KAZALO

1........... Uvod.............................................................................................................................. 3

2........... Kaj pomeni dvojno obdavčevanje?................................................................................. 4

3........... Ali je dvojno obdavčevanje težava?................................................................................ 6

4........... Trenutni odzivi in njihove omejitve za reševanje bistvenih težav......................................... 8

5........... Možne rešitve................................................................................................................. 9

5.1........ Okrepitev obstoječih instrumentov.................................................................................. 9

5.2........ Razširitev obsega in področja uporabe konvencij o dvojnem obdavčevanju...................... 9

5.3........ Načrtovani ukrepi za doseganje doslednejše razlage in uporabe določb konvencij o dvojnem obdavčevanju med državami članicami EU.................................................................................................. 10

5.4........ Poenostavitev in pospešitev reševanja sporov v EU....................................................... 10

6........... Nadaljnji ukrepi in sklepne ugotovitve........................................................................... 11

1. Uvod

V tem kriznem obdobju, v katerem se je pokazalo, kako medsebojno odvisna so gospodarstva držav članic EU, je spodbujanje konkurenčnejšega gospodarstva kot gonila pametne in trajnostne rasti še posebej pomembno. Komisija je to poudarila kot del svoje strategije Evropa 2020[1], pri tem pa dodala, da je treba celoten nabor politik EU, še zlasti s področja enotnega trga, učinkoviteje uporabljati in odpraviti ostale ovire, da se ti cilji dosežejo.

Potreba po pragmatičnem usklajevanju davčnih politik kot elementa boljšega usklajevanja ekonomske politike v euroobmočju v podporo fiskalni konsolidaciji in gospodarski rasti je bila poudarjena zlasti v sklepih Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca ter 24. junija 2011.

Rast je odvisna predvsem od zdravih trgov, na katerih se s konkurenčnostjo spodbujajo poslovne dejavnosti. Za okrepitev enotnega trga je treba več ovir še obravnavati, vključno z ovirami za čezmejne dejavnosti in pravno zapletenostjo zaradi obstoja do 27 različnih sklopov pravil za nekatere posle.

Davčni sistemi v EU ne prispevajo k poenostavitvi obstoječega pravnega okvira. Skoraj 20 let po vzpostavitvi enotnega trga so lahko podjetja in posamezniki, ki delujejo na trgu EU, v primeru prečkanja notranje meje za isti dohodek obdavčeni v več kot eni državi članici, medtem ko se lahko v drugih primerih izognejo kakršnemu koli obdavčenju[2]. V obdobju, ko države članice iščejo možnosti za zanesljive in dodatne davčne prihodke, je za njihovo verodostojnost pri davkoplačevalcih pomembno, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo dvojnega obdavčevanja in dvojnega neobdavčevanja. Poleg tega lahko oba navedena položaja ogrozita dejanski namen enotnega trga in sta zato popolnoma nesprejemljiva.

Uveljavljanje temeljnih svoboščin podjetij in državljanov pri čezmejnih dejavnostih na notranjem trgu EU samo po sebi nikoli ne sme povzročiti višjega obdavčenja v primerjavi z obdavčenjem podobnih davkoplačevalcev v njihovi lastni državi članici. Dvojno obdavčevanje v čezmejnem okviru, ki je posledica neskladnega medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih sistemov, je glavna ovira in pravi izziv za notranji trg[3]. Načelo, da bi bilo treba odpraviti dvojno obdavčevanje, ki je posledica neusklajenih davčnih politik, mora biti ključni element vsake dolgoročne strategije Komisije.

Negativna vloga dvojnega obdavčevanja in potreba po izboljšanju delovanja notranjega trga z okrepljenim usklajevanjem davčnih politik sta bili večkrat izpostavljeni[4]. Poleg tega dejanski primeri[5] kažejo, da je zaradi dvojnega obdavčevanja zaskrbljenih veliko davkoplačevalcev v EU.

Kot je bilo napovedano[6], so v tem sporočilu obravnavane težave glede čezmejnega dvojnega obdavčevanja[7] in njihov vpliv na notranji trg. Pojasnjeno je, katere rešitve so države članice in institucije EU že obravnavale ter na katerih področjih je še treba usklajeno ukrepati, zlasti za preprečitev primerov dvojnega obdavčevanja, nato pa za zagotavljanje učinkovite, hitre in cenovno ugodne metode za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja.

