UVOD

Evropska komisija je leta 2007 sprejela sporočilo z naslovom "Evropa rezultatov – uporaba prava skupnosti"[1]. V tem sporočilu je predlagala začetek projekta na podlagi partnerskega pristopa med Komisijo in državami članicami, s katerim naj bi zagotovila pravilno uporabo prava EU, hitrejše odgovore državljanom in podjetjem in reševanje problemov ter okrepitev izvajanja in upravljanja obstoječih postopkov.

Zadevni projekt je bil zasnovan aprila 2008 in se je začel izvajati s 15 državami prostovoljkami. Marca 2010 je Komisija sprejela prvo ocenjevalno poročilo sistema „EU Pilot“[2]. V njem je navedla, da se pozitivni rezultati projekta že kažejo, številne vidike pa je mogoče še razviti, da bi se izboljšalo delovanje sistema, okrepilo razumevanje med službami Komisije in sodelujočimi državami članicami, pospešilo obravnavanje zadev ter da bi se doseženi rezultati še izboljšali[3].

V letih 2010 in 2011 je Komisija nadaljevala izvajanje, dopolnjevanje in izpopolnjevanje sistema. Glavne novosti v zvezi z uporabo sistema „EU Pilot“ od sprejetja prvega ocenjevalnega poročila marca 2010 so:

- potem ko je bil sistem „EU pilot“ v prvem ocenjevalnem poročilu na splošno pozitivno ocenjen, je Komisija povabila preostalih 12 držav članic, da se projektu pridružijo. V sistem se je nato vključilo nadaljnjih deset držav članic[4],

- od marca 2010 se kot okvirno merilo uporablja desettedenski rok, ki ga imajo službe Komisije na voljo za oceno odgovorov držav članic, skladno z rokom, ki velja za države članice,

- z marcem 2010 je bilo področje uporabe sistema „EU Pilot“ razširjeno. Sistem se tako praviloma uporablja v vseh primerih (z nekaj izjemami), ki zadevajo pravilno uporabo in izvajanje prava EU ali skladnost nacionalnega prava s pravom EU, in sicer na zgodnji stopnji, tj. pred morebitno sprožitvijo postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU,

- Komisija je izboljšala informacijski sistem, na katerem temelji sistem „EU Pilot“, kar zagotavlja njegovo učinkovito delovanje in večjo prijaznost do uporabnikov.

V prvem ocenjevalnem poročilu se je Komisija zavezala, da bo v letu 2011 izvedla drugo oceno. Ta dokument vsebuje drugo ocenjevalno poročilo sistema „EU Pilot“. Zaradi celovitega pregleda sistema poročilo zajema obdobje od začetka projekta aprila 2008 do septembra 2011. Poudarek je na glavnih ugotovitvah, ki omogočajo oceno učinkovitosti sistema. Ocena izhaja iz števila in obsega zadev, analize zadevnih področij in skladnosti z ustreznimi referenčnimi merili, pri čemer so upoštevani tudi razpoložljivi podatki o kakovosti zadev. Statistični podatki, na katerih temelji poročilo, so navedeni v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu poročilu.

DELOVNA METODA

Sistem „EU Pilot“ je glavno sredstvo Komisije za komuniciranje s sodelujočimi državami članicami o vprašanjih, ki vzbujajo pomisleke glede pravilne uporabe prava EU ali skladnosti prava posamezne države članice s pravom EU, in sicer na zgodnji stopnji (tj. preden se v skladu s členom 258 PDEU sproži postopek za ugotavljanje kršitev).

Kadar bi lahko prišlo do sprožitve postopka za ugotavljanje kršitev, se praviloma uporabi sistem „EU Pilot“, preden Komisija izvede prvi korak tega postopka v skladu s členom 258 PDEU. Ta praksa je nadomestila prejšnjo običajno prakso Komisije, ko je v ta namen pošiljala uradne dopise. Vendar pa je, kadar je potreben takojšen odziv ali kadar je zaradi drugega prevladujočega interesa treba takoj sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU, mogoče odobriti izjeme in se lahko postopek za ugotavljanje kršitev sproži brez predhodnih stikov prek sistema „EU Pilot“. V takih izjemnih primerih se lahko Komisija takoj odzove na domnevno kršitev države članice in jo pozove, naj ravna v skladu s pravom EU. Sistem upravlja poizvedbe in pritožbe državljanov in podjetij, pa tudi zadeve, vnesene na lastno pobudo Komisije. Te vključujejo vprašanja za Komisijo, ki jih sproži Odbor Evropskega parlamenta za peticije ali jih na Komisijo z dopisom naslovijo poslanci Evropskega parlamenta.

