Kazalo

Kazalo.. 1

1..... Zakaj ta pobuda Komisije?. 2

2..... Socialna podjetja: akterji, ki bi lahko enotni trg bolje  izkoristili 5

3..... Akcijski načrt v podporo socialnemu podjetništvu v Evropi 6

3.1.    Boljši dostop do finančnih sredstev. 6

3.1.1.     Lažji dostop do zasebnih finančnih sredstev. 6

3.1.2.     Črpanje evropskih sredstev. 7

3.2.    Večja prepoznavnost socialnega podjetništva. 8

3.2.1.     Razvoj orodij za boljše razumevanje sektorja in večjo prepoznavnost socialnega podjetništva  8

3.2.2.     Okrepitev menedžerskih zmogljivosti, strokovnosti in povezovanja socialnih podjetij v mrežo  8

3.3.    Boljše pravno okolje. 9

3.3.1.     Priprava ustreznih evropskih pravnih oblik glede na potrebe evropskega socialnega podjetništva. 9

3.3.2.     Javna naročila. 9

3.3.3.     Državne pomoči 10

4..... Zamisli poleg akcijskega načrta.. 10

5..... Sklepne ugotovitve. 12

1. Zakaj ta pobuda Komisije?

Enotni trg potrebuje novo, vključujočo rast, ki bo temeljila na delovnih mestih za vse. Zadovoljiti je treba vedno večje zahteve Evropejcev po bolj „etično“ in bolj „socialno“ naravnanem delu, potrošnji, prihrankih in naložbah.

Da bi spodbujala „zelo konkurenčno socialno gospodarstvo“, se je Komisija v strategiji Evropa 2020[1], vodilni pobudi Unija inovacij[2], Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti[3] ter Aktu o enotnem trgu[4] osredotočila na socialno gospodarstvo in socialne inovacije, tako v smislu teritorialne kohezije kot tudi pri iskanju izvirnih rešitev za socialne težave, zlasti pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti.

Javno posvetovanje o Aktu o enotnem trgu[5] je vzbudilo veliko zanimanje za sposobnosti socialnih podjetij in socialnega gospodarstva na splošno, da najdejo inovativne odgovore na trenutne gospodarske, socialne in ponekod okoljske izzive z ustvarjanjem trajnostnih, večinoma lokalno vezanih delovnih mest, socialne integracije, boljših lokalnih socialnih storitev, teritorialne kohezije itn.    

Dejansko je za socialna podjetja kot akterje socialnega gospodarstva socialni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička za lastnike ali delničarje. Na trgu podjetniško in inovativno proizvajajo dobrine ter zagotavljajo storitve, presežke pa porabijo predvsem za uresničevanje socialnih ciljev. Ta podjetja so upravljana odgovorno in pregledno, saj so vanje vključeni delavci, potrošniki in drugi akterji, ki sodelujejo v poslovnih dejavnostih[6].

Komisija „socialna podjetja“ opredeljuje kot podjetja[7]:

· za katera je socialni ali družbeni cilj skupnega dobra razlog za opravljanje poslovnih dejavnosti, kar se pogosto odraža v velikem številu socialnih inovacij;

· ki dobiček načeloma ponovno investirajo za uresničitev tega socialnega cilja

· in pri katerih se to poslanstvo odraža tudi v organizacijski strukturi in lastniških razmerjih, saj spoštujejo demokratično načelo, načelo udeležbe ter socialno pravičnost[8].

Sem spadajo:

· podjetja, ki zagotavljajo socialne storitve in/ali dobrine in storitve ogroženim skupinam (posredovanje pri stanovanju, dostop do zdravstvene oskrbe, pomoč ostarelim ali invalidom, vključitev socialno ogroženih skupin, otroško varstvo, dostop do dela in izobraževanja, upravljanje oskrbe itn.) in/ali

· podjetja, ki pri proizvodnji dobrin oziroma zagotavljanju storitev sledijo socialnemu cilju (socialna in poklicna vključenost z zagotavljanjem dostopa do delovnih mest osebam, ki so zaradi nezadostne izobrazbe oziroma socialnih ali poklicnih težav izključene ali marginalizirane), njihove dejavnosti pa lahko obsegajo tudi nesocialne dobrine ali storitve.

V socialnem gospodarstvu je v EU zaposlenih več kot 11 milijonov ljudi, kar predstavlja 6 %[9] vseh zaposlenih. Sem spadajo subjekti s posebnim pravnim statusom (zadruge, fundacije, združenja, vzajemne družbe), od katerih mnogi izpolnjujejo v nadaljevanju navedena merila in so zato socialna podjetja, kot tudi socialna podjetja s statusom običajne zasebne ali delniške družbe. Poseben pravni status socialnega gospodarstva je še posebej prikrojen socialnim podjetjem, saj njihov način upravljanja temelji na udeležbi in odprtosti.

