SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prvo letno poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU

I. Uvod

Julija tega leta je desničarski skrajnež na Norveškem izvedel grozovit teroristični napad. Avgusta so javni organi v Združenem kraljestvu zasegli rekordnih 1,2 tone kokaina. Po vsej EU vse hujši kibernetski napadi uničujejo javne in zasebne računalniške sisteme. Ti dogodki nas močno opominjajo na pomembnost ukrepov za boj proti grožnjam za notranjo varnost.

Sporočilo „Izvajanje strategije notranje varnosti EU“,[1] sprejeto novembra 2010, navaja prednostne naloge, ki jih mora EU izvesti v prihodnjih letih. Te so: (1) razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, (2) preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja, (3) zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, (4) povečanje varnosti z upravljanjem meja in (5) povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

EU mora biti pripravljena odzvati se na varnostne grožnje, ki se pojavljajo in razvijajo. Potrebne so redne ocene nevarnosti in tveganj organizacij EU, kot so Europol, Eurojust, Frontex in skupni situacijski center EU (SitCen).

Zadnje poročilo Europola[2]opredeljuje tri nove grožnje, ki vzbujajo zaskrbljenost:

Prvič, vprašanja, povezana s hitrim razvojem internetne tehnologije . Internet je postal sestavni in nepogrešljiv del vsakdanjika evropskih državljanov, vendar postaja tudi pomemben pospeševalec široke palete kriminalnih dejavnosti in sredstvo za teroristično propagando. Zaradi vse večjega opiranja na internetno tehnologijo je naša družba dovzetnejša za škodljive hekerske napade, ki so usmerjeni v uprave, industrijske nadzorne sisteme ali banke.

Drugič, potencialne posledice dolgotrajne gospodarske krize . Vse hujše finančne omejitve lahko zmanjšujejo obseg virov, ki jih imajo javni organi na voljo za boj proti grožnjam za notranjo varnost. Očitne in takojšnje rešitve ni – vendar se moramo vsi zavedati omejitev in njihovih posledic.

Tretjič, vpliv zunanje razsežnosti varnosti na EU. Notranja varnost v EU je tesno povezana z varnostjo v njeni soseščini, kot so to nedavno pokazali dogodki v arabskem svetu. Ti spodbudni dogodki, ki v regijo prinašajo demokracijo in blaginjo, so sprožili tudi precejšnja gibanja ljudi, kar je povzročilo precejšnji pritisk na zmogljivosti upravljanja meja sosednjih držav, vključno z zunanjo mejo EU. Prav tako lahko nadaljnja selitev ljudi in vrzeli v upravljanju ustvarjajo pogoje za povečano kriminalno in teroristično dejavnost na območju Sahela. Na jugovzhodu EU države Zahodnega Balkana še vedno povzročajo zaskrbljenost zaradi trdovratnih dejavnosti mednarodnega organiziranega kriminala, kot so nezakonita trgovina z drogami, ljudmi in ponarejenim blagom.

Potreba po sodelovanju v EU za reševanje teh izzivov še nikoli ni bila večja. V prihodnjih letih bo izvajanje opredeljenih ukrepov nujno. A to ne bo zadostovalo. Te strateške cilje je treba uresničiti s konkretnimi načrti in ukrepi. Glede na to Komisija pozdravlja metodologijo političnega cikla EU Skladnost, ki bo politične prednostne naloge in ocene tveganja pretvoril v operativne akcijske načrte, zlasti na področjih hudih mednarodnih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in upravljanja meja, in sicer z uresničitvijo osmih prednostnih nalog, kot jih je potrdil Svet.[3]

Pri izvajanju sporočila o izvajanju strategije notranje varnosti EU bo Komisija še naprej zagotavljala popolno upoštevanje vladavine prava in Listine EU o temeljnih pravicah, vključno s pravicami posameznikov do zasebnosti.

To poročilo podaja oceno izvajanja strategije notranje varnosti EU v letu 2011. Orisuje stanje notranje varnosti v EU na področjih vsej petih ciljev strategije notranje varnosti[4] in podaja napoved za ukrepe v letu 2012. Podrobna ocena ključnih ukrepov, izvedenih v letu 2011, je v Prilogi.

II. Stanje notranje varnosti EU

1. Organizirani kriminal / mednarodne kriminalne mreže

Pojavljajo se nove dejavnosti kriminalitete, za katere so značilne zelo mobilne in prilagodljive skupine, ki so dejavne v več pravnih sistemih in sektorjih kriminalitete, pri čemer si pomagajo z vse bolj razširjeno nezakonito uporabo interneta. Najbolj iznajdljive skupine so zbrale različne portfelje interesov dejavnosti kriminalitete, izboljšale prilagodljivost v času gospodarske krize ter okrepile zmožnost opredelitve in izkoriščanja novih nezakonitih trgov. Dejavnosti, ki zajemajo nizke ravni zaznanega tveganja, kot so goljufije z ogljikovim dobropisom, goljufije s plačilnimi karticami in ponarejanje različnega blaga, privabljajo vse več zanimanja kriminalnih skupin, ki so že dejavne na ključnih področjih kriminalitete.

Čeprav so cilji terorističnih skupin in organiziranih kriminalnih združb različni, se zdi, da so povezave med njihovimi dejavnostmi vse močnejše. Kriminaliteta se vse pogosteje uporablja za financiranje terorističnih dejavnosti.[5] Teroristične skupine so lahko neposredno udeležene pri organiziranem kriminalu ali so povezane s posameznimi storilci kaznivih dejanj in kriminalnimi skupinami na področjih, kot so trgovanje z orožjem ali drogami, trgovina z ljudmi, finančne goljufije, pranje denarja in izsiljevanje.

Čezmejno sodelovanje med organi je izjemno pomembno za spoprijemanje z izzivi na področju notranje varnosti EU. Vendar države članice še vedno ne izvajajo v celoti pravnih aktov, ki so na voljo za izmenjavo informacij, zlasti švedske pobude[6] in prümskih sklepov.[7] Še vedno sta potrebni večja usklajenost in utrditev čezmejne izmenjave informacij na področju pregona.

Evropski državljani morajo imeti zagotovilo, da učinkovitemu razbitju kriminalnih mrež sledi usklajevanje učinkovitega in poštenega pregona. Vendar vse države članice še vedno niso ratificirale in ne izvajajo različnih pravnih aktov za pravosodno sodelovanje ter sodelovanje organov odkrivanja in pregona.[8] Poleg tega lahko različne zahteve držav članic v zvezi s preiskavo in zasegom ovirajo usklajevanje nujnih ukrepov v različnih pravnih sistemih. Evropski preiskovalni nalog bi okrepil načelo vzajemnega priznavanja in obravnaval sedanje težave pri pridobivanju informacij in dokazov v čezmejnih primerih.

Skupna vrednost zamrznjenih in zaseženih sredstev v EU ostaja nizka v primerjavi z ocenjenim premoženjem kriminalnih združb. Potrebno je večje prizadevanje za sledenje in zaseg premoženja nezakonitega izvora. Organizirani kriminal išče priložnosti za naložbo sredstev v zakonite dejavnosti, kar pomeni, da obstaja potreba po strožjih pravilih za boj proti pranju denarja in po večji operativni pozornosti, namenjeni načinom vdora organiziranega kriminala v zakonito gospodarstvo.

Leta 2011 je Komisija, da bi okrepila nabor pravnih aktov za boj proti organiziranemu kriminalu, med drugim sprejela protikorupcijski sveženj in predlagano evropsko zakonodajo o zbiranju podatkov iz evidence imen letalskih potnikov, ki vstopajo na ozemlje EU ali izstopajo z njega.

Pot naprej leta 2012

Komisija:

- bo sprejela sveženj za zaseg in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

- bo predstavila predlog za reformo Europola in Evropske policijske akademije (CEPOL) skupaj s shemo evropskega izobraževanja,

- bo predstavila predlog za reformo Eurojusta,

- si bo prizadevala skleniti dva nova sporazuma o evidencah imen letalskih potnikov z ZDA in Kanado,

- si bo prizadevala za sprejetje predloga direktive o zbiranju podatkov iz evidence imen letalskih potnikov,

- bo predstavila sporočilo o evropskem modelu za izmenjavo informacij,

- bo pripravila strategijo za preiskave finančnih transakcij,

- bo predstavila predlog revidirane direktive o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter

- bo izdala petletno strategijo na področju trgovine z ljudmi.