S tako uspešnimi ukrepi bi EU postala privlačnejša za poslovanje podjetij, okrepila pa bi se tudi poštena konkurenca na notranjem trgu. To bi pripomoglo k doseganju cilja izkoriščanja celotnega potenciala integriranega trga EU v skladu z Aktom za enotni trg[8] in k odstranjevanju ovir za učinkovito uveljavljanje pravic državljanov EU, kot je poudarjeno v poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010[9].

2. Kaj pomeni dvojno obdavčevanje?

Dvojno obdavčevanje v smislu tega dokumenta se lahko opiše kot položaj, v katerem dve (ali več) davčni pristojnosti podobno obdavčita isti obdavčljivi dohodek ali premoženje[10]. Čeprav se lahko dvojno obdavčevanje pojavi tudi v popolnoma domačih primerih, zlasti pri ekonomskem dvojnem obdavčevanju, so v tem sporočilu obravnavani le čezmejni primeri.

V mednarodnem okviru lahko dvojno obdavčevanje nastane zaradi dvojnega prebivališča ali obdavčevanja v državi prebivališča in tudi v državi vira.

V nadaljevanju sta predstavljena primera obeh možnosti.

Primer 1. Kar zadeva dvojno davčno rezidentstvo, lahko dvojno obdavčenje nastane na podlagi uporabe različnih meril. Podjetje je lahko na primer za davčne namene obravnavano kot rezident države članice, v kateri ima uradni sedež, hkrati pa tudi v drugi državi članici, v kateri izvaja svojo glavno dejavnost. V takšnih okoliščinah bi podjetje morda moralo plačati davek od dohodkov pravnih oseb na svetovni ravni v obeh državah članicah in posledično dvakrat plačati davek na isti dohodek.

Primer 2. Države članice običajno obdavčujejo nerezidenčne davkoplačevalce glede na dohodek iz virov, ki izhajajo iz zadevne države. To obdavčenje pri viru se lahko prekriva s svetovnim obdavčenjem v državi prebivališča davkoplačevalca. Umetnik, ki je prebivalec države članice, na primer podpiše celovito pogodbo za izvajanje koncertov v več državah članicah, s čimer dovoli radijsko predvajanje koncertov ter snemanje albuma s turneje. Dohodek na podlagi te pogodbe bi lahko bil obdavčen dvakrat ali celo večkrat (v državi prebivališča in državah nastopanja), dvakrat pa bi lahko bile obdavčene tudi licenčnine avtorskih pravic.

Države članice na splošno odpravijo dvojno obdavčevanje z enostranskimi[11], dvostranskimi[12] ali celo večstranskimi ukrepi[13]. Vendar glede na trenutno stanje zakonodaje EU države članice niso zavezane k odpravi dvojnega obdavčevanja na splošno. Dejstvo je, da so pravila držav članic, ki dajejo prednost domačim okoliščinam pred čezmejnimi, na primer na področju ekonomskega dvojnega obdavčevanja, brez ustreznih utemeljitev v nasprotju s temeljnimi svoboščinami[14]. Vendar dvojno obdavčevanje ni v nasprotju s pogodbami, če je posledica vzporednega izvajanja davčne suverenosti zadevnih držav članic[15].

Glede na trenutno stanje zakonodaje EU in brez pobude EU državam članicam ni treba preprečevati slednjega dvojnega obdavčevanja, ki bi se lahko imenovalo tudi „nediskriminatorno“ dvojno obdavčevanje, saj ne spada na področje temeljnih svoboščin[16].

Jacques Damseaux, ki je prebivalec Belgije, je v letih od 2005 do 2007 prejemal dividende francoskega podjetja. Za te dividende je v Franciji veljal 15-odstotni davčni odtegljaj. Za preostali znesek po obdavčitvi (85 % dividend) je v Belgiji veljal dodaten 15-odstotni davčni odtegljaj. Tako so bile dividende skupno obdavčene po 27,75-odstotni stopnji.