V študiji iz leta 2009[10] je bil delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v socialnih podjetjih[11], v Belgiji ocenjen na 4,1 %, na Finskem 7,5 %, v Franciji 3,1 %, v Italiji 3,3 %, v Sloveniji 5,4 % in v Združenem kraljestvu 5,7 %. To pomeni, da je eno od štirih ustanovljenih podjetij v Evropi socialno. V Belgiji, na Finskem in v Franciji je to razmerje še višje, tj. ena proti tri[12]. Ta podjetja so pogosteje produktivnejša in konkurenčnejša, kot bi pričakovali. Vzrok za to sta zelo visoka osebna zavzetost delavcev in boljši pogoji dela, ki jih nudijo[13].

Ker se na še ne zadovoljene potrebe odzivajo s socialnimi inovacijami, socialna podjetja prispevajo k inteligentni rasti; ker upoštevajo svoj okoljski vpliv in dolgoročno vizijo, ustvarjajo trajnostno rast; ker se osredotočajo na človeka in socialno kohezijo, predstavljajo bistvo vključujoče rasti. Smisel njihovega obstoja je spodbujati družbene in gospodarske spremembe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. To sporočilo je del spodbujanja in razvoja socialnih inovacij, za katera se je leta 2009 zavzel predsednik Barroso[14].

Ker imajo socialna podjetja posebne lastnosti, to pogosto pomeni, da so socialno in okoljsko zelo odgovorna. Pobuda za socialna podjetja, ki dopolnjuje hkrati sprejeto sporočilo Komisije o socialni odgovornosti podjetij[15], naj bi tem podjetjem pomagala bolje unovčiti dodano družbeno vrednost.

Nekateri primeri evropskih socialnih podjetij:

V Italiji nek zdravstveni dom poleg visoko specializiranih storitev zagotavlja tudi kulturno mediacijo, zlasti v območjih, v katerih so javne storitve slabo pokrite, s posebnim poudarkom na osebah v težkem socialno-ekonomskem položaju (npr. priseljenci).

V Romuniji podjetje s petimi zaposlenimi in petimi prostovoljci od leta 1996 slepim zagotavlja kulturne storitve v romunskem jeziku: za ciljno skupino približno 90 000 oseb medije prilagajajo potrebam slepih (zlasti avdioknjige, avdiofilme).

V Franciji je neko podjetje leta 2004 uvedlo inovativni koncept za pranje avtomobilov brez vode in z biološko razgradljivimi proizvodi. Zaposluje nekvalificirano ali marginalizirano delovno silo in jo tako ponovno vključuje na trg dela.

Na Madžarskem je neka fundacija odprla restavracijo, ki zaposluje invalide (40 zaposlenih), nudi izobraževanje in varstvo otrok ter jim tako zagotavlja prehod na stalno zaposlitev.

Na Nizozemskem neko podjetje zagotavlja pomoč pri branju z inovativnimi digitalnimi orodji in na igri temelječo metodo. Metoda je še posebej prilagojena hiperaktivnim otrokom ali avtistom, lahko pa se uporablja tudi pri nepismenih in priseljencih.

Na Poljskem neka zadruga, ki jo sestavljata dve združenji, zaposluje dolgotrajno brezposelne in invalide ter jim zagotavlja vrsto storitev: restavracijske storitve in storitve preskrbe s pripravljeno hrano, mala gradbena in obrtna dela ter izobraževanje za poklicno vključevanje prikrajšanih oseb.

Komisija temu razgibanemu sektorju ne namerava nalagati normativnih opredelitev, ki bi bile obvezne za vse udeležence in bi povzročile regulativne ovire. Predlaga opisni pristop, ki temelji na skupnih načelih večine držav članic, pri katerem upošteva različnost političnih, gospodarskih in družbenih možnosti ter sposobnost socialnih podjetij za ustvarjanje inovacij.

Natančnejšo opredelitev bo sprejela samo, če bodo omejitev področja uporabe zahtevali regulativni ukrepi ali pobude, pri čemer bo tesno sodelovala z vsemi predstavniki sektorja.

Komisija želi spremljati razvoj socialnih podjetij ter pridobljene izkušnje upoštevati v korist celotnega gospodarstva. V tem sporočilu Komisija sledi dvema ciljema:

· predložiti kratkoročen akcijski načrt, s katerim želi podpreti razvoj socialnih podjetij, ključne akterje v socialnem gospodarstvu in socialne inovacije;

· začeti razpravo o srednje-/dolgoročnih zamislih.

2. Socialna podjetja: akterji, ki bi lahko enotni trg bolje  izkoristili

Potencial za rast in širitev modela socialnega podjetja na enotnem trgu ni dovolj izkoriščen. Socialna podjetja se srečujejo s težavami, ki so bile opredeljene že v več poročilih[16], nazadnje v poročilu BEPA[17] sredi leta 2010. 

Najpogosteje se srečujejo z istimi izzivi kot ostala MSP in lahko tako koristijo pobude Akta za mala podjetja za Evropo[18]. Poleg tega se srečujejo tudi s specifičnimi težavami.