Komisija države članice poziva, naj:

- izvedejo ukrepe, predvidene v političnem ciklu EU,

- povečajo prizadevanja za razvoj upravnega pristopa, ki zajema vse organe javnega sektorja, ne le organe kazenskega pregona, in sicer za zaščito gospodarstva pred kriminaliteto in korupcijo,

- dosežejo napredek pri ustanovitvi uradov za odvzem protipravne premoženjske koristi in pri pospeševanju izmenjave informacij ter najboljših praks,

- ratificirajo in izvajajo veljavne pravne akte za pravosodno sodelovanje in sodelovanje organov odkrivanja in pregona ter za izmenjavo informacij, vključno s švedsko pobudo, Direktivo o hrambi podatkov in prümskima sklepoma ter tudi konvencijama o prenosu podatkov v kazenskih zadevah in o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah ter

- v nacionalno pravo nemudoma prenesejo Direktivo o trgovini z ljudmi.

2. Terorizem in radikalizacija

Desetletje po dogodkih 11. septembra statistični podatki o osumljenih terorističnih napadov kažejo na to, da ostaja islamski terorizem glavna grožnja za EU. Kljub temu so nas julijski tragični dogodki na Norveškem opomnili, da grožnja terorizma ni omejena na eno vrsto političnih ali verskih ideologij ali motivacij. Mreža za prvi odziv „First Response Network“, ki je bila vzpostavljena po terorističnih napadih v Londonu leta 2005, je bila prvič aktivirana po napadu na Norveškem, pri čemer se je izkazala kot koristna.

Domači terorizem in radikalizacija državljanov EU povzročata vedno večjo zaskrbljenost. EU mora biti korak pred razvojem glede poteka radikalizacije in tudi uporabljene tehnologije. Omrežje EU za ozaveščanje o radikalizaciji, ki je bilo vzpostavljeno septembra 2011, je namenjeno pospeševanju izmenjave znanj ter ozaveščanju in opredelitvi novih in ustvarjalnih rešitev za boj proti nasilnemu ekstremizmu. Komisija bo zagotovila skladen pristop z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in koordinatorjem za boj proti terorizmu za boj proti nasilnemu ekstremizmu v EU in zunaj evropskih meja.

Tveganja radikalizacije posameznikov ne moremo popolnoma izključiti. Zato bodo pobude, ki preprečujejo dostop teroristov do financiranja in materiala ter ki izboljšujejo varnost prometa, izjemno pomembne v boju proti terorizmu. Leta 2010 je Komisija predlagala akcijski načrt EU za krepitev varnosti letalskega tovora z novimi pravili in opredelitvijo meril za identifikacijo tovora z visokim tveganjem; zdaj ji je uspelo priti do zadnje faze priprave evropske ocene tveganja varnosti letalstva. Poleg tega bi boljša izmenjava informacij z Europolom in Eurojustom pospešila preprečevanje in tudi posledični pregon na področju teroristične dejavnosti.

Pot naprej leta 2012

Komisija bo:

- organizirala konferenco na visoki ravni o boju proti nasilnemu ekstremizmu s podporo omrežja EU za ozaveščanje o radikalizaciji,

- pripravila niz predlogov za obravnavo uporabe interneta s strani teroristov in za proučitev načinov, kako preprečiti radikalizacijo na spletu,

- predlagala zakonodajni pravni akt za zamrznitev premoženja z namenom boja proti terorizmu in povezanim dejavnostim,

- proučila pripravo direktive o določitvi zaščite evropske kritične infrastrukture,

- predstavila vmesno poročilo o izvajanju akcijskega načrta EU za kemični, biološki, radiološki in jedrski material ter pregled akcijskega načrta EU o eksplozivih in

- predlagala možnosti za vzpostavitev sistema EU za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti na podlagi razprav s Svetom in Evropskim parlamentom ; ter

- predlagala možnosti za nadaljnje izboljšanje varnosti prometa s poudarkom na vprašanjih kopenskega prevoza.

Komisija poziva države članice, naj:

- izvedejo akcijski načrt o varnosti letalskega tovora in

- povečajo prizadevanja za boj proti nasilnemu ekstremizmu.

3. Kibernetska kriminaliteta in kibernetska varnost

EU je ključna tarča kibernetske kriminalitete predvsem zaradi napredne internetne infrastrukture, široko razširjene uporabe interneta in spletno podprtih gospodarstev ter plačilnih sistemov. Posledično se kibernetska kriminaliteta zaradi hitrega in dovršenega tehnološkega napredka nenehno razvija. Novi trendi v tehnologiji, kot sta razvoj računalništva v oblaku in vedno pogostejša uporaba mobilnih naprav, povzročajo nove grožnje uporabnikom in večajo izzive, s katerimi se srečujejo organi pregona.[9] Široko razširjena uporaba internetne tehnologije v EU je spodbudila tudi rekordno širjenje na trgih za gradiva o zlorabi otrok in rekordno širjenje kraje intelektualne lastnine.

Internet ne pozna meja, a pristojnost za pregon kibernetske kriminalitete je še vedno omejena z nacionalnimi mejami. Države članice morajo združiti prizadevanja na ravni EU in se na to problematiko odzvati enotno. To bi povzročilo obsežnejšo uporabo obstoječih zmogljivosti agencij EU, kot je Europol. Sodelovanje z mednarodnimi partnerji bo prav tako okrepilo zmožnost EU, da se spopade s kibernetsko kriminaliteto.

V letu 2011 je bil dosežen napredek glede priprave temeljev za evropski center za kibernetsko kriminaliteto in tudi za podporo državam članicam pri ustanovitvi nacionalnih/vladnih skupin za odzivanje na računalniške grožnje. Delovna skupina EU/ZDA za kibernetsko varnost in kibernetsko kriminaliteto je bila uspešna pri doseganju rezultatov, od sodelovanja pri boju proti otroški pornografiji do skupnih vaj za preprečevanje kibernetskih napadov.

Pot naprej leta 2012

Komisija bo:

- pripravila vsestransko evropsko strategijo za varnost na internetu,

- pripravila vse potrebno za ustanovitev evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto do leta 2013 ter

- gradila na delu, ki ga je že opravila delovna skupina EU/ZDA za kibernetsko varnost in kibernetsko kriminaliteto, in začela sodelovati z drugimi mednarodnimi partnerji.

Komisija poziva države članice, naj:

- izvedejo ukrepe iz političnega cikla EU,

- si še naprej prizadevajo za razvoj nacionalne ozaveščenosti o kibernetski kriminaliteti in zmogljivosti usposabljanja ter ustanovijo centre odličnosti,

- ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti,[10]

- ustanovijo nacionalne/vladne skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT) in ustvarijo dobro delujočo omrežje v Evropi

- ter izboljšajo sisteme poročanja o kibernetski kriminaliteti.

4. Upravljanje meja

V letu 2011 so države članice in Frontex morali povečati prizadevanja za obravnavo vedno večjega pritiska na zunanje meje EU. Od začetka operacije HERA v letu 2006 je Frontexu uspelo zapreti nezakonito migracijsko pot iz Zahodne Afrike na Kanarske otoke. Vzdolž vzhodne meje EU še vedno obširno poteka tihotapljenje. Komisija je letos predstavila vrsto ukrepov za obravnavo tega problema.[11] Morska meja v Sredozemlju in kopenska meja s Turčijo sta trenutno in bosta verjetno še v prihodnje ključni točki za nezakonite prehode meje v EU.

Po nedavnih dogodkih v Severni Afriki je v EU vstopilo več kot 50 000 migrantov, in sicer čez sredozemsko morsko mejo, pogosto s pomočjo kriminalnih mrež. Skupna operacija Frontexa Hermes je bila februarja 2011 ključna za nadzor te poti. Prav tako je Frontexova skupina za hitro posredovanje na mejah (RABIT), ki je prvič sploh zagotovila podporo pri upravljanju meja na kopenski meji med Grčijo in Turčijo, med delovanjem prispevala k 75-odstotnemu znižanju števila nezakonitih prehodov.

Januarja 2011 je Komisija predstavila okvir evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR). Frontex je v sodelovanju s šestimi državami članicami začel poskusni projekt na zunanji kopenski/morski meji. Z oceno tega projekta si je Komisija pomagala pri zakonodajnem predlogu za EUROSUR, ki ga bo predstavila decembra 2011; po predvidevanjih bo EUROSUR začel delovati leta 2013.

Upravljanje zunanjih meja mora okrepiti varnost in olajšati potovanje. Ob upoštevanju teh ciljev je Komisija leta 2011 predstavila predloge za izboljšan sistem ocenjevanja in spremljanja za schengenski prostor ter analizo morebitne vzpostavitve sistema vstopa/izstopa in sistema za registrirane potnike, kot je to zahteval Evropski svet.