Podatkovna baza je zasnovana v angleškem jeziku, vendar so nekatere države članice obdržale pravico do korespondence v svojem uradnem jeziku. Prevode po potrebi zagotavlja Komisija.

Posamezni dokumenti, vključno z opisom in vprašanji v zvezi z določeno zadevo, se nato prek aplikacije sistema „EU Pilot“ pošljejo zadevnim državam članicam, nacionalni organi pa imajo na voljo deset tednov, da čim bolj izčrpno odgovorijo na zastavljena vprašanja in predlagajo rešitve za ugotovljene probleme, ki so skladne s pravom EU. Države članice lahko poleg tega utemeljijo potrebo po podaljšanju desettedenskega roka in s tem Komisiji nakažejo, da za pripravo odgovora potrebujejo več časa. Komisija se o odobritvi ali zavrnitvi podaljšanja okvirnega roka odloča od primera do primera.

V izjemnih primerih se lahko določi rok, krajši od desetih tednov. Razlogi za skrajšanje roka se pojasnijo državi članici.

Komisija ima po prejetju odgovorov države članice (ki se po potrebi prevedejo) na voljo nadaljnjih deset tednov, da odgovore prouči in v podatkovno bazo sistema „EU Pilot“ vnese njihovo oceno. Če ni mogoče najti rešitve, skladne s pravom EU, se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU. V primeru pritožbe se pripravi tudi odgovor, s katerim se pritožnik obvesti o rezultatih proučitve njegove pritožbe. Po potrebi lahko Komisija od organov držav članic zahteva dodatne informacije.

Včasih je težko zagotoviti spoštovanje navedenih rokov na obeh straneh, vendar je bistveno zagotoviti predvsem, da se prvi ključni korak pri obravnavi teh zadev (uradno obvestilo v skladu s členim 258 PDEU ali zaključek zadeve), lahko izvede najpozneje 12 mesecev od datuma evidentiranja pritožbe v evidenčnem sistemu (CHAP) ali uvedbe zadeve na lastno pobudo Komisije v okviru sistema „EU Pilot“. Zato je spoštovanje desettedenskega roka eden od dejavnikov, ki vplivajo na oceno uspešnosti držav članic in Komisije.

Zahteve za dostop do dokumentov v zvezi z zadevami, obravnavanimi v okviru sistema „EU Pilot“, ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[5], kakor se izvaja s Sklepom Komisije z dne 5. decembra 2001 o spremembi njenega poslovnika[6].

OCENA

Ocena je razdeljena na dve časovni obdobji: ocena zaključenih zadev zajema obdobje od marca 2010 do februarja 2011, skupni statistični podatki o delovanju sistema pa zajemajo obdobje od začetka projekta aprila 2008 do septembra 2011.

Ocena zajema:

- oceno zadev v okviru sistema „EU Pilot“, zaključenih od marca 2010 do februarja 2011, ki so jo opravile države članice in Komisija na podlagi meril kakovosti in sodelovanja/podpore,

- število zadev, obravnavanih v okviru sistema „EU Pilot“. Obravnavana so tudi trendna gibanja v različnih državah članicah, pri čemer se upošteva, da se niso vse države članice hkrati vključile v projekt,

- izvor zadev ter področja, na katera se nanašajo zadeve v sistemu,

- povprečen čas, ki ga države članice in Komisija porabijo za obravnavo zadev v skladu z okvirnim desettedenskim rokom,

- stopnjo „uspešnosti“ projekta, torej kolikšen del odgovorov, ki so jih predložile države članice, je Komisija ocenila kot sprejemljiv in v zvezi z njimi ni bilo treba sprožiti uradnega postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU. Cilj sistema „EU Pilot“ je hitreje dosegati rezultate in najti rešitve za državljane in podjetja, skladne s pravom EU, in sicer z boljšim sodelovanjem med državami članicami in Komisijo, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU.

Podrobnejši podatki o teh točkah so navedeni v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu poročilu.

Glede ocene zaključenih zadev za obdobje od marca 2010 do februarja 2011 so Komisija in sodelujoče države članice odgovorile na niz vprašanj na podlagi treh glavnih meril: kakovosti, sodelovanja in podpore . Rezultati ocene kažejo, da so države članice pri obravnavi zadev večinoma zadovoljne s kakovostjo zadev v okviru sistema „EU Pilot“, ki jih predlaga Komisija, zlasti kar se tiče jasnosti zastavljenih vprašanj in opredelitve obravnavanih zadev. Tako Komisija kot države članice so zelo zadovoljne z ravnijo sodelovanja in podpore v okviru projekta.

Kar se tiče števila zadev, je bilo v obdobju od aprila 2008 do septembra 2011 v sistem „EU Pilot“ vnesenih skupno 2 121 zadev. Od tega je bil postopek zaključen za 1 410 zadev v okviru sistema „EU Pilot“[7]. Vendar število zadev ni enakomerno porazdeljeno po državah članicah. Poleg dejstva, da večje države prejmejo več zadev v okviru sistema „EU Pilot“ zaradi večjega števila državljanov, podjetij in interesov civilne družbe, je pomemben še en dejavnik. Razlika v številu zadev se pojavlja tudi med tistimi državami članicami, ki sistem uporabljajo od začetka leta 2008, in tistimi, ki so se vključile leta 2010 ali 2011. Od 2 121 zadev jih je bilo 15,5 % predloženih Italiji in Španiji, 8 % Združenemu kraljestvu, 7,7 % Nemčiji in 6,5 % Portugalski.

Države članice so zavrnile obravnavo le 2 % vseh zadev v sistemu „EU Pilot“, glavni razlog pa je bil, da pritožnik ni predložil zadostnih informacij.

Zadeve, predložene prek sistema „EU Pilot“, v glavnem ustrezajo trenutnemu stanju glede števila vprašanj in težav, ki se pojavljajo na različnih področjih prava EU: okoli 33 % zadev se je nanašalo na okoljska vprašanja, 15 % na notranji trg, 10,5 % na obdavčitev, 8 % na mobilnost in promet ter 6 % na zdravje in varstvo potrošnikov.

Kar se tiče izvora zadev, jih je 49 % od skupaj 2 121 izviralo iz pritožb, 7 % je bilo poizvedb državljanov ali podjetij, nadaljnjih 44 % pa je Komisija vnesla na lastno pobudo.

Čas, ki so ga države članice in Komisija porabile za obravnavo zadev v okviru sistema „EU Pilot“, se meri glede na okvirni desettedenski rok. Od uvedbe sistema leta 2008 je povprečen čas , ki ga države članice porabijo za predložitev odgovorov, 67 dni, kar je v skladu z desettedenskim referenčnim obdobjem (70 dni). Službe Komisije so od marca 2010[8] za oceno odgovorov, ki so jih predložili organi držav članic, in odločitev o nadaljnjih ukrepih v zvezi z zadevami v povprečju porabile 102 dni, kar presega okvirno referenčno obdobje. Opozoriti je treba, da so zadeve, pri katerih je bil rok presežen, večinoma tiste, pri katerih službe Komisije od nacionalnih organov zahtevajo dodatne informacije, zlasti v primeru bolj zapletenih zadev ali kadar je potreben prevod.

Kar se tiče „stopnje uspešnosti“ v zvezi s 1 410 zadevami, za katere je bil postopek v sistemu zaključen, je bilo skoraj 80 % (1 107 zadev) odgovorov, ki so jih predložile države članice, ocenjenih kot sprejemljivih, tako da je bilo mogoče zaključiti zadevo brez sprožitve postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU. Za preostalih 20 % zadev (303), za katere ni bilo mogoče najti sprejemljive rešitve, skladne s pravom EU, je bil potreben postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je Komisija že sprožila ali pa ga po obravnavi zadeve v okviru sistema „EU Pilot“ še pripravlja. V prvem ocenjevalnem poročilu sistema „EU Pilot“ je bila stopnja uspešnosti 85 %. Eden od razlogov za rahlo poslabšanje v drugem poročilu bi lahko bilo vse večje število zadev v sistemu zaradi novih sodelujočih držav članic. Poleg tega je od sprejetja prvega poročila uporaba sistema „EU Pilot“ obvezna za vse zadeve, pri katerih so za popolno razumevanje zadevnega vprašanja, ki se nanaša na pravilno uporabo ali izvajanje prava EU oziroma skladnost nacionalnega prava s pravom EU, potrebne dodatne informacije o dejstvih ali pravne informacije, medtem ko je bila prej uporaba sistema „EU Pilot“ pred sprožitvijo postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU neobvezna.

