustvarjanje razmer, v katerih bodo lahko delovali različni in svobodni mediji.

5. Krepitev sodelovanja EU s civilno družbo v Sredozemlju

5.1 Vse evropske institucije, ki jih je razvoj dogodkov po arabski vstaji ujel nepripravljene in brez alternativnih strategij za takojšnje odzivanje – razen za zagotavljanje človekoljubne pomoči –, so se strinjale, da se mora EU v prihodnje predvsem osredotočiti na organizacije civilne družbe in druge neodvisne socialne in poklicne organizacije.

5.2 Sporočili Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice že vsebujeta posebna poglavja o ukrepih za podporo civilni družbi v okviru evropske sosedske politike in Unije za Sredozemlje.

6. Vloga Komisije

6.1 Državam južnega Sredozemlja je treba pomagati pri vzpostavljanju in utrjevanju mehanizmov, ki bodo spodbujali pravilno organizacijo in delovanje civilne družbe ter socialno-ekonomskih organizacij (zakonodaja, določitev pravil delovanja, krepitev institucij, zahteva po odprtem in vključujočem demokratičnem dialogu ipd.).

6.2 Sodelovanje z državami članicami je odločilno. Ponovno je treba opredeliti vlogo in misijo Unije za Sredozemlje (3) ter poskrbeti za dejavno sodelovanje priznanih organizacij civilne družbe pri njenih programih.

7. Posebna vloga EESO

7.1 Kot organ, ki predstavlja evropsko civilno družbo, je lahko EESO dejaven v novem evropskem okviru za sodelovanje z družbami v Sredozemlju, in sicer tako, da:

—	dokumentira položaj civilne družbe v državah južnega Sredozemlja s pomočjo odprtega, demokratičnega in rednega dialoga s širokim spektrom akterjev;

—	pomaga opredeliti posebna merila in procese, na osnovi katerih se organizacija prizna kot resnični predstavnik enega od družbenih slojev, ki deluje demokratično in neodvisno, pri tem pa sodeluje z drugimi institucijami;

—

podpira prizadevanja za krepitev zmogljivosti neodvisne in predstavniške civilne družbe, in sicer s svojim strokovnim znanjem na področjih socialnega dialoga, ekonomskih in socialnih pravic, poklicnega usposabljanja, dobrega upravljanja, enakosti na trgu dela, trajnostnega razvoja, socialne kohezije, varstva potrošnikov, zadrug, MSP, sposobnosti zastopanja interesov, migracij, razvoja podeželja in pravic žensk;

—	pomaga lokalnim ekonomsko-socialnim svetom tako, da jim posreduje strokovno znanje o participativni demokraciji;

—	sodeluje v programih Komisije za krepitev socialno-ekonomskih organizacij.

7.2 EESO meni, da je treba okrepiti socialni dialog med delodajalci in delojemalci v Sredozemlju ter da lahko njegova skupina delodajalcev in skupina delojemalcev prispevata k uresničitvi tega cilja tako, da vzpostavita mrežo za komuniciranje z ustreznimi akterji. Poleg tega poziva k spodbujanju strukturiranega socialnega dialoga v okviru socialnega foruma.

7.3 Po mnenju EESO je potrebno sodelovanje z institucijami EU pri podpori organizacijam civilne družbe, ki nastajajo v državah južnega Sredozemlja, predvsem organizacijam, ki so bile neposredno vključene v proteste, ki so sprožili revolucijo, tako da bodo dobile politično priznanje in finančno podporo, ki jo potrebujejo za nadaljevanje svoje vloge v demokratičnih procesih.

7.4 EESO je že začel vrsto misij v države južnega Sredozemlja (Tunizija in Maroko), pripravlja pa se tudi na simpozij z nevladnimi organizacijami iz držav Euromeda (september 2011) ter na evro-sredozemski vrh, ki poteka vsako leto in na katerem sodelujejo mnoge organizacije civilne družbe (novembra 2011 v Istanbulu). V mnenjih in resolucijah o evro-sredozemskem sodelovanju (4) ter v svoji sklepni deklaraciji na Evro-mediteranskem vrhu ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij v Rimu leta 2010 je izrazil številna priporočila; omenjena deklaracija vključuje več priporočil o aktualnih temah, ki so zanimive za civilno družbo v evro-sredozemski regiji, kot je ustanovitev skupščine ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij v okviru institucionalne zgradbe Unije za Sredozemlje. Druga vprašanja na dnevnem redu so bila dostojno delo in trajnostni razvoj v Sredozemlju, poklicno usposabljanje kot gonilo konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, razvoj pravičnejše družbe v evro-sredozemski regiji in kmetijske politike držav Unije za Sredozemlje. EESO poleg tega tesno sodeluje z nacionalnimi ekonomsko-socialnimi sveti držav članic EU v Sredozemlju.

7.5 EESO bo prilagodil svojo mrežo ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij Euromeda, ki lahko deluje kot forum za izmenjave med partnerji civilne družbe na Severu in Jugu, ter prek te mreže še naprej spodbujal regionalno sodelovanje.

V Bruslju, 21. septembra 2011

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(1) Skupno sporočilo Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011) 200 konč., 8.3.2011) in skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Nov odziv na spremembe v sosedstvu (COM(2011) 303 konč., 25.5.2011).

(2) Glej opombo št. 1.

(3) Glej resolucijo Odbora regij z dne 12. maja 2011Obvladovanje učinkov in posledic revolucij v Sredozemlju 2011 (UL C 192, 1.7.2011, str. 1–3).

(4) Resolucija EESO o stanju v državah južnega Sredozemlja (UL C 132, 3.5.2011, str. 1–2), mnenje o evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (UL C 182, 4.8.2009, str. 13–18), mnenje o svobodi združevanja v partnerskih državah Euromeda (UL C 211, 19.8.2008, str. 77–81).