Pot naprej leta 2012

Komisija bo:

- na podlagi izida razprav o Sporočilu o pametnih mejah (sistem vstopa/izstopa in program za registrirane potnike) predstavila predloge in

- predlagala, kako lahko različni nacionalni organi (policija, mejne straže in carinski organi) bolje usklajujejo mejne kontrole.

Komisija poziva države članice, naj:

- izvedejo ukrepe, predvidene v političnem ciklu EU,

- nadaljujejo prizadevanja v zvezi z vzpostavitvijo sistema EUROSUR in

- dejavno sodelujejo v pogovorih o migraciji, mobilnosti in varnosti z novimi vladami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

5. Obvladovanje kriz in nesreč

V zadnjih letih so evropske državljane prizadele različne nesreče, in sicer naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek. Grožnje zlonamernih dejanj, kot so teroristični in kibernetski napadi ter namerno ali nenamerno sproščanje povzročiteljev bolezni, ostajajo. Potres v Aquili v Italiji, oblak prahu zaradi izbruha vulkana na Islandiji in julijski teroristični napad na Norveškem opominjajo EU, da mora okrepiti svojo zmožnost obvladovanja kriz in nesreč. Incident v Fukušimi je poudaril ne le potencial vzročne verige dogodkov (od potresov do cunamijev in jedrske krize), temveč tudi globalni vpliv teh dogodkov, na primer na mednarodni promet, carinsko dejavnost in varnost hrane, pri čemer vse to zahteva kompleksne rešitve upravljanja tveganja.

Zahtevnost in obseg teh izzivov zahtevata celostni pristop k ocenjevanju tveganj, pripravi napovedi in k preprečevanju posledic, pripravljenosti nanje in njihovi ublažitvi. To zahteva združevanje različnih politik, instrumentov in storitev, ki so na voljo EU in državam članicam.

EU lahko s pomočjo Europola, Frontexa, skupnega situacijskega centra EU (SitCen) ter centra za spremljanje in obveščanje Evropske komisije uporablja določene zmogljivosti in strokovno znanje ter izkušnje za zbiranje informacij, analizo, oceno ogroženosti in odzivanje na nesreče na različnih področjih notranje varnosti. Vendar bo eden glavnih izzivov v prihodnjih letih postopen prehod na usklajeno politiko obvladovanja tveganj, ki ocene nevarnosti in tveganj povezuje z oblikovanjem in izvajanjem politik. V letu 2011 so bili narejeni prvi koraki v tej smeri.

Pot naprej leta 2012

Komisija bo:

- prispevala k nadaljnjemu razvoju politike EU za oceno nevarnosti in tveganja ter pripravila pregled večjih naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se lahko EU sreča v prihodnosti,

- nadalje razvila svoje zmogljivosti strateške presoje, predvsem s povezovanjem obstoječega strokovnega znanja različnih akterjev (Europol, Frontex in SitCen) na področju notranje varnosti, ter

- z visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila skupni predlog za izvajanje solidarnostne klavzule.

Komisija poziva države članice, naj:

- pripravijo redne ocene nevarnosti in tveganja ter

- podprejo prizadevanja za izboljšanje evropske zmogljivosti za odzivanje na nesreče.

III. Sklepne ugotovitve

To poročilo o notranji varnosti EU izpostavlja nekatera vprašanja, ki jih morajo Evropski parlament, države članice, Komisija in družba na splošno še podrobneje obravnavati.

Nevarnosti, izpostavljene v sporočilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU iz novembra 2010, so v letu 2011 enako pomembne in morajo ostati glavni cilj ukrepov EU za notranjo varnost.

V boju proti organiziranemu kriminalu je bil dosežen velik napredek, zlasti s predlogom za evropsko zakonodajo o zbiranju podatkov iz evidence imen letalskih potnikov, ki vstopajo na ozemlje EU ali izstopajo z njega, ter s sprejetjem svežnja o boju proti korupciji. Nadaljnji napredek je potreben pri pravosodnem sodelovanju in sodelovanju organov odkrivanja in pregona ter pri razvoju upravnega pristopa pri boju proti hudim oblikam kaznivih dejanj.

V zvezi s terorizmom in radikalizacijo dosežki zajemajo predvsem vzpostavitev omrežja EU za ozaveščanje o radikalizaciji. Sprejetje Sporočila o Evropskem sistemu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTS) je prav tako velik korak naprej. Vendar so potrebna večja prizadevanja v zvezi z okvirom za upravne ukrepe o zamrznitvi sredstev in izboljšanju varnosti kopenskega prevoza.

Ukrepi za boj proti kibernetski kriminaliteti se dobro razvijajo. Dosežen je bil napredek v smeri ustanovitve evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto in vzpostavitve skupin za odzivanje na računalniške grožnje. Več držav članic mora takoj sprejeti nujne ukrepe za ratifikacijo Konvencijo iz Budimpešte.

Na področju upravljanja meje se vzpostavlja sistem Eurosur, a sta potrebna tudi nadaljnja razprava o predlogih za pametne meje in dodatno delo za izboljšanje sodelovanja med organi na nacionalni ravni.

Napredek je bil dosežen tudi z ukrepi, povezanimi z obvladovanjem kriz in nesreč . V letu 2011 je bilo opravljeno delo na primer na področju ocenjevanja tveganja. A če želimo doseči svoj cilj, moramo več truda vložiti v obvladovanje kriznih razmer. Bistvena sta popolna zaveza držav članic ter sodelovanje med njimi, Komisijo in ESZD.

Veliko dela je bilo opravljenega za premostitev vrzeli med notranjo in zunanjo varnostjo. Pripravljenih je bilo več pobud za spodbujanje sodelovanja in usklajevanja: to vključuje praktično sodelovanje na področju terorizma, mednarodne kriminalitete in nezakonitih migracij na Zahodnem Balkanu, v Afriškem rogu in Sahelu. ESZD in Komisija sta pripravili skupni dokument za krepitev vezi med skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter akterji svobode, varnosti in pravice (PNZ), vključno z možnostmi sodelovanja med policijskimi misijami SVOP in Europolom.

Uspešnost vsake strategije je odvisna od njenega potenciala za doseganje konkretnih rezultatov. Za izvajanje strategije notranje varnosti EU je bilo leto 2011 obetaven začetek. A ostanejo nam še tri leta in veliko dela nas še čaka, preden bomo evropskim državljanom zagotovili varnost. Do naslednjega letnega poročila moramo doseči napredek pri vseh prednostnih nalogah, zlasti pri boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter pri boju proti vedno hujšim kibernetskim grožnjam.

Priloga

Izvajanje petih ciljev strategije o notranji varnosti leta 2011

Ta priloga podaja najnovejše podatke o izvajanju petih prednostnih nalog sporočila o izvajanju strategije notranje varnosti, z informacijami o ključnih dosežkih v letu 2011 in preglednico o dejanskem stanju za ukrepe, predvidene v vsakem cilju.

Od sprejetja sporočila o izvajanju strategije notranje varnosti v letu 2010 je Svet sprejel tudi politični cikel EU za organizirani kriminal „Skladnost“ 2011–2013. Ta združuje osem prednostnih nalog, ki se osredotočajo na obravnavo hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in na krepitev upravljanja meja.[12] Ta metodologija je pomemben korak k pretvorbi političnih prednostnih nalog in strategije notranje varnosti v operacije, ki bodo prinesle skupne konkretne rezultate za notranjo varnost.

Cilj 1 – Razbitje mednarodnih kriminalnih mrež

Evidenca imen letalskih potnikov EU

Komisija je februarja 2011 predlagala zakonodajo EU o zbiranju podatkov iz evidence imen letalskih potnikov, ki vstopajo na ozemlje EU ali izstopajo z njega. Namen zakonodaje je omogočiti pristojnim organom v državah članicah analizo podatkov, da bi lahko preprečili, odkrili ter preganjali teroristična dejanja in huda kazniva dejanja. O tem predlogu zdaj razpravljata Evropski parlament in Svet. Predlog je del širše politike evidence imen letalskih potnikov, ki vključuje sklenitev sporazumov o evidencah imen letalskih potnikov s tremi državami. Taki sporazumi omogočajo organom pregona iz zadevnih držav uporabo podatkov PNR iz EU z istim namenom. Sporazuma s Kanado in ZDA sta zdaj v fazi novih pogajanj, medtem ko je bil nov sporazum z Avstralijo podpisan septembra 2011.

V letnem delovnem programu za leto 2012[13] Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) je Komisija 25 milijonov EUR namenila za vzpostavitev enot PNR v državah članicah.

Skupne preiskovalne enote

Za podporo ustanovitvi skupnih preiskovalnih enot – zlasti na hitro ustanovljenih – in za pozitiven praktični učinek na boj proti čezmejni kriminaliteti je Komisija namenila drugi krog financiranja v višini 2,1 milijona EUR, in sicer za projekt skupnih preiskovalnih enot Eurojusta „Podpora širši uporabi skupnih preiskovalnih enot“. Projekt podpira ustanovitev novih in obstoječih skupnih preiskovalnih enot z izboljšanjem njihovega dostopa do finančne pomoči v prihodnjih letih. V prvem letu je Eurojustov projekt že podprl 33 skupnih preiskovalnih enot, ki so preiskovale različne oblike kaznivih dejanj, kot so trgovina z mamili, trgovina z ljudmi, nezakonito priseljevanje, kazniva dejanja, povezana z vozili, kibernetska kazniva dejanja in finančna kazniva dejanja. Europol je prav tako sodeloval pri ustanovitvi in delu skupnih preiskovalnih enot s svojimi varnim komunikacijskim omrežjem in omrežjem za izmenjavo informacij, logistično in forenzično podporo ter analitičnimi zmogljivostmi.

Primer 1: Med drugimi je tudi Eurojust podprl uspešno skupno preiskovalno enoto, ustanovljeno med Nemčijo in Romunijo, ki preiskuje dejanja organizirane kriminalne združbe, ki trguje z ljudmi. Rezultat te preiskave je bil, da so 50 storilcev obtožili trgovine z ljudmi in povezanih kaznivih dejanj. Do zdaj je bilo obsojenih šest storilcev kaznivih dejanj, zaslišali so 148 prič in zasegli 860 000 EUR (v gotovini in premoženju). Pri projektu financiranja skupnih preiskovalnih enot je Eurojust pomagal pri stroških potovanj in namestitev članov skupnih preiskovalnih enot, kar je omogočilo neposredno komunikacijo in uresničitev zgoraj navedenih ukrepov skupnega preiskovanja. Finančna podpora je bila zagotovljena tudi za prevod preiskovalnega gradiva. Primer 2: Multilateralna skupna preiskovalna enota pri Eurojustu je bila izjemno pomembna za uspešno preiskavo in pregon obsežnega trgovanja s kokainom iz Južne Amerike v Evropo. Sporazum o skupni preiskovalni enoti je bil podpisan za začetno obdobje šestih mesecev, a je bil večkrat podaljšan, tako da je bilo omogočeno neprekinjeno delo, ki je trajalo več kot dve leti. Preiskovalni in sodni organi iz skupne preiskovalne enote so se redno sestajali in odločali o skupnih strategijah, izmenjevali so si tudi informacije in dokaze, brez zamude, ki jo prinašajo prošnje za medsebojno pravno pomoč. Tožilci in organi pregona iz države X so bili prisotni med zaslišanjem osumljencev v državi Y. Imenovanje vodij skupne preiskovalne enote s pooblastilom za vodenje celotne enote pri delovanju v lastnih državah je pospešilo hitro izvajanje ukrepov sodelovanja organov pregona in pravosodnega sodelovanja v različnih pravnih sistemih. Eurojust je delo skupne preiskovalne enote usklajeval na srečanjih v Haagu, pri čemer se je aktivno vključil in analitično sodeloval Europol. Financiranje skupnih preiskovalnih enot s strani Eurojusta je bilo uporabljeno za pomoč pri stroških, kot so tolmačenje, prevod dokumentov, potovanja in namestitve. Eurojust je zagotovil naprave, ki omogočajo varno komunikacijo med člani skupne preiskovalne enote. Skupne preiskovalne enote so pripomogle k prijetju okoli 30 glavnih osumljencev po vsem svetu, k zasegu več kot 1 000 kg kokaina in sredstev v vrednosti več milijonov EUR. |

Od februarja 2011 sekretariat mreže skupnih preiskovalnih enot deluje znotraj Eurojusta.[14] Njegov namen je izboljšati ozaveščenost, rešiti probleme in izmenjati najboljše prakse med izvajalci. Natančnejši pregled nad vsemi obstoječimi skupnimi preiskovalnimi enotami v EU bodo pomagale zagotoviti določbe revidiranega sklepa o Eurojustu o pogojenosti financiranja skupnih preiskovalnih enot s strani Skupnosti s povabilom Eurojustu za sodelovanje (člen 9f), in obveznosti držav članic, da Eurojust obvestijo o ustanovitvi skupne preiskovalne enote (člen 13(5)).

Boj proti korupciji

Korupcija je dolgo veljala predvsem za nacionalni problem. Vendar je sčasoma postalo jasno, da ima tudi čezmejne učinke in da ločen boj proti korupciji ne more biti uspešen. Čezmejni organizirani kriminal se pogosto zateka k podkupninam, da pospeši vdor v pravni sistem. Potrebni zakoni za obravnavo korupcije so večinoma sprejeti in zadevne institucije vzpostavljene, a izvajanje politik boja proti korupciji v EU ostaja neenakomerno. Stockholmski program poziva Komisijo, naj razvije kazalnike za merjenje prizadevanj držav članic v boju proti korupciji.

Komisija je junija 2011 sprejela protikorupcijski sveženj, s katerim je bil vzpostavljen mehanizem poročanja EU (Poročilo EU o boju proti korupciji) za redno ocenjevanje prizadevanj držav članic v boju proti korupciji. V Poročilu EU o boju proti korupciji bodo ocenjeni dosežki, neuspehi in ranljivost držav članic, z namenom ustvarjanja dodatne politične volje za izvajanje pristopov resnične nične tolerance do korupcije, spodbujanja vzajemnega učenja in pospeševanja izmenjave najboljših praks. Poročilo bo Komisija objavila vsaki dve leti, prvič leta 2013. Poročilo se bo osredotočalo na medsektorska vprašanja, opredeljevalo trende v EU ter zagotavljalo analize in priporočila, ki veljajo za posamezne države.

Kot del protikorupcijskega svežnja Poročilo Komisije o načinih sodelovanja Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope analizira različne načine krepitve sodelovanja med EU in skupino GRECO, pri čemer sklene, da je članstvo EU v skupini GRECO primerna pot do ciljev iz stockholmskega programa. Na podlagi teh ugotovitev bo Komisija Svet prosila za dovoljenje, da začne pogajanja za sodelovanje v skupini GRECO. To bo ustvarilo sinergije med ocenjevalnim sistemom skupine GRECO in poročilom EU o boju proti korupciji ter bo zagotovilo skladen pristop proti korupciji na evropski ravni.

S finančno pomočjo programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) je organizacija Transparency International izvedla primerjalno raziskavo po vsej Evropski uniji, da bi ocenila pomen zastaralnih rokov v boju proti korupciji (projekt se je končal marca 2011). Za opredelitev slabosti in najboljših praks v zvezi z zastaralnimi roki je raziskava preverila stanje v 27 državah članicah EU (poglobljena analiza 11 držav članic in splošen pregled dejanskega stanja v preostalih 16 državah). Na podlagi rezultatov raziskave bo organizacija Transparency International pozvala k sprejetju ugotovljenih najboljših praks, kjer je to primerno[15]. |

Zaplemba in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

Za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, bo Komisija predlagala zakonodajo[16] za krepitev zakonodajnega okvira EU[17] o zaplembi in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji ter o krepitvi vzajemnega priznavanja zamrznitve in zaplembe premoženja na področju hudih kaznivih dejanj.