Socialnim podjetjem je treba omogočiti, da v isti meri koristijo prednosti enotnega trga kot ostala podjetja. To velja zlasti za velika podjetja, ki se lahko širijo med kontinenti ali zgolj med državami. Vendar pa tudi za mala socialna podjetja, ki so navadno dejavna samo na lokalni ravni, veljajo pravila enotnega trga o bančništvu, dostopu do strukturnih skladov ali izvajanju pravil o javnem naročanju.

Socialna podjetja težko najdejo zlasti finančna sredstva, višina teh sredstev pa je odvisna od njihove stopnje razvoja (idejna podpora, razvoj pilotnih projektov ali prototipov, širitev v velikem obsegu). Zaradi omejitev pri prerazporeditvi dobička ali zaposlovanju ogroženih oseb imajo kreditodajalci ali potencialni investitorji pogosto občutek, da so ta podjetja bolj tvegana in manj dobičkonosna. Socialna podjetja pogosteje pestijo težave zaradi nepopolnosti na finančnih trgih (razdrobljenost, pomanjkanje vseevropskih platform za kredite itn.). Zaradi tega investitorji ne poznajo dovolj dobro socialnih učinkov nekaterih skladov za solidarnostne naložbe. Tudi dostop do javnih sredstev še vedno pogosto otežujejo preveč togi ali preveč birokratski sistemi. Socialna podjetja imajo npr. težave pri dostopu do strukturnih skladov, če upravni organi financirajo samo kratkoročne projekte. Tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni so programi zaradi njihovega ogromnega števila za mala podjetja le težko dostopni.

Ta položaj še dodatno otežuje pomanjkljivo priznavanje socialnega podjetništva. Premajhna medsebojna povezanost med akterji različnih regij ali različnih držav ovira širitev dobrih praks, ustanavljanje partnerstev in odkrivanje novih priložnosti. V evropskem izobraževalnem sistemu je socialno podjetništvo še vedno premalo predstavljeno, čeprav je njegova vključitev v osnovno in dodatno izobraževanje pogoj za okrepitev njegove verodostojnosti. Vedno več mladih diplomantov se udejstvuje v socialnih podjetjih, vendar  tradicionalna podjetja pridobljenih izkušenj ne priznavajo. Ta položaj dodatno poslabšujejo različne opredelitve v Evropi, s čimer lahko pojasnimo heterogenost razpoložljivih podatkov. Koncept ni vedno jasno opredeljen ali pa je v različnih državah opredeljen različno. Podatki so pogosto neažurirani, nepopolni in neusklajeni, zato je javne politike težje prilagajati in usklajevati.

Zato ne preseneča, da evropsko in nacionalno regulativno okolje javnih naročil, posebnosti socialnih podjetij ne upošteva, zlasti pri javnih naročilih in obstoječih statutih. To otežuje mobilizacijo investitorjev ter dostop do subvencij in javnih naročil, zato morajo socialna podjetja včasih sklepati pravno zelo zapletene posle. Tako se lahko zgodi, da socialna podjetja brez statusa združenja ne morejo koristiti ugodnosti, ki jih javni organi nudijo združenjem.

3. Akcijski načrt v podporo socialnemu podjetništvu v Evropi

Da bi se odzvale na te izzive, Evropska unija in mednarodne organizacije že razvijajo horizontalne politike za socialno gospodarstvo ter ciljne programe, s katerimi želijo podpreti socialna podjetja in socialne inovacije. Službe Komisije so v delovnem dokumentu, objavljenem hkrati s tem sporočilom, povzele obstoječe ukrepe ter nekatere tuje izkušnje, ki bi lahko navdihnile Evropsko unijo.

Da bi lahko socialna podjetja čim bolj izkoristila svoj potencial, Komisija predlaga akcijski načrt, s katerim želi splošno podpreti socialne inovacije ter tako poenostaviti uvedbo prikrojenega „ekosistema“ v partnerstvu z akterji sektorja in državami članicami.

Predlaga tudi enajst ključnih ukrepov, ki jih bo začela izvajati pred koncem leta 2012.

3.1. Boljši dostop do finančnih sredstev 3.1.1. Lažji dostop do zasebnih finančnih sredstev

Komisija meni, da je sistem financiranja za socialna podjetja v primerjavi s sistemom drugih podjetij premalo razvit.

Vedno več investitorjev želi poleg finančnega dobička podpirati tudi dolgoročne cilje splošnega interesa naložb ter tako doseči tudi socialne in okoljske rezultate.

Poleg socialno odgovornih naložb, za katere sporočilo o socialni odgovornosti podjetij[19] že vsebuje ustrezne predloge, bi evropski instrument, ki bi podpiral financiranje socialnih podjetij, zasebne in javne akterje spodbujal, da bi s kapitalsko udeležbo ali posojili povečali svoje naložbe v ta podjetja. 

Zaželen bi bil regulativni okvir, ki bi omogočal vzpostavitev takšnih naložbenih instrumentov na evropski ravni.

Komisija tudi pozdravlja, da Evropski investicijