KAZALO

1. Pravni okvir 3

2. Povzetek tehničnega postopka in posvetovanja 3

3. Povzetek rezultata pregleda 4

3.1. Uvod 4

3.2. Pregled obstoječih prednostnih snovi 4

3.3. Opredelitev novih prednostnih snovi 5

3.4. Pregled snovi iz Priloge III k Direktivi 2008/105/ES 5

3.5. Opredelitev nadzornih ukrepov na ravni EU 5

3.6. Drugi rezultati 6

4. Obeti za prihodnje preglede Priloge X k Direktivi 2000/60/ES 6

PRAVNI OKVIR

Člen 16(4) Okvirne direktive o vodah ( Water Framework Directive – WFD) (2000/60/ES)[1] od Komisije zahteva, da redno pregleduje Prilogo X, ki vsebuje seznam prednostnih snovi na področju vodne politike, za katere je bilo ugotovljeno, da povzročajo pomembno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju. Člen 16(2) določa merila za opredelitev prednostnih snovi. Poleg tega člen 16(3) od Komisije zahteva, naj določi prednostne nevarne snovi, podskupino prednostnih snovi s skupnimi značilnostmi glede obstojnosti, bioakumulacije in toksičnosti oz. z značilnostmi, ki so enako zaskrbljujoče.

Člen 16(6) od Komisije zahteva, naj predloži predloge o nadzoru postopnega zmanjšanja izpustov, emisij in uhajanj prednostnih snovi ter popolne ustavitve ali postopne odprave izpustov, emisij in uhajanj prednostnih nevarnih snovi. Določa tudi obdobje 20 let za ustavitev ali postopno odpravo, in sicer od datuma sprejetja nadzora.

Obstoječi seznam 33 prednostnih snovi je bil določen z Odločbo št. 2455/2001/ES[2] in spremenjen z Direktivo 2008/105/ES[3] (EQSD). Slednja je tudi določila okoljske standarde kakovosti ( environmental quality standards – EQS) za vseh 33 prednostnih snovi in za 8 drugih onesnaževal, ki so že bila regulirana na ravni EU v okviru obstoječe zakonodaje.

Člen 8 EQSD od Komisije zahteva, naj znotraj okvira za pregled WFD Priloge X med drugim pregleda snovi iz Priloge III k tej direktivi za morebitno opredelitev prednostnih snovi ali prednostnih nevarnih snovi. Komisija mora najkasneje leta 2011 sporočiti rezultat pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi priložiti poročilo z ustreznimi predlogi, zlasti predloge za določitev novih prednostnih snovi ali prednostnih nevarnih snovi ali za določitev nekaterih prednostnih snovi kot prednostne nevarne snovi ter za določitev ustreznih EQS za površinske vode, sedimente ali žive organizme, kot je primerno.

To poročilo je poročilo Komisije v skladu s členom 8 EQSD. Spremlja ga predlog Komisije za direktivo, ki spreminja direktivi 2000/60/ES in 2008/105/ES, kar zadeva prednostne snovi na področju vodne politike.

POVZETEK TEHNIčNEGA POSTOPKA IN POSVETOVANJA

Tehnično delo za pregled sta vodila DG ENV in JRC, izvedla pa ga je skupina strokovnjakov. Med njimi so bili člani delovne skupine za kemične vidike E (DS E) v okviru skupne strategije izvajanja WFD[4] ter svetovalci, ki jih je najela Komisija. Člani DS E so GD Komisije, države članice in organizacije zainteresiranih strani, ki vključujejo vrsto evropskih panožnih združenj, NVO ter medvladne organizacije.

DS E je znatno prispevala k pregledu s tem, ko je podpirala zbiranje podatkov (vključno s spremljanjem in podatki o nevarnosti), postopek določanja prednosti pri opredelitvi novih snovi, posodobitev dokumenta o tehničnih smernicah za določanje EQS in izpeljavo EQS. Podpirala je tudi pregled obstoječih prednostnih snovi (EQS in status prednostnih nevarnih snovi).

Osnutek EQS je bil predložen Znanstvenemu odboru za zdravje in okoljska tveganja[5], ki naj bi o njem podal mnenje.

Pregled je bil dopolnjen z oceno učinka, ki jo podpirata usmerjevalna skupina za oceno učinka, sestavljena iz služb Komisije pogodbenega podjetja za svetovanje. Pogodbeniki so pripravili poročila o učinkih posameznih snovi, ki upoštevajo sklepe tehničnega dela in dodatnih vhodnih podatkov od DS E ter drugih zainteresiranih strani, ki niso zastopane v tej DS.

Odbor za oceno učinka je razpravljal o poročilu o oceni učinka na sestanku 22. junija 2011. O pripombah odbora se je razpravljalo v poročilu o končni oceni učinka SEC(2011) 1545.

POVZETEK REZULTATA PREGLEDA

Uvod

Pregled Priloge X k Direktivi 2000/60/ES je bil izveden v skladu z zahtevami WFD. Tehnične podrobnosti pregleda so razložene v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije SEC(2011) 1544.

Pregled obstoječih prednostnih snovi

Kot posledica tehničnega pregleda in ob upoštevanju na novo pridobljenih informacij se predlagajo naslednje spremembe obstoječih EQS:

- EQS za vodo naslednjih obstoječih prednostnih snovi se predlagajo za posodobitev: antracen, fluoranten, naftalen, poliaromatski ogljikovodiki, polibromirani difenil etri, svinec in nikelj.

- EQS za žive organizme so se razvili in se predlagajo za fluoranten, poliaromatske ogljikovodike in polibromirane difenil etre, saj se zaradi svojih značilnosti te snovi lažje in zanesljiveje merijo v tej matriki.

- obstoječi EQS za žive organizme za heksaklorobenzen, heksaklorobutadien in živo srebro se ohranijo, EQS za vodo in opomba 9 v Delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES pa se črtajo, ker EQS ne omogočajo ustrezne zaščite.

Posodobljeni EQS v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji predstavljajo ustrezno raven zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi prek vodnega okolja.

Kar zadeva status obstoječih snovi in v skladu z zadnjimi informacijami, se predlaga uvrstitev snovi Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP) in trifluralin med prednostne nevarne snovi.

Opredelitev novih prednostnih snovi

Na podlagi rezultata tehničnega procesa se predlaga opredelitev naslednjih snovi kot prednostnih snovi: aklonifen, bifenoks, cibutrin, cipermetrin, diklorvos, terbutrin, 17alfa-etinilestradiol, 17beta-estradiol in diklofenak ter naslednjih snovi kot prednostnih nevarnih snovi: dikofol, perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS), kvinoksifen, dioksini in dioksinu podobne spojine, heksabromociklododekan (HBCDD) in heptaklor/heptaklor epoksid.

EQS za vodo se predlagajo za vse nove snovi, razen za dioksine in dioksinom podobne spojine. EQS za žive organizme se predlagajo za dikofol, PFOS, dioksine in dioksinu podobne spojine, HBCDD in heptaklor/heptaklor epoksid.

Pregled snovi iz Priloge III k Direktivi 2008/105/ES

Štiri snovi/skupine snovi iz Priloge III k Direktivi 2008/105/ES se predlagajo za vključitev na seznam prednostnih snovi: dikofol, dioksin in dioksinu podobne spojine; PFOS in kvinoksifen. Vključitev pete skupine spojin, tj. dioksinu podobnih polikloriranih bifenilov (PCB) je že zajeta z vključitvijo dioksinov in dioksinu podobnih spojin. Podatki o toksičnosti za PCB, ki niso podobni dioksimu, ne zadostujejo za izpeljavo zanesljivih EQS in zato se ne priporoča, naj se ti PCB vključijo.

Za druge snovi iz Priloge III k Direktivi 2008/105/ES je bilo v pregledu zaključeno, da na ravni EU ne obstaja dovolj dokazov za znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, da bi bile na tej stopnji vključene na seznam prednostnih snovi. V okviru prihodnjih pregledov Priloge X k Direktivi 2000/60/ES bo Komisija ponovno ocenila informacije, ki so na voljo, in po potrebi predlagala vključitve na seznam prednostnih snovi.

Nadaljnje podrobnosti o rezultatu pregleda so v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije SEC(2011) 1544.

Opredelitev nadzornih ukrepov na ravni EU

Ob predlogu Komisije leta 2006 je pregled obstoječih nadzornih mehanizmov zaključil, da so bili od leta 2000 naprej na ravni EU sprejeti številni ukrepi, ki so predstavljali nadzorne mehanizme v smislu člena 16 WFD. Za doseganje ciljev WFD niso bili potrebni dodatni ukrepi na ravni EU. Uveljavljeno je bilo mnenje, da bi v primeru morebitnih potrebnih dodatnih ukrepov na lokalni ravni, države članice lahko vključile te ukrepe v svoje načrte upravljanja povodij (glej uvodni izjavi 7 in 8 EQSD).

Od takrat je bila zakonodaja za nadzor registracije kemikalij in njihovega dajanja v promet znatno razširjena in izboljšana, zlasti s sprejetjem Uredbe (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[6] in Uredbe (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet[7]. Ta in druga obstoječa zakonodaja EU (npr. zakonodaja o biocidih in veterinarskih zdravilih) vsebuje mehanizme, ki so primerni za nadzor uporab in emisij večine prednostnih snovi na ravni EU (npr. evalvacija, omejitev in avtorizacija). Ti obstoječi mehanizmi bi se morali zato uporabljati preden se razvijejo drugi in bi morali načeloma zadostovati za doseganje ciljev WFD.

Več informacij je mogoče najti v poročilu o oceni učinka SEC (2011) 1547.

Drugi rezultati

Tehnično delo in postopek posvetovanja v okviru pregleda prednostnih snovi so omogočili pregled drugih vidikov izvedbe EQSD.

Pomemben dosežek je bila posodobitev tehničnih smernic za izpeljavo okoljskih standardov kakovosti, ki vsebuje razširjene in posodobljene dele o standardih za sedimente in žive organizme. To je omogočilo izpeljavo standardov za žive organizme za te snovi, ki se zaradi svojih bistvenih lastnosti in nahajanja v vodnem okolju najbolje uravnavajo v tej matriki. To bo znatno izboljšalo zaščito, ki jo ponuja EQSD.

Drug pomemben vidik je bila opredelitev problematičnih snovi, ki bodo zaradi svoje obstojnosti, bioakumulativnosti in toksičnosti še nadalje dolgo časa povzročale prekoračitve EQS, čeprav so že bili sprejeti zelo strogi ukrepi za omejitev emisij. Zaradi svojih značilnosti zaslužijo ločeno obravnavo, kar zadeva njihovo spremljanje in predstavitev učinka na kemično stanje.

Pregled je tudi odobril potrebo po mehanizmu za izboljšanje zbiranja ciljnih in visoko kakovostnih podatkov o spremljanju iz celotne EU za podpiranje določanja prednostnih snovi v prihodnosti. Ocena učinka kaže koristi vzpostavitve takšnega mehanizma.

OBETI ZA PRIHODNJE PREGLEDE PRILOGE X K DIREKTIVI 2000/60/ES

Seznam prednostnih snovi se je pregledoval istočasno, kot se je začela izvedba REACH in je bila ustanovljena Evropska agencija za kemikalije. Pri določanju prednostnih snovi v prihodnosti bodo upoštevane obsežne informacije iz postopka registracije v okviru REACH, katerega prvi rok je bil novembra 2010. V ECHA in drugih agencijah, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem tveganja drugih kemikalij, kot so Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za pesticide in Evropska agencija za zdravila (EMA) za farmacevtske izdelke, se koncentrira tudi strokovno znanje glede ocene tveganja na ravni EU. Za prihodnje preglede seznama prednostnih snovi bo Komisija preučila možnosti za učinkovitejšo uporabo strokovnega znanja za oceno tveganja, ki obstaja na ravni EU. Ta pobuda bi morala tudi zagotoviti, da še naprej obstaja visoka stopnja skladnosti in doslednosti med WFD in zadevnimi politikami, kar zadeva kemikalije, biocide, pesticide in farmacevtske izdelke.

[1] Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike [UL L327 z dne 22.12.2000]. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:02000L0060-20090113:EN:NOT.

[2] Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike. UL L 331, 15.12.2001, str. 1. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2001:331:0001:0005:EN:PDF.

[3] Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike. UL L 348, 24.12.2008, str. 84.

[4] http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/objectives/implementation_en.htm

[5] SCHER je eden od znanstvenih odborov, ki Komisiji zagotavljajo neodvisno mnenje. Sestavlja ga 17 znanstvenikov. Za več informacij glej: http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/index_en.htm.

[6] UL L 396, 30.12.2006, str. 1–849.

[7] UL L 309, 24.11.2009, str. 1–50.