Po drugi strani so bile dividende, ki so jih belgijska podjetja izplačala prebivalcu Belgije, v skladu z belgijsko zakonodajo obdavčene le po 15-odstotni stopnji.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da državam članicam ni treba preprečevati pravnega dvojnega obdavčevanja, saj v pravu EU niso določena splošna merila za porazdelitev pristojnosti med državami članicami glede odprave dvojnega obdavčevanja v Skupnosti[17].

3. Ali je dvojno obdavčevanje težava?

Države članice razumejo, kako pomembna je odprava dvojnega obdavčevanja, ter ga v večini primerov preprečujejo. V nedavnem poročilu profesorja Montija[18] je navedeno, da nekaj primerov dvojnega obdavčevanja vseeno še vedno obstaja in ti povzročajo ovire pri čezmejnem ustanavljanju podjetij, dejavnosti in naložbah v EU, v interesu podjetij in državljanov pa je, da se te primere odpravi.

Dvojno obdavčevanje je eno od vprašanj, ki najbolj skrbijo državljane in podjetja EU. V poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 so bile težave, povezane z dvojnim obdavčevanjem, izpostavljene med glavnimi ovirami, s katerimi se v čezmejnih okoliščinah srečujejo državljani. Raziskave javnega mnenja kažejo, da je dvojno obdavčevanje pomembno vprašanje[19]. Poleg tega je dvojno obdavčevanje samo po sebi vir pravne negotovosti za davkoplačevalce, kot to pogosto poudarjajo poslovna združenja in predstavniki davkoplačevalcev[20].

Dejansko rezultati treh najnovejših javnih posvetovanj Komisije[21] potrjujejo, da so davkoplačevalci EU še naprej zelo zaskrbljeni zaradi vprašanj dvojnega obdavčevanja.

V posebnem javnem posvetovanju o dvojnem obdavčevanju je bilo zlasti navedeno, da je težava v zvezi s tem velika: v povprečju je bilo več kot 20 % prijavljenih primerov vrednih več kot 1 milijon EUR za pravne osebe, več kot 35 % pa je bilo vrednih več kot 100 000 EUR za fizične osebe.

Pomembno je zagotoviti tudi preglednost sklopa pravil za preprečevanje dvojnega obdavčevanja ter s tem preprečiti različne razlage in tako doseči želeni rezultat. Poleg tega je lahko pomanjkanje preglednosti samo po sebi škodljivo za čezmejne dejavnosti[22].

Neodpravljeno dvojno obdavčevanje povečuje skupno davčno obremenitev in lahko zato negativno vpliva na kapitalske naložbe. Empirične raziskave kažejo, da obdavčevanje dohodkov pravnih oseb nima zanemarljivega vpliva na odločitve o lokaciji neposrednih tujih naložb[23]. To pomeni, da lahko dvojno obdavčevanje znotraj EU zmanjšuje naložbe, ki niso iz EU, pa tudi ogrozi konkurenčnost podjetij EU.

Ker nacionalne uprave niso predložile dejanskih davčnih podatkov, je težko pridobiti popolnoma zanesljive ocene o neposrednem vplivu dvojnega obdavčevanja[24]. Dejansko se bodo davkoplačevalci, če bodo imeli možnost, izognili dvojnemu obdavčevanju s prilagajanjem svojih dejavnosti dejanskim razmeram. Zato dvojno obdavčevanje ni le obremenitev, ampak tudi ovira za gospodarsko dejavnost[25].

Ta posreden vpliv je še težje izmeriti. Kljub temu je bilo v nedavni objavi ocenjeno, da se lahko po sprejetju konvencije o dvojnem obdavčevanju dvostranski tokovi portfeljskih naložb med državami podpisnicami pogodb povečajo do 50 %. Konvencije o dvojnem obdavčevanju so povezane tudi s povečanjem vrednosti lastniškega kapitala in naj bi delovale kot dejavnik pri zniževanju stroškov lastniškega kapitala v državah pogodbenicah za približno 0,24 % letno[26].

Včasih lahko odprava dvojnega obdavčevanja, tudi ko je to pravno mogoče, vključuje pretirano časovno obremenitev in prevelike administrativne stroške. Rezultati raziskave, ki jo je leta 2007 izvedlo večje podjetje za davčno svetovanje[27], kažejo povprečne stroške davčne skladnosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 2,2 % vseh plačanih davkov. Okrog 15 % vsega časa, ki je namenjen dejavnostim preverjanja skladnosti, je povezanih z mednarodnimi vidiki davka od dohodkov pravnih oseb. Poleg tega se je 14,6 % podjetij in 31,0 % posameznikov, ki so odgovorili na to točko javnega posvetovanja o dvojnem obdavčevanju, odločilo, da ne bodo iskali nobene rešitve za odpravo dvojnega obdavčevanja.

Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010 navaja, „da mehanizmi za izogibanje dvojnemu obdavčevanju ne zadostujejo“.

Poleg tega je mogoče opaziti tudi, da bi lahko kopičenje davkov, ki jih nalaga več kot ena država, povzročilo rezultate, ki bi jih vsaj nekatere države članice obravnavale kot zaplembene in s tem nezakonite, če bi rezultate povzročile določbe izključno te države.

Nekateri posebni primeri poudarjajo dejanske položaje, v katerih bi se državljani in podjetja verjetno lahko srečali s pomembnimi praktičnimi ovirami za učinkovito uveljavljanje svojih pravic ter za nemoteno delovanje notranjega trga.

V peticiji, naslovljeni na Evropski parlament[28], je nemški državljan zapisal, da je živel v Franciji in delal v Nemčiji kot samozaposleni izvajalec del za nekaj nemških bolnišnic. Zaradi različnih razlag konvencije o dvojnem obdavčevanju med Francijo in Nemčijo je bil obdavčen v obeh državah članicah. Dvojnemu obdavčevanju se je izognil tako, da se je preselil v Nemčijo.

Italijanski državljan[29] živi v Nemčiji in dela za italijansko prevozno podjetje. Kot poklicni voznik pri vožnji prečka več držav članic Evropske unije. Zaradi različnih razlag konvencije o dvojnem obdavčevanju med Italijo in Nemčijo je bil obdavčen v Nemčiji in v Italiji. Postopek vzajemnega sporazuma, ki se je začel leta 2005, se je končal šele leta 2010.

Komisija je zaskrbljena tudi zaradi dvojnega neobdavčevanja in trenutno pregleduje stanje, da bi predlagala ustrezno ukrepanje.

4. Trenutni odzivi in njihove omejitve za reševanje bistvenih težav

Na ravni EU je bilo dvojno obdavčevanje že obravnavano. Direktiva o matičnih in odvisnih družbah[30], direktiva o obrestih in licenčninah[31], Konvencija o arbitraži[32], dosežki Skupnega foruma EU za transferne cene (JTPF), zlasti kodeks ravnanja za učinkovito izvajanje Konvencije o arbitraži[33], in priporočila glede postopkov oprostitve davčnega odtegljaja[34] so pomembni primeri teh prizadevanj.

Komisija je nedavno predlagala Direktivo o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)[35]. Po njenem sprejetju se bodo na ravni EU rešile težave glede dvojnega obdavčevanja večnacionalnih skupin, ki se bodo odločile za ta instrument.

Ker je obseg tega predloga omejen, vsi primeri dvojnega obdavčevanja ne bodo obravnavani: le upravičena podjetja, vključena v sistem, so upravičena do sistema CCCTB (člena 2 in 6 predloga)[36].

Obstoječi instrumenti ne zadostujejo za reševanje številnih preostalih težav z dvojnim obdavčevanjem. Zlasti ima direktiva o obrestih in licenčninah omejeno področje uporabe; konvencije o dvojnem obdavčevanju ne zajemajo vseh davkov, ki veljajo na enotnem trgu (na primer dajatve za registracijo), ne določajo popolne odprave dvojnega obdavčevanja in zlasti ne določajo nobene enotne rešitve za tristranske ali večstranske odnose med državami članicami; časovni roki, ki so potrebni za sklenitev medsebojnih sporazumov o reševanju sporov glede dvojnega obdavčevanja tako s konvencijami o arbitraži kot konvencijami o dvojnem obdavčevanju, so predolgi, taki postopki pa pogosto niso uspešni v reševanju predloženih problemov.

