Lizbonska pogodba določa, da Evropska unija in njen notranji trg temeljita na „visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu“. Za ohranitev ter razširitev tega modela v težkih gospodarskih in finančnih razmerah je EU sprejela strategijo Evropa 2020, da bi ustvarila pogoje za inteligentnejšo, bolj trajnostno in bolj vključujočo rast. Namen številnih ambicioznih političnih pobud je uresničiti zadevne cilje v praksi:

– da bi se obnovilo delovanje notranjega trga, je bil cilj „Akta o enotnem trgu“[1] iz aprila 2011 poudariti pomen človeškega dejavnika in zaupanja kot gonil evropskega gospodarstva ter integracije, in sicer s krepitvijo socialnih vidikov pri izvajanju politik za spodbujanje podjetij. To vključuje krepitev odgovornosti podjetij do njihovega družbenega okolja in zlasti poudarja posebno vlogo, ki jo lahko imajo odgovorna in socialna podjetja;

– vzporedno s tem vodilna pobuda „Unija inovacij“ spodbuja zamisel socialne inovacije, ki v primeru združenj in socialnih podjetnikov pomeni, da svojo ustvarjalnost uporabljajo v dobro ranljivih skupin ter za nujne socialne potrebe, ki jih trg ali javni sektor ne pokrivata;

– konec leta 2010 je „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti“ predlagala celovito strategijo za usklajevanje nacionalnih in evropskih politik, da bi postala Evropa bolj vključujoča ter da bi v boju proti revščini in socialni izključenosti „izrabili potencial socialnega gospodarstva“;

– Komisija v sporočilu „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ ugotavlja, da je „potreben nov pristop k uravnoteženju kratkoročnega ustvarjanja čim večjega dobička ter dolgoročnega doseganja trajnostne vrednosti“[2].

Gre za rast in konkurenčnost, ki nista mogoči brez povrnitve zaupanja državljanov naše Unije. Izkoristiti moramo sposobnost Evrope za inovativnost in ustvarjalnost ter hkrati ostati zvesti svojim vrednotam: odgovornosti in preglednosti, vendar tudi pravičnosti, socialni vključenosti in solidarnosti. Pri tej novi vključujoči in trajnostni rasti, usmerjeni k zaposlitvi za vsakega, gre torej predvsem za povrnitev ugleda realni ekonomiji, katere temelj so podjetja, ki ustvarjajo vrednost ter so vodena na transparenten in odgovoren način.

V povezavi z navedenim predlaga sveženj „Odgovorna podjetja“ skupek ukrepov in pobud za okrepitev ter razširitev našega gospodarskega in socialnega modela, ki je temelj skupnega življenja 500 milijonov Evropejcev. S to pobudo želi Komisija podpreti poslovno okolje ter mu pomagati pri sodelovanju v našem skupnem prizadevanju za ponovno umestitev odgovornosti, zaupanja in socialne vključenosti v središče bolj trajnostnega gospodarskega modela na evropski celini, saj trajnostna gospodarska uspešnost ni mogoča brez socialne kohezije. V tem okviru Komisija polno podpira poslovne ukrepe in inovativne pobude, ki omogočajo povečanje zaposlenosti in socialno vključenost ter hkrati krepijo svetovno konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Pri tem Komisija spremlja mnenja zainteresiranih strani, izražena v posvetovanjih in javnih razpravah v Evropski uniji od leta 2010, ter ugotavlja, da za ta vprašanja vlada veliko zanimanje.

Sveženj „Odgovorna podjetja“ sestavljajo:

– pričujoče uvodno sporočilo,

– predlog za pregled direktiv o računovodstvu[3],

– predlog za pregled Direktive o preglednosti[4],

– sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij[5],

– sporočilo „Pobuda za socialno podjetništvo“[6].

Ta sveženj vsebuje dva cilja:

· vzpostaviti gospodarsko okolje, ki je bolj naklonjeno ustvarjalnosti in inovacijam ter ki krepi zaupanje v poslovni svet, s poenostavitvijo upravnih stroškov ter ovir, ki zlasti obremenjujejo mala in srednje velika podjetja, da se jim omogoči sprostiti ter uresničiti njihov potencial za rast. To pomeni zlasti boljše oblikovanje predpisov o transparentnosti poslovnih knjig in dejavnosti podjetij. Z navedenim bi lahko dosegli zmanjšanje upravnih stroškov v višini 2,3 milijarde eurov.

· predstaviti vizijo ter načrte Komisije za odgovornega in socialnega podjetnika v družbi. Zlasti gre za ponoven razmislek o vlogi podjetja v družbi in o okolju, v katerem se oblikujejo podjetniki, ki so nosilci gospodarsko uspešnih inovativnih projektov s pomembnim socialnim učinkom.

1. Vzpostavitev bolj trajnostnega gospodarskega okolja, zlasti za mala in srednje velika podjetja

Cilj obeh zakonodajnih predlogov tega svežnja je okrepiti zaupanje v delovanje evropskih podjetij.

Direktivi o računovodstvu urejata letne in konsolidirane računovodske izkaze kapitalskih družb v Evropi. Z oblikovanjem poenostavljene ureditve za mala podjetja zmanjšujeta upravno breme za mala in srednje velika podjetja. Za podjetja, ki imajo pomembno čezmejno razsežnost in vplivajo na veliko število tretjih oseb, zagotavljata večjo preglednost ter primerljivost letnih računovodskih izkazov. Prav tako ščitita uporabnike, saj ohranjata informacije, ki jih ti potrebujejo.

S posodobitvijo Direktive o preglednosti želi Komisija pospešiti dostop malih in srednje velikih podjetij, ki kotirajo na borzi, do organiziranih trgov. Odprava obveznosti za objavo informacij vsako četrtletje naj bi tako zmanjšala stroške kotiranja na borzi za mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, spodbujala srednje- in dolgoročne investicije ter tako pospeševala družbeno odgovorno investiranje.

Cilj teh pobud o računovodskih standardih in transparentnosti je tudi izboljšanje transparentnosti držav, bogatih z naravnimi viri (vključno v Evropski uniji), z dodelitvijo odgovornosti rudarskim in gozdarskim podjetjem. Rudarska in gozdarska podjetja, ki kotirajo na evropskih trgih, ter tudi velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi, bodo predložila poročilo o plačilih vladam po posameznih državah in, v primeru plačil za določen projekt, po projektu, s spodnjim pragom glede na pomembnost. Ta poročila bodo civilni družbi v državah, bogatih z naravnimi viri, zagotovila znatno več informacij o tem, koliko natančno evropska podjetja plačujejo vladam gostiteljicam v zameno za pravico do izkoriščanja naravnih virov zadevne države.

Treba je poudariti, da bo navedena predloga leta 2012 dopolnil zakonodajni predlog, katerega cilj bo spodbujanje razkritja nefinančnih informacij.

2. Ponoven razmislek o vlogi odgovornega in socialnega podjetništva v družbi

Obe sporočili se dopolnjujeta in sta rezultat dejavnosti Komisije ter obsežnega pripravljalnega dela v obliki posvetovanja in razprav.

Sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij vsebuje strategijo, s katero bi vsem podjetjem omogočili, da bolj prispevajo k doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020, in sicer z uresničevanjem njihovega potenciala za ustvarjanje vrednosti za delničarje in družbo. Ponuja posodobljeno opredelitev družbene odgovornosti podjetij, ki je skladna z mednarodno priznanimi načeli in smernicami. Besedilo obravnava načine za zagotovitev boljšega poznavanja in nagrajevanja odgovornih praks podjetij v javnih politikah (investicije, javna naročila, preglednost nefinančnih informacij) in s strani zasebnih udeležencev (potrošniki, investitorji). Zagotavlja spremljanje izvajanja mednarodno priznanih načel in smernic ter določa načine izvajanja vodilnih načel Organizacije združenih narodov v zvezi s podjetji in človekovimi pravicami. Države članice spodbuja k pripravi realnih strategij na področju družbene odgovornosti podjetij, odpira razpravo o družbenih vprašanjih (demografske spremembe, zdravje, dobro počutje na delovnem mestu, lokalni razvoj) in opozarja na pomen družbene odgovornosti podjetij na področju izobraževanja.

Pobuda za socialno podjetništvo bolj podrobno obravnava vrsto podjetij, ki so si za glavno nalogo določila, da pri opravljanju dobičkonosne gospodarske dejavnosti služijo splošnemu interesu na socialnem, družbenem in okoljskem področju. Ta podjetja, ki predstavljajo pomemben del evropskega gospodarstva in katerih število narašča ter ki hkrati sodelujejo pri krepitvi socialnega gospodarstva kot takega, obstajajo že v vseh državah članicah. Pogosto so pobudniki socialne inovacije in sprememb, uporabljajo različne modele organizacije, na primer kapitalske družbe, zadruge, vzajemne družbe, združenja ali ustanove, in jim je skupno ponovno investiranje ustvarjenega dobička (ali vsaj njegovega velikega dela) v uresničevanje socialnega cilja. Čeprav sodelujejo pri pobudah državljanov in skupnosti, s pomočjo katerih vzpostavljajo nove načine komuniciranja in povezave med zainteresiranimi stranmi, jim vseeno manjka prepoznavnost ter priznavanje njihovega pomena s strani širše javnosti, političnega okolja in investitorjev. Cilj tega sporočila je torej vzpostaviti okolje, naklonjeno socialnim podjetjem, da bi na enotnem trgu spodbudili oblikovanje gospodarsko uspešnih inovativnih pobud s pomembnim socialnim učinkom. V sporočilu je preučeno, ali so na vseh področjih, za katera veljajo ali se oblikujejo evropske politike, načini delovanja, posebnosti in cilji te vrste podjetij ustrezno upoštevani. Besedilo določa tudi ukrepe za olajšanje dostopa socialnih podjetij do financiranja (zasebnega in javnega), za izboljšanje njihove prepoznavnosti ter priznavanja njihovega pomena in za vzpostavitev bolj naklonjenega regulativnega okolja v smislu gospodarskega prava ter javnih naročil in državnih pomoči.

[1]               „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“, COM(2011) 206 konč. z dne 13. aprila 2011.

[2]               COM(2010) 614 konč./2 z dne 17. novembra 2010.

[3]               COM(2011) 684 konč.

[4]               COM(2011) 683 konč.

[5]               COM(2011) 681 konč.

[6]               COM(2011) 682 konč.