S pomočjo programa ISEC je EU pomagala državam članicam pri ustanovitvi in krepitvi uradov za odvzem premoženjske koristi. Na primer, projekt ISEC je leta 2010 omogočil ustanovitev madžarskega urada za odvzem premoženjske koristi, vključno s pripravo novih delovnih metod na podlagi najboljših praks v drugih državah članicah[18]. Ta in drugi tekoči projekti, katerih namen je pospeševanje najboljših praks med uradi za odvzem premoženjske koristi (npr. CEART, FENIX), so izvajalcem redno predstavljeni na srečanjih evropske platforme uradov za odvzem premoženjske koristi. |

Poročilo o napredku – preglednica vseh ciljev in ukrepov strategije notranje varnosti [pic]

Cilj 2 – Preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja

Omrežje EU za ozaveščanje o radikalizaciji

Komisija je vzpostavila evropsko omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) v sodelovanju z Odborom regij. Vzpostavitev omrežja je 9. septembra 2011 slovesno razglasila komisarka Cecilia Malmström. RAN je vseevropsko krovno omrežje izvajalcev, ki delujejo na področju boja proti nasilnemu ekstremizmu, ter vključuje oblikovalce politik, uradnike organov kazenskega pregona in varnostnih organov, organe lokalne uprave, akademike, terenske strokovnjake in organizacije civilne družbe, vključno s skupinami žrtev. Glavni cilji omrežja so združevanje izkušenj, znanja in dobrih praks, zlasti:

- omogočanje komunikacije in mreženja med člani RAN za povečanje ozaveščenosti o radikalizaciji in komunikacijskih tehnikah za boj proti širjenju teroristične miselnosti,

- opredelitev, preizkus, ocenjevanje ter primerjava pristopov in izkušenj, pridobljenih pri boju proti nasilnemu ekstremizmu, in

- obveščanje oblikovalcev politik na ravni EU in ravni držav članic ter delovanje omrežja kot komunikacijskega kanala med Komisijo in neposrednimi izvajalci.

S programom ISEC je Komisija podpirala delo civilne družbe in javnih organizacij, ki izpostavljajo in razlagajo nasilno propagando skrajnežev ter ji nasprotujejo, vključno z manifestacijami na internetu. Za krepitev operativnega sodelovanja za boj proti terorističnim dejavnostim na internetu je Komisija financirala več projektov, kot je nemški večstranski projekt o preučevanju spletnih strani islamskih skrajnežev v Evropi, ki se osredotoča na teroristične vsebine, namenjene mladim Evropejcem. Še več, financiranje programa ISEC je bilo uporabljeno tudi za javno-zasebni dialog za razvoj prostovoljnega evropskega kodeksa ravnanja za dobre prakse na področju sodelovanja med organi kazenskega pregona in zasebnim sektorjem, vključno s ponudniki internetnih storitev in operaterji omrežij ter telefonskimi linijami za pritožbe. Komisija je s financiranjem programa ISEC podprla tudi oblikovalce politik in okrepila zmogljivosti evropskih organov kazenskega pregona s številnimi študijami, vključno s študijo o metodologijah in tehnoloških orodjih za učinkovito odkrivanje nasilne vsebine na internetu ter izsleditev njenih avtorjev, ki bo po pričakovanjih predstavljena konec leta 2011 ter bo pomagala pri preiskovanju in sodnem preganjanju oseb, odgovornih za nezakonita gradiva. |

Pridobivanje in analiza podatkov o finančnih transakcijah (EU TFTS)

EU je z ZDA podpisala sporazum o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (US TFTS), ki je zakonodajni okvir za prenos evropskih podatkov o finančnih transakcijah v ZDA v protiteroristične namene. Pregled, izveden marca 2011, je pokazal učinkovitost tega programa v boju proti terorizmu. Julija 2011 je bilo sprejeto tudi sporočilo o Evropskem sistemu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTS), ki je izpostavilo glavne možnosti, ki so na voljo za vzpostavitev takega sistema, in nakazalo glavne težave, ki jih je treba rešiti pred uradnim predlogom vzpostavitve sistema. Namen navedenega sporočila je spodbuditi razpravo z Evropskim parlamentom in Svetom. Komisija bo počakala na izide teh razprav, preden predstavi zakonodajni predlog.

Varnost prometa

Pomorski in letalski sektor sta že pokazala dodano vrednost, ki jo glede na čezmejno naravo prometa na ravni EU lahko prinesejo ustrezni komunikacijski in usklajevalni mehanizmi ter skupna pravila o varnosti. Naslednje sporočilo Komisije o varnosti prometa se bo osredotočalo predvsem na razvoj enakovrednega pristopa EU do varnosti kopenskega prevoza. Osredotočalo se bo tudi na potrebo po tem, da so na področju prevoza vzpostavljeni ustrezni sistemi – preventivni ukrepi, načrtovanje odzivnosti za primere varnostnih incidentov, sanacijski načrti, usposabljanje itd. Poudarek bo na določitvi varnostnih izidov in ne le na predpisujočih varnostnih zahtevah za prevoz.

Za pospešitev razvoja politike na tem področju bo leta 2012 ustanovljena svetovalna skupina za varnost kopenskega prevoza. Prednostna vprašanja, ki jih bo skupina morala obravnavati, bodo vključevala potrebo po vseevropskih varnostnih standardih za železniško omrežje za visoke hitrosti.

Poročilo o napredku – preglednica vseh ciljev in ukrepov strategije notranje varnosti [pic]

Cilj 3 – Zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja

Evropski center za kibernetsko kriminaliteto

Komisija je naročila študijo izvedljivosti v zvezi z vprašanji o tem, kje in kako ustanoviti Evropski center za kibernetsko kriminaliteto (ECC), ki je načrtovan kot osrednja točka v evropskem boju proti kibernetski kriminaliteti. Ta študija, ki se je začela maja 2011, bo konec tega leta prinesla prve rezultate. Končni rezultati s priporočili bodo na voljo na začetku leta 2012. Do priporočil študije se je Europol junija 2011 odločil, da bo prerazporedil svoje pristojnosti za kibernetsko kriminaliteto, pri čemer je prerazporedil svojo delovno silo za reševanje te hitro razvijajoče se vrste kriminalitete.

ISEC financira različne projekte usposabljanja za organe kazenskega pregona, ki preiskujejo kibernetsko kriminaliteto. Projekt ISEC, ki se je končal na začetku leta 2011, je na primer pripravil in izvedel tečaje usposabljanja v zvezi z internetnimi in sodnoizvedenskimi preiskavami. Usposabljanje je bilo namenjeno osebju različnih organov kazenskega pregona ter evropskih in mednarodnih organov. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju tesnejšega sodelovanja z zasebnim sektorjem. Pri projektu so sodelovali partnerji iz vseh držav članic EU in Europol.[19] Na nacionalni ravni je Komisija finančno podprla razvoj nacionalnih zmogljivosti za ozaveščanje o kibernetski kriminaliteti in usposabljanje, vključno s centri odličnosti. V letu 2011 so začeli delovati štirje taki centri: 2CENTRE (Francija in Irska), B-CCENTRE (Belgija) in 2CENTRE EST (Estonija). |

Skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT)

Marca 2011 je Komisija sprejela Sporočilo o zaščiti kritične informacijske infrastrukture (CIIP),[20] ki ocenjuje izvajanje akcijskega načrta CIIP iz leta 2009[21] ter opisuje naslednje korake za ukrepanje na evropski in mednarodni ravni. Maja 2011 je Svet za telekomunikacije sprejel sklepne ugotovitve v zvezi s tem. Opredeljenih je bilo več področij, na katerih so bila potrebna večja prizadevanja za krepitev nacionalnih zmogljivosti za spletno varnost, zlasti v zvezi z: vzpostavitvijo nacionalnih/vladnih CERT in oblikovanjem dobro delujočega omrežja nacionalnih/vladnih CERT v Evropi do leta 2012; razvojem nacionalnih načrtov odzivnosti na kibernetske incidente in evropskih načrtov odzivnosti na kibernetske incidente; in organizacijo rednih nacionalnih in vseevropskih vaj za kibernetske incidente. Institucije EU so dne 1. junija 2011 napredovale v smeri vzpostavitve lastne CERT z oblikovanjem enote pred oblikovanjem CERT. Ta enota bo ocenjena v 12 mesecih, na podlagi tega se bo odločilo o pogojih za oblikovanje CERT za institucije EU.

Delovna skupina EU/ZDA za kibernetsko varnost in kibernetsko kriminaliteto

Poleg posebnih korakov, navedenih zgoraj, je Komisija nadaljevala tesno sodelovanje v okviru strateškega partnerstva v delovni skupini EU-ZDA o spletni varnosti in kriminaliteti, pri čemer si je prizadevala za zaščito ključnih internetnih virov pred zlorabo in za preprečevanje ter sodno preganjanje spolne zlorabe otrok na spletu.

Vedenje na internetu

Komisija si skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje prizadeva za oblikovanje evropskega stališča do nedavnih pobud o priporočenem vedenju na internetu in o omogočanju tretjim državam, da oblikujejo zakonodajo o kibernetski kriminaliteti, vzpostavijo zmogljivosti za preiskovanje in izboljšajo odpornost omrežja na podlagi določb Konvencije iz Budimpešte proti kibernetski kriminaliteti.