Poleg tega obstoječi instrumenti za odpravljanje dvojnega obdavčevanja niso vedno učinkoviti. Zlasti zadevne države članice konvencij o dvojnem obdavčevanju ne razlagajo in izvajajo dosledno. Takšne sporne prakse zadevajo predvsem opredelitev pojmov, kot so licenčnine, dohodek iz dejavnosti, dividende in stalne poslovne enote. Posledično so davkoplačevalci dvakrat obdavčeni, kar je v nasprotju s ciljem konvencij o dvojnem obdavčevanju.

Poleg tega bi lahko bili tudi državljani EU, ki prejmejo dediščino v drugi državi, prikrajšani, saj je davčna obremenitev dediščine lahko večja, kot bi bila v popolnoma domačih razmerah v kateri koli drugi državi članici.

Obstajajo velika pričakovanja, da bodo te težave, ki so pogosto zapletene z vidika davkoplačevalcev, kadar je to mogoče, obravnavane na podlagi rešitev na ravni EU. OECD (v katerega je včlanjenih 21 držav članic EU) izrecno priznava potrebo po odpravi ovir, ki so posledica dvojnega obdavčevanja[37]. Poleg tega je v poročilu profesorja Montija priporočena nadaljnja obravnava odpravljanja davčnih ovir, ki jih posameznikom nalaga dvojno obdavčevanje. Zato se zdi, da si davkoplačevalci in države članice resnično želijo odpraviti čezmejno dvojno obdavčevanje.

5. Možne rešitve

Opredeljene težave je mogoče odpraviti z izboljšanjem obstoječih instrumentov za obravnavo dvojnega obdavčevanja ali s predlaganjem novih instrumentov in rešitev.

Različne težave glede dvojnega obdavčevanja se lahko rešujejo na različne načine, nekatere prek dvostranskih davčnih konvencij, druge morda z zakonodajo EU (v mejah pravne podlage iz Pogodbe o delovanju EU (PDEU)), ali na druge načine s posebnimi rešitvami in instrumenti.

Možne rešitve vključujejo:

5.1. Okrepitev obstoječih instrumentov

Predlog prenovitve direktive o obrestih in licenčninah je predstavljen istočasno s tem sporočilom. Predlagane spremembe obstoječega besedila so namenjene zmanjšanju števila primerov, v katerih se lahko pojavi dvojno obdavčevanje, ko dve državi članici obdavčita isto plačilo.

5.2. Razširitev obsega in področja uporabe konvencij o dvojnem obdavčevanju

Komisija meni, da obstaja potreba po dopolnitvi okvira konvencij o dvojnem obdavčevanju med 27 državami članicami[38] ter bo spodbujala dialog med državami članicami v primeru spora, ki bi oviral podpis konvencije o dvojnem obdavčevanju.

Komisija namerava z državami članicami in strokovnjaki preučiti načine reševanja tristranskih zadev[39] in načine obravnave subjektov in davkov, ki jih konvencije o dvojnem obdavčevanju znotraj EU ne pokrivajo. Pripravila bo ustrezne pobude, zlasti za davke na dediščino.

5.3. Načrtovani ukrepi za doseganje doslednejše razlage in uporabe določb konvencij o dvojnem obdavčevanju med državami članicami EU

Dvojno obdavčevanje je pogosto rezultat nasprotujočih si razlag. Kjer je mogoče, je treba ponovno preveriti področje uporabe za razvoj skupnega razumevanja nekaterih pojmov v EU, ki so vključene v konvencije o dvojnem obdavčevanju in se uporabljajo med državami članicami (npr. licenčnine, dohodki iz dejavnosti, dividende, stalne poslovne enote, davčno rezidentstvo, čezmejni delavci itd.). Pri posameznih primerih je lahko ustrezno, da se upošteva enake ali podobne pojme, vključene v zakonodajo EU, kot posebno razsežnost problema na ravni EU. Zaradi pomena teh vprašanj za notranji trg je o njih primerno razpravljati na ravni EU. Vendar bi lahko tako usklajevanje pripomoglo tudi k razpravi na ravni mednarodnih organov, na primer OECD in Združenih narodov, vključno z oblikovanjem širših mednarodnih standardov. Nadgradnja pozitivnih izkušenj Skupnega foruma EU za transferne cene pomeni, da obstajajo možnosti za preučitev morebitnih koristi, ki bi jih imela vzpostavitev foruma za predstavnike držav članic (forum EU o dvojnem obdavčevanju). Komisija bo na podlagi razprav v tem forumu preučila pripravo kodeksa ravnanja o dvojnem obdavčevanju.

5.4. Poenostavitev in pospešitev reševanja sporov v EU

Konvencija o arbitraži je bila oblikovana kot metoda za reševanje sporov, ki izhajajo zlasti iz transfernih cen. Vendar bi bilo mogoče delovanje konvencije o arbitraži kljub sprejetju (in pregledu) kodeksa ravnanja še izboljšati, kot na splošno kaže obsežnost postopkov medsebojnih sporazumov[40]. Kar zadeva konvencijo o arbitraži, je bila v zadnjih petih letih, za katera so na voljo podatki, polovica nerešenih sporov ob koncu vsakega leta v postopku več kot dve leti[41].

Prispevki k javnim posvetovanjem v letu 2010 so kritični do dejstva, da konvencije o dvojnem obdavčevanju ne omogočajo pravočasnih rešitev sporov. Davkoplačevalci se običajno zanašajo le na mehanizme reševanja sporov, ki jih določajo ustrezne konvencije o dvojnem obdavčevanju na podlagi starega člena 25 Vzorčne davčne konvencije OECD. Vendar to ni v celoti učinkovito: države pogodbenice so zavezane le k prizadevanju, da najdejo rešitev. Davkoplačevalec nima nobenega zagotovila, da bo dvojno obdavčevanje dejansko odpravljeno, niti da bodo davčne uprave svoje delo hitro opravile. OECD priznava, da je število nerešenih primerov (21,3 % povišanje od leta 2008 do 2009) pomemben problem[42].

Z vidika EU je torej treba rešiti problem neobstoja splošnega zavezujočega postopka za reševanje sporov, in sicer zaradi razlogov v zvezi z enotnim trgom ter tudi zaradi širše globalne konkurenčnosti (povezano s privlačnostjo EU za tuje vlagatelje). Niti konvencija o arbitraži niti konvencije držav članic o dvojnem obdavčevanju ne zagotavljajo popolnoma uspešne metode.

Morebitna rešitev je vključena v najnovejšo različico člena 25 Vzorčne davčne konvencije OECD (2008), ki določa postopek medsebojnega sporazuma z zavezujočim postopkom reševanja sporov za vse nerešene primere dvojnega obdavčevanja, če davkoplačevalec to zahteva. Vendar so bile take določbe doslej vključene le v manjše število konvencij o dvojnem obdavčevanju, ki so jih sklenile države članice[43].

Komisija meni, da je treba analizirati izboljšave, ki so mogoče pri postopkih za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja v EU. Zlasti je treba preučiti možnost oblikovanja mehanizma, ki bi učinkovito in hitro rešil zadevne spore na vseh področjih neposredne obdavčitve.

6. Nadaljnji ukrepi in sklepne ugotovitve

Komisija je odločena, da bo obravnavala zadevne težave v zvezi z dvojnim obdavčevanjem v EU in predstavila pobude. V ospredju sta dva predloga:

· predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, sprejet marca 2011;

· predlog prenove direktive o obrestih in licenčninah, ki je predstavljen hkrati s tem sporočilom.

Poleg teh predlogov bo Komisija:

· kmalu predstavila morebitne rešitve za odpravljanje čezmejnih ovir na področju davkov na dediščino v EU;

· še naprej uporabljala nedavno prenovljen Skupni forum EU za transferne cene za reševanje težav v zvezi z dvojnim obdavčevanjem transfernih cen;

· leta 2012 predstavila rešitve za čezmejno dvojno obdavčevanje dividend, izplačanih portfeljskim vlagateljem;

· še naprej razvijala možnosti iz tega sporočila, zlasti v zvezi z oblikovanjem foruma o dvojnem obdavčevanju za davčne zadeve, ki so izključno EU narave, predlogom kodeksa ravnanja o dvojnem obdavčevanju ter izvedljivostjo učinkovitega mehanizma za reševanje sporov, da bi določila najučinkovitejše načine za odpravo dvojnega obdavčevanja;

· kar zadeva dvojno neobdavčevanje, bo začela postopek posvetovanja, s katerim bi zbrala dejstva za določitev celotnega obsega tega pojava. Rezultati tega posvetovanja se bodo uporabili pri opredelitvi in oblikovanju primernega političnega odziva.

Pred sprejetjem ustreznih pobud se namerava Komisija o najboljših načinih za reševanje teh težav posvetovati tudi s strokovnjaki iz držav članic EU.

Komisija poziva Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor, da obravnavajo in podprejo te smernice.

Vse zainteresirane strani so vabljene, da izrazijo svoja stališča o tej pobudi in Komisijo obvestijo o posebnih ukrepih, ki jih priporočajo.

[1]               COM(2010) 2020 z dne 3. marca 2010.

[2]               Komisija je zaskrbljena zaradi obstoječega dvojnega neobdavčevanja znotraj EU. Komisija namerava pripraviti javno posvetovanje o dvojnem neobdavčevanju dohodkov pravnih oseb, kot je nedavno predlagala poslanka Evropskega parlamenta Sharon Bowles, predsednica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta (Davčni forum v Bruslju, 2011).

[3]               COM(2006) 823 z dne 19. decembra 2006, točka 1.

[4]               Glej na primer sklepe voditeljev držav ali vlad euroobmočja z dne 11. marca 2011.

[5]               Glej javno posvetovanje Komisije na strani http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2010_04_doubletax_en.htm ter opombi 25 in 26.

[6]               COM(2010) 769 z dne 20. decembra 2010, točka 4.1.

[7]               V primeru popolnoma domačega dvojnega obdavčevanja je za to ureditev pristojen nacionalni zakonodajalec.

[8]               COM(2011) 206 z dne 13. aprila 2011.

[9]               Poročilo Komisije o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“, COM(2010) 603 z dne 27. oktobra 2010.

[10]             Glej geslo v davčnem glosarju Mednarodnega urada za fiskalno dokumentacijo (IBFD) „double taxation“. Običajno se deli na pravno dvojno obdavčevanje in na ekonomsko dvojno obdavčevanje. Ko gre za pravno dvojno obdavčevanje, se dva primerljiva davka naložita istemu davkoplačevalcu za isti dohodek ali premoženje. Na splošno se ekonomsko dvojno obdavčevanje uporablja, ko sta različna davkoplačevalca obdavčena za isti dohodek ali premoženje.

[11]             Na primer z oprostitvijo dohodka iz tujine, ki ga prejme rezidenčni davkoplačevalec, ali z odbitkom davka iz tujine.

[12]             Dvostranski ukrepi so določeni s konvencijami o dvojnem obdavčevanju, na podlagi katerih se dve državi sporazumeta glede načina in obsega oprostitve dvojnega obdavčevanja njunih prebivalcev.

[13]             Na primer konvencija med nordijskimi državami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja ali tako imenovana Konvencija o arbitraži: Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (90/436/EGS), UL L 225, 20.8.1990.

[14]             Na primer sodba Sodišča z dne 12. decembra 2002 v zadevi C-324/00, Lankhorst-Hohorst, točka 32; sodba Sodišča z dne 14. decembra 2006 v zadevi C-170/05, Denkavit Internationaal, točka 39; sodba Sodišča z dne 8. novembra 2007 v zadevi C-379/05, Amurta, točka 28; sodba Sodišča z dne 1. julija 2010 v zadevi C-233/09, Dijkman, točka 23; sodba Sodišča z dne 22. decembra 2010 v zadevi C-287/10, Tankreederei I, točka 15.

[15]             Sodbe Sodišča z dne 14. novembra 2006 (Kerckhaert-Morres), 12. februarja 2009 (Block) in 16. julija 2009 (Damseaux).

[16]             Mnenje A.G. Geelhoed v zadevi Kerckhaert-Morres, točka 38.

[17]             Sodišče v zadevi Damseaux, cit.

[18]             Poročilo nekdanjega komisarja EU Montija predsedniku Evropske komisije o novi strategiji za enotni trg z dne 9. maja 2010, odstavek 3.5., 83.

[19]             Med zasedanjem Odbora za peticije Evropskega parlamenta 14. in 15. junija 2011 so 4 od 11 peticij vsebovale poglavje o obdavčevanju, ki se nanaša na dvojno obdavčevanje. Glej tudi raziskavo Eurobarometer iz septembra 2011 o ovirah, s katerimi se državljani srečujejo na notranjem trgu: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/quali/ql_obstacles_en.pdf.

[20]             Pripombe francoskega združenja za podjetništvo (MEDEF) na predlagane spremembe člena 15(2) Vzorčne konvencije OECD iz leta 2007 so na voljo na strani http://www.oecd.org/dataoecd/14/62/39547932.pdf.

[21]             http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2010_04_doubletax_en.htm;

                http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2010_06_inheritance_en.htm;

                http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2010_08_royalty_en.htm.

[22]             OECD, Davčni učinki na tuje neposredne naložbe, 2007, 33.

[23]             Glej na primer Hajkova, D. idr., Obdavčevanje, poslovno okolje in lokacija NTN v državah OECD, delovni dokumenti ekonomskega oddelka OECD št. 502, 2006, na voljo na strani http://dx.doi.org/10.1787/874058477248.

[24]             Ocena učinka predloga za Direktivo Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) z dne 16. marca 2011.

[25]             Liga narodov je že leta 1923 omenila razlikovanje med obremenitvijo in oviro pri dvojnem obdavčevanju. Glej na primer Ekonomski in finančni odbor, Poročilo o dvojnem obdavčevanju, predloženo Finančnemu odboru, dokument E.F.S.73. F.19, str. 11, 5. april 1923.

[26]             Parkih, Jain in Spahr, The impact of Double Taxation on Cross Border Equity Flows, Valuations and Cost of Capital (Vpliv dvojnega obdavčevanja na čezmejne kapitalske tokove, vrednotenje in stroške kapitala), 2011, EFMA, zasedanje v Bragi.

[27]             PWC LLP, Total Tax Contribution (Celotni davčni prispevek), 2007, Raziskava, ki jo je izvedlo združenje Hundred Group of Finance UK Directors (združenje 100 največjih družb v Združenem kraljestvu, ki kotirajo na borzi).

[28]             EP, Odbor za peticije, peticija 1404/2010.

[29]             EP, Odbor za peticije, peticija 1053/2010.

[30]             Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (90/435/EGS).

[31]             Direktiva Sveta z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (2003/49/ES).

[32]             Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (90/436/EGS), UL L 225, 20.8.1990.

[33]             http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/company_tax/transfer_pricing/index_en.htm

[34]             C/2009/7924, http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/whats_new/c(2009)7924_en.pdf

[35]             COM(2011) 121 z dne 16. marca 2011.

[36]             Predlog direktive določa le sistem za skupno davčno osnovo za določena podjetja in skupine podjetij (člen 1 predloga).

[37]             Glej opombo 3.

[38]             V konvencije o dvojnem obdavčevanju 1. januarja 2011 ni bilo vključenih 10 dvostranskih odnosov med državami članicami EU.

[39]             Na področju transfernih cen je Skupni forum EU za transferne cene opravil nekaj dela; glej naslednjo opombo.

[40]             http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/company_tax/transfer_pricing/forum/jtpf/2010/

/jtpf_2010_06_08_number_open_cases_en.pdf.

[41]             http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/company_tax/transfer_pricing/forum/jtpf/2010/

/jtpf_2010_06_08_number_open_cases_en.pdf.

[42]             http://www.oecd.org/document/11/0,3746,en_2649_33747_46499831_1_1_1_1,00.html; 63,4-odstotno povečanje med letoma 2006 in 2009.

[43]             Npr. Francija in Združeno kraljestvo (19.6.2008), Nizozemska in Združeno kraljestvo (26.9.2008), Nemčija in Združeno kraljestvo (30.3.2010).