Od leta 2010 Komisija opaža zmanjšanje števila novih postopkov za ugotavljanje kršitev[9] v prvih 15 državah prostovoljkah v sistemu „EU Pilot“. Za preostalih 12 držav članic, ki so se v sistem „EU Pilot“ vključile po marcu 2010, je bilo prav tako ugotovljeno zmanjšanje števila teh postopkov, vendar v manjšem obsegu. Čeprav je ta trend težko v celoti pojasniti, je eden od dejavnikov za upadanje števila postopkov vzpostavitev sistema „EU Pilot“, ki pripomore k razjasnitvi in zadovoljivi rešitvi nekaterih vprašanj v zvezi z uporabo prava EU, ki jih izpostavi Komisija. Težave se tako rešijo, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev, v primeru pritožb pa sistem omogoča tudi hitrejše rezultate za državljane in podjetja.

SKLEPNE UGOTOVITVE

V skladu z zavezami, ki jih je Komisija dala v svojem prvem ocenjevalnem poročilu sistema „EU Pilot“:

- je bil sistem „EU Pilot“ razširjen in ga zdaj v celoti uporablja 25 držav članic. Njegova uporaba je bila razširjena, izpopolnjena in okrepljena,

- sistem „EU Pilot“ pozitivno prispeva k sodelovanju med Komisijo in sodelujočimi državami članicami pri hitrejšemu odgovarjanju na poizvedbe in reševanju težav državljanov, podjetij ter interesnih skupin civilne družbe. Okoli 80 % odgovorov, ki so jih predložile države članice, je bilo ocenjenih kot sprejemljivih (torej skladnih s pravom EU), tako da je bilo zadevo mogoče zaključiti, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU,

- je bil sodelujočim državam članicam zaradi bolj sistematične uporabe sistema „EU Pilot“ omogočen celovit vpogled v splošno obravnavo vprašanj, povezanih z uporabo prava EU,

- so se delovne metode in kakovost zadev v sistemu „EU Pilot“ izboljšale zaradi sodelovanja med Komisijo in državami članicami, ki so se zavezale, da bodo nadaljevale s prizadevanji za ohranjanje dobrega delovanja,

- si bodo države članice in še zlasti Komisija še naprej prizadevale doseči standardni desettedenski rok, ki ga je Komisija določila za obravnavo zadev,

- sta bila informacijski sistem in obseg projekta v tesnem sodelovanju z državami članicami dodatno razvita in pojasnjena z namenom izboljšanja delovanja sistema „EU Pilot“,

- še vedno obstajajo možnosti izboljšanja pri sodelovanju in delovanju, zlasti glede izpolnjevanja dogovorjenih meril ter kakovosti vprašanj, ki jih predloži Komisija, in odgovorov, ki jih predložijo države članice.

Komisija meni, da „EU Pilot“ ni več projekt v zgodnji in poskusni fazi, ampak ustaljena delovna metoda, ki ustvarja rezultate za Komisijo, sodelujoče države članice in državljane. Komisija si praviloma prizadeva hitro rešiti težave z uporabo sistema „EU Pilot“, po potrebi pa sproži in strogo izvaja postopek za ugotavljanje kršitev. Proučuje možnost razširitve sistema „EU Pilot“ kot instrumenta za reševanje in preprečevanje težav na vse države članice ter ohranja stike z državami članicami, ki sistema še ne uporabljajo.

Posamezni vidiki delovanja sistema „EU Pilot“ bodo obravnavani v prihodnjih letnih poročilih Komisije o spremljanju uporabe prava EU.

[1] COM(2007) 502, prim. oddelek 2.2. „Izboljšanje delovnih metod“.

[2] COM(2010) 70 konč.

[3] Prim. oddelek 4 „Splošne ugotovitve“.

[4] Gre za naslednjih 25 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Malta izvaja potrebne notranje priprave in naj bi sistem kmalu začela uporabljati; z Luksemburgom pa še tečejo pogajanja.

[5] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[6] UL L 345, 29.12.2001, str. 94.

[7] „Zaključen postopek“ pomeni, da so države članice predložile odgovore, Komisija pa jih je ocenila kot (ne)skladne s pravom EU.

[8] Datum ustreza času uvedbe okvirnega desettedenskega roka, v katerem naj bi Komisija ocenila odgovore, ki jih prek sistema predložijo države članice.

[9] Ta statistika se ne nanaša na zadeve v zvezi z nesporočanjem, saj so te izključene iz področja uporabe sistema „EU Pilot“.