Poročilo o napredku – preglednica vseh ciljev in ukrepov strategije notranje varnosti [pic]

Cilj 4 – Povečanje varnosti z upravljanjem meja

Vzpostavitev sistema EUROSUR

Leta 2011 je bil dosežen velik napredek v smeri nadaljnjega razvoja in izvajanja sistema EURORUR. Januarja 2011 je Komisija predstavila tehnični in operativni okvir sistema EUROSUR ter opredelila ukrepe, potrebne za delovanje sistema EUROSUR do leta 2013[22]. Tako je 16 od 18 držav članic, ki ležijo na južnih morskih in vzhodnih kopenskih meja EU, v letu 2011 vzpostavilo nacionalne centre za usklajevanje. Medtem Frontex vzpostavlja omrežje EUROSUR, ki bo njemu in nacionalnim centrom za usklajevanje omogočalo izmenjavo informacij na varen način. Po uspešnem poletnem preizkusu med Frontexom in poljskim nacionalnim centrom za usklajevanje bo Frontex omrežje EUROSUR razširil na pet drugih držav članic do novembra 2011. Komisija zdaj zaključuje pripravo zakonodajnega predloga za EUROSUR, ki ga bo Svetu predstavila sredi decembra 2011.

V okviru sistema EUROSUR in v tesnem sodelovanju s COSI je več južnih držav članic začelo pripravljati vzpostavitev regionalnega omrežja „SEAHORSE Mediterraneo“ z izbranimi sosednjimi afriškimi državami. Frontex, Evropska agencija za pomorsko varnost in Satelitski center EU so skupaj pripravili koncept operacij za skupno uporabo satelitov, sistema poročanja z ladij in drugih orodij za nadzor. Izbrane aplikacije tega načrtovanega sodelovanja med agencijami so bile preizkušene v letu 2011 med Frontexom, EMSA, EUROPOL-om in CeCLAD-M[23] v zahodnem Sredozemlju kot del Frontexove skupne operacije Indalo. Napredek je bil dosežen tudi pri nadaljnjem razvoju skupnega okolja za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU. |

Vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS)

V letu 2011 je bil dosežen pomemben napredek pri zaključku razvoja VIS. Zadnji dve fazi preskusov centralnega sistema VIS sta bili izvedeni s sodelovanjem držav članic. Tako imenovani preskusi operativnega sistema in preskusi ustreznosti začasnega sistema so bili uspešno opravljeni v drugem oziroma tretjem četrtletju leta 2011. Po zaključku teh celovitih preskusov in po prejemu obvestil o pripravljenosti vseh držav članic, udeleženih v VIS, je VIS 11. oktobra 2011 začel delovati v prvi regiji uvedbe sistema (Severna Afrika). V naslednjih mesecih in letih bo postopno vzpostavljen sistem v drugih regijah. Operativno upravljanje VIS bo zaupano C-SIS, francoskemu organu, odgovornemu za operativno upravljanje SIS 1.

Skupno obvladovanje tveganj na področju pretoka blaga prek meja

Vseevropsko izvajanje spremembe carinskega zakonika glede varnosti in skupnega carinskega okvira za obvladovanje tveganj se je končalo 1. januarja 2011, vključno s sistematično elektronsko vložitvijo deklaracij pred vstopom in izstopom blaga s strani trgovcev, elektronsko analizo tveganja s strani evropskih carinskih organov, izmenjavo sporočil preko skupnega carinskega sistema za obvladovanje tveganja (CRMS) in preko programa pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO). To popolno izvajanje polaga temelje za pobude za izboljšanje zmogljivosti za analizo tveganja in ciljno delovanje.

Poročilo o napredku – preglednica vseh ciljev in ukrepov strategije notranje varnosti [pic]

Cilj 5 – Povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče

Izvajanje solidarnostne klavzule

EU namerava z izvajanjem solidarnostne klavzule z dejanji izraziti načelo solidarnosti iz člena 222 Lizbonske pogodbe. Delo v zvezi s solidarnostno klavzulo se je začelo.

Smernice EU za ocenjevanje in kartiranje tveganj na področju obvladovanja nesreč ter nacionalni pristopi do obvladovanja tveganja

Glede na načrtovano vzpostavitev skladne politike obvladovanja tveganja, ki ocene ogroženosti in tveganja povezuje z oblikovanjem politik, je Komisija skupaj z državami članicami pripravila smernice EU za ocenjevanje in kartiranje tveganj na področju obvladovanja nesreč[24], ki bodo temeljile na pristopu, ki upošteva številne nevarnosti in tveganja, ter načeloma zajele vse naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. Do konca leta 2011 bi države članice morale razviti nacionalne pristope do obvladovanja tveganj, vključno z analizami tveganj.

Grožnje zdravju

Evropska komisija pripravlja pobudo o zdravstvenem varstvu v Evropski uniji za boljšo zaščito zdravja državljanov pred veliko čezmejno ogroženostjo zdravja. Preprečevanje in nadzor nad nevarnostmi nalezljivih bolezni na ravni EU obravnava že zakonodaja, sprejeta leta 1998, ki zagotavlja podlago za epidemiološko spremljanje in usklajevanje odzivanja. Ta sistem se je v več kot desetletju izkazal za učinkovitega. Vendar take zakonodaje nimamo za grožnje zdravju, ki jih pomenijo kemične in biološke aktivne snovi, razen za nalezljive bolezni ali okoljske dogodke. Zato je namen te pobude obravnavati možnost in potrebo po zagotovitvi, da se vse vrste groženj javnemu zdravju obravnavajo na podoben način kot nalezljive bolezni. Kot del postopka ocene učinka je Komisija začela posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, namenjeno skupnosti na področju javnega zdravja v državah članicah. Izidi posvetovanja bodo podlaga za pripravo zakonodajne pobude, ki bo predložena konec leta 2011[25].

Varstvo tajnih podatkov

EU mora pripraviti celostni pristop, ki temelji na skupni oceni kriznih razmer. Nekatere agencije EU so ključni akterji v tem procesu, pri čemer je možnost izmenjave tajnih podatkov na ustrezni ravni predpogoj za boljšo izmenjavo podatkov in po potrebi pripravo skupnih poročil EU o oceni nevarnosti in tveganj. Za učinkovito usklajevanje med institucijami EU, organi in agencijami EU je potreben skladen splošni okvir za varstvo tajnih podatkov. Komisija si prizadeva oblikovati skladen splošni okvir za izmenjavo tajnih podatkov z agencijami EU, ki bo zagotovil, da bodo tajni podatki enako zaščiteni kot v drugih evropskih institucijah in državah članicah.

Evropske zmogljivosti za odzivanje na nesreče

Komisija je predstavila predlog, ki vzpostavlja evropsko zmogljivost za odzivanje na nesreče[26], zasnovano na predhodno odobrenih sredstvih držav članic in vnaprej dogovorjenih načrtih za ukrepanje v izrednih razmerah. EU mora preiti z ad hoc usklajevanja na sistem, ki je vnaprej načrtovan, vnaprej pripravljen in predvidljiv. Tako bo odzivanje EU na nesreče učinkovitejše, uspešnejše, usklajeno in vidno. To bo doseženo z vrsto ukrepov, vključno z rednimi ocenami tveganj, pripravo referenčnih scenarijev, razporejanjem sredstev in načrtovanjem ukrepov, vzpostavitvijo evropske zmogljivosti za odzivanje na nesreče v obliki prostovoljnega zbiranja sredstev sodelujočih držav, namenjenih operacijam EU, kar bo še dodatno prispevalo k načrtovanju in razpoložljivosti sredstev za evropske zmogljivosti za odzivanje na nesreče. Ocena učinka (vključno s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi) se je začela z namenom podpreti predlog Komisije za prenovitev evropske zakonodaje o civilni zaščiti do konca leta 2011.

Poročilo o napredku – preglednica vseh ciljev in ukrepov strategije notranje varnosti [pic]

Medsektorska vprašanja

Usklajenost notranjih in zunanjih razsežnosti varnosti

Zdaj je v pripravi vrsta pobud, namenjenih pospeševanju sodelovanja med notranjimi in zunanjimi vidiki varnosti. Za tesnejše sodelovanje in usklajevanje na področju varnosti EU bodo sklicani redni medinstitucionalni informativni sestanki za izboljšanje načrtovanja in pretoka informacij na področju varnosti v EU. Prvi tak sestanek med odborom COSI ter Političnim in varnostnim odborom je potekal 1. junija 2011 z namenom izmenjave mnenj o tem, kako izboljšati sinergijo med notranjimi in zunanjimi vidiki varnosti v EU. Poleg tega sta ESZD in Komisija pripravili skupni dokument za krepitev vezi med skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter akterji svobode, varnosti in pravice (PNZ), ki podpira zamisel o tem, da bi lahko tesnejše sodelovanje med civilnimi misijami SVOP in akterji PNZ obrodilo oprijemljive izboljšave v zvezi z evropsko varnostjo. Posebna priporočila v skupnem dokumentu izpostavljajo izmenjavo informacij kot pomembno ter to, da jo je treba izboljšati, če želimo najti načine za predvidevanje in ne zgolj za odzivanje na dogodke. Drugič, usklajevanje pri načrtovanju zunanjega delovanja EU je treba pospešiti, saj je pri načrtovanju misij pomembno sodelovati vnaprej.

Še eno področje, na katerem je mogoče doseči oprijemljive rezultate, je sodelovanje med policijskimi misijami SVOP in Europolom. Svet je že večkrat ugotovil, da imajo SVOP[27] in veliko zunanjih ukrepov PNZ skupne cilje ali cilje, ki se dopolnjujejo. Misije SVOP so tudi pomembno prispevale k notranji varnosti EU, saj v državah gostiteljicah pomagajo preprečevati hujše oblike mednarodne kriminalitete in prispevajo h krepitvi spoštovanja vladavine prava. Evropski svet je spodbujal tesnejše sodelovanje med PNZ in SVOP za razvoj teh skupnih ciljev. Tudi stockholmski program, kot ga je sprejel Evropski svet, navaja, da bi moral Europol tesneje sodelovati s policijskimi misijami SVOP ter spodbujati standarde in dobre prakse za sodelovanje evropskih organov pregona v državah zunaj EU.

Za področje PNZ je še posebej pomembno, da je tesno povezano že na samem začetku procesa, zlasti pri opredelitvi in oceni potrebe po delovanju EU v kriznih razmerah. To bo omogočilo ustrezno in pravočasno oceno potrebnega strokovnega znanja, ob upoštevanju stanja organiziranega kriminala v zadevni tretji državi ali regiji. To bo pripomoglo tudi k izboljšanju političnih in operativnih odločitev ter opredelitve nalog, ki jih bodo kasneje izvedle civilne policijske misije. Europolove analitične zmogljivosti in njegovo orodje za izmenjavo informacij prek varnih povezav (Secure Information Exchange Network Application – SIENA) za izmenjavo informacij, ki povezuje organe pregona vseh 27 držav članic, lahko misijam SVOP pomagajo pri prilagoditvi njihovih metod in izboljšajo njihove cilje glede na vseevropsko sliko organiziranega kriminala, ki jo ponuja Europol z ocenami in analizami ogroženosti.

Drugi dejavnik, in sicer izmenjava informacij med policijskimi misijami SVOP in Europolom, je pomemben vidik medsebojnega sodelovanja. Mehanizem sodelovanja, ki vključuje izmenjavo neosebnih podatkov, je precej dobro vzpostavljen z upravnim dogovorom med Europolom in Generalnim sekretariatom Sveta. Glavno vprašanje je torej, kako omogočiti neposredno izmenjavo osebnih podatkov z Europolom, ki jih zberejo policijske misije SVOP oziroma ki so povezani s policijskimi misijami. V primeru EULEX Kosovo[28], ko mandat vključuje tudi izvedbene naloge, so bile uvedene posebne ureditve, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov z Europolom Ta mehanizem bi lahko bil primer najboljše prakse in bi se lahko uporabil v drugih misijah SVOP pri vsakem primeru posebej. Treba je obravnavati potrebo po vzpostavitvi okvira za varstvo podatkov, ki bi veljal tudi za SVOP.

Politika širitve EU je še naprej eden od ključnih elementov, ki prispevajo k notranji varnosti EU. Širitveni proces predvideva pomembne pobude za zadevne države, naj izvedejo reforme za krepitev nacionalnih zmogljivosti organov pregona in sodnih zmogljivosti. Poleg tega sta dialog o liberalizaciji vizumskega režima in mehanizem po liberalizaciji vizumskega režima znatno prispevala k izvajanju reform v državah Zahodnega Balkana.

EU si tudi prizadeva povečati možnost partnerskih držav, da uspešno obravnavajo aktualne glavne grožnje za varnost, mir in stabilnost po vsem svetu. V ta namen dolgoročne prednostne naloge, opredeljene v „instrumentu za stabilnost“, predvidevajo inovativen razvoj zmogljivosti, ki združuje finančno in tehnično pomoč na nacionalnih, regionalnih in nadregionalnih ravneh. Prednostna naloga 1 tega instrumenta je povezana s podporo mednarodnim prizadevanjem za zmanjševanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih (CBRN) tveganj. Ukrepi, financirani z instrumentom za stabilnost, so namenjeni zmanjševanju tveganj CBRN, vključno s širjenjem orožja za množično uničevanje, zlasti s politikami za učinkovit nadzor nad kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ter dejavniki, izvoznim nadzorom nad blagom za dvojno rabo in preusmeritvijo nekdanjih strokovnjakov za orožje v miroljubne raziskovalne dejavnosti. Za obdobje 2007–2013 je bilo v ta namen rezerviranih 300 milijonov EUR, sprožena pa je bila tudi pobuda z imenom kemični, biološki, radiološki in jedrski centri odličnosti z dodeljenim proračunom skoraj 100 milijonov EUR. Namen te pobude je na nacionalni in regionalni ravni razviti potrebne institucionalne zmogljivosti za boj proti tveganju CBRN, ne glede na njegov izvor: kriminalnemu tveganju (širjenje, kraja, sabotaža in nezakonita trgovina), nenamernemu tveganju (industrijske katastrofe – kot sta Bhopal in Fukušima – in prevoz) ali naravnemu tveganju (predvsem pandemije).

V zvezi z organiziranim kriminalom, terorizmom, nezakonito trgovino z drogami, ljudmi in orožjem ter nevarnostmi za kritično infrastrukturo se prednostna naloga 2 instrumenta za stabilnost osredotoča na krepitev zmogljivosti, pri čemer so v oblikovanje močno vključene države upravičenke. Navadno se zmogljivosti za zagotavljanje varnosti krepijo na nacionalni, regionalni in navsezadnje tudi nadregionalni ravni. Za obdobje 2007–2013 je bilo za te ukrepe rezerviranih 118 milijonov EUR.

Finančna pomoč

Komisija bo zagotovila, da so dejavnosti, povezane z varnostjo, vključno z varnostnimi raziskavami, industrijsko politiko in projekti v okviru programov financiranja EU v zvezi z notranjo varnostjo, skladne s strateškimi cilji strategije notranje varnosti. Finančna sredstva EU, ki bi bila potrebna za obdobje 2012–2013, bodo dana na voljo v okviru veljavnih finančnih programov (Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) ter Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo (CIPS)). V zvezi s tem letni delovni program ISEC za leto 2011 izraža prednostna področja sporočila o izvajanju strategije notranje varnosti EU. Poleg tega je Komisija izvedla oceno[29] pridobljenih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov okvirnega programa „Varnost in varstvo svoboščin (2007–2013) (SSL)“, ki ga sestavljata dva programa, in sicer ISEC in CIPS.

Za obdobje po letu 2013 se bo financiranje notranje varnosti preučilo v okviru razprav Komisije o vseh predlogih za to obdobje. Kot del teh razprav je Komisija predlagala ustanovitev sklada za notranjo varnost (ISF) v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki izraža strateške cilje in prednostne naloge strategije notranje varnosti, pospešuje najboljše mogoče izvajanje prednostnih ukrepov s strani zadevnih nacionalnih organov in agencij ter ostaja dovolj prilagodljiv, da omogoča prilagajanje novim varnostnim grožnjam in izzivom. Komisija meni, da je treba sedanjo vrzel med financiranjem raziskav in operativnim financiranjem zapolniti s podporo posebnim dejavnostim preskušanja in vrednotenja (npr. prototipov sistema) v okviru predlaganega sklada za notranjo varnost. To bo omogočilo enostavnejše prenašanje rezultatov visokokakovostnih raziskav na področju varnosti v serijsko uporabo in široko operativno uporabo s strani organov pregona.

Raziskave na področju varnosti in sodelovanje z zasebnim sektorjem

Raziskave na področju varnosti se financirajo iz posebne teme sedmega okvirnega programa za raziskave (2007–2013). Komisija zagotavlja, da je celoten program zelo prilagojen varnostnim politikam EU, kar tudi dokazuje veliko od več kot 200 raziskovalnih projektov, ki so bili do zdaj financirani v tem programu. Cilji strategije notranje varnosti se zelo dobro izražajo v delovnih programih za raziskave na področju varnosti 2011–2012. Za delovni program 2013, ki bo zagotovil okoli 290 milijonov EUR, se trenutno izvaja analiza, ki bo pomagala opredeliti najpomembnejše raziskovalne vrzeli in potrebe, ob upoštevanju tudi prednostnih nalog iz sporočila o izvajanju strategije notranje varnosti.

Po letu 2013 se bodo raziskave na področju varnosti še naprej financirale s prihodnjim večletnim instrumentom raziskovanja in inovativnosti („Obzorje 2020“). Predlog Komisije za celotni proračun za raziskave in inovacije v naslednjem večletnem finančnem okviru se bo povečal za 46 odstotkov, kar se bo izražalo tudi v zadevnem deležu za raziskave na področju varnosti.

Za boljšo prilagoditev sredstev, povezanih z varnostjo, politikam je Komisija okrepila dialog z zasebnim sektorjem, zlasti industrijo. V ta namen je bilo predlagano, da se ustanovi redna (letna) javno-zasebna okrogla miza na visoki ravni, na kateri bi si lahko institucije EU in organi, države članice in zasebni sektor izmenjali zamisli o tem, kako kar najbolje napredovati z izvajanjem prednostnih nalog strategije notranje varnosti. Prva javno-zasebna okrogla miza o varnosti na visoki ravni med EU in javnim sektorjem držav članic ter predstavniki zasebnega sektorja je potekala februarja 2011. Še več, da bi izkoristila neizkoriščen potencial popolnoma delujočega varnostnega trga, Komisija sedaj pripravlja sporočilo o politiki industrije EU na področju varnosti.

[1] Sporočilo Komisije: Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi – COM(2010) 673/3, (v nadaljnjem besedilu „izvajanje strategije notranje varnosti“).

[2] Glej Europol: Ocena ogroženosti zaradi organiziranega kriminala v EU za leto 2011.

[3] Glej sklepe Sveta o določitvi prednostnih nalog EU za boj proti organiziranemu kriminalu med letoma 2011 in 2013.; dok. 11050/11, JAI 396 COSI 46 ENFOPOL 184 CRIMORG 81 ENFOCUSTOM 52 PESC 718 RELEX 603. Glej tudi Prilogo.

[4] Pripravil ga je Europol s prispevki Eurojusta, Frontexa, Komisije/GD ECHO, pri čemer med drugim temelji na strateških dokumentih — Europolovi Oceni ogroženosti zaradi organiziranega kriminala v EU za leto 2011 (OCTA), Poročilu o stanju in trendih na področju terorizma v EU (TE-SAT) za leto 2011, Frontexovi Letni analizi tveganja za leto 2011 (ARA) in Letni analizi tveganja za Zahodni Balkan za leto 2011 (WB ARA) — ter na obravnavi primerov Eurojusta, kot je navedeno v njegovem letnem poročilu za leto 2010.

[5] Glej Europol: Ocena ogroženosti zaradi organiziranega kriminala v EU za leto 2011 (OCTA).

[6] Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006.

[7] Sklepa Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ (prümska sklepa).

[8] Kot sta Evropska konvencija o prenosu postopkov v kazenskih zadevah iz leta 1972 in Konvencija o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije iz leta 2000.

[9] Glej Europol: Ocena ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala v EU za leto 2011 (iOCTA).

[10] Konvencije še niso ratificirali Avstrija, Belgija, Češka, Grčija, Irska, Luksemburg, Malta, Poljska in Švedska.

[11] http://ec.europa.eu/anti_fraud/documents/Working-paper.pdf

[12] Politični cikel EU Skladnost zajema naslednjih osem prednostnih nalog:

1. oslabitev zmogljivosti organiziranih kriminalnih združb, ki so dejavne v Zahodni Afriki ali iz nje izhajajo, in od koder tihotapijo kokain in heroin v EU in po njej;

2. zmanjšanje vloge Zahodnega Balkana kot ključnega območja za tranzit in shranjevanje nezakonitega blaga, namenjenega v EU, in logističnega središča za organizirane kriminalne združbe, vključno z albansko govorečimi organiziranimi kriminalnimi združbami;

3. okrnitev zmogljivosti organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z nezakonitim priseljevanjem v EU, zlasti prek južne, jugovzhodne in vzhodne Evrope in predvsem na grško-turški meji ter na kriznih območjih Sredozemlja v bližini Severne Afrike;

4. zmanjšanje proizvodnje in omejitev distribucije sistetičnih drog v EU, vključno z novimi psihoaktivnimi snovmi;

5. razbitje mrež, ki tihotapijo v EU, zlasti v zabojnikih, prepovedano blago, vključno s kokainom, heroinom, konopljo, ponarejenim blagom in cigaretami;

6. boj proti vsem oblikam trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi, tako da se sprejmejo ciljni ukrepi proti organiziranim kriminalnim združbam, ki se s takimi kriminalnimi dejavnostmi ukvarjajo na območju južnih, jugozahodnih in jugovzhodnih kriminalnih žarišč v EU;

7. oslabitev splošnih zmogljivosti mobilnih (potujočih) organiziranih kriminalnih združb za izvajanje kriminalne dejavnosti;

8. okrepitev boja proti kibernetski kriminaliteti in kriminalni zlorabi interneta s strani organiziranih kriminalnih združb.

[13] C(2011) 6306 konč.; sprejet 19. septembra 2011.

[14] Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2003/659/PNZ in Sklepom Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta.

[15] Zastaralni roki kaznivih dejanj korupcije v Evropski uniji (Countdown to Impunity: Corruption-related Statutes of Limitation in the European Union (EU)) — JLS/2008/ISEC/100.

[16] Sprejetje predvideno leta 2012.

[17] Okvirni sklepi 2001/500/PNZ o pranju denarja in zaplembi, 2005/212/PNZ o razširjeni zaplembi, 2003/577/PNZ in 2006/783/PNZ o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi sredstev in odredb o zaplembi.

[18] Razvoj preiskovalnih metod in tehnik na področju odvzema premoženja (Development of investigation methods and techniques in the field of asset recovery) — JLS/2008/ISEC/FPA/C1/018.

[19] Naslov in sklic: Preiskovanje kibernetske kriminalitete — Priprava in širjenje akreditiranega programa usposabljanja za prihodnost (Cybercrime Investigation — Developing and disseminating an accredited international training programme for the future) — JLS/2008/ISEC/FP/C4-077.

[20] COM(2011) 163, Sporočilo Komisije o zaščiti kritične informacijske infrastrukture „Dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti“.

[21] COM(2009) 149, Sporočilo Komisije o zaščiti kritične informacijske infrastrukture „Kako zaščititi Evropo pred obsežnimi kibernetskimi napadi in prekinitvami: izboljšati pripravljenost, varnost in odpornost“.

[22] Delovni dokument služb Komisije, ki določa tehnični in operativni okvir sistema EUROSUR ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti za njegovo vzpostavitev, SEC(2011) 145 konč. z dne 28. januarja 2011. Glej tudi COM(2008) 68 konč. z dne 13. februarja 2008 in SEC(2009) 1265 konč. z dne 24. septembra 2009.

[23] Center za usklajevanje boja proti drogam v Sredozemlju (Centre de Coordination pour la lutte antidrogue en Méditerranée).

[24] Delovni dokument služb Komisije o smernicah za ocenjevanje in kartiranje tveganj na področju obvladovanja nesreč, SEC(2010) 1626 konč. z dne 21. decembra 2010.

[25] Sprejetje predvideno 7. decembra 2011.

[26] Sporočilo Komisije „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“ z dne 26. oktobra 2010, COM(2010) 600 konč.

[27] Sklic na „EVOP“ (evropska varnostna in obrambna politika) se mora zdaj glasiti „SVOP“ (skupna varnostna in obrambna politika), po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.

[28] Po sprejetju osnutkov sklepov Sveta Evropske unije o možnih mehanizmih sodelovanja med civilnimi misijami EVOP in Europolom v zvezi z vzajemno izmenjavo informacij z dne 17. novembra 2008 je bila uvedena izmenjava osebnih podatkov med Europolom in EULEX Kosovo: osebni podatki se izmenjujejo med EULEX (s strani EUOCI, Urada EU za obveščevalne podatke o kaznivih dejanjih) in Europolom preko nacionalnih enot Europola, ki se nahajajo v prestolnicah treh držav članic (FI, SE in UK).

[29] Sporočilo Komisije o vmesnem vrednotenju okvirnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ (2007–2013), COM(2011) 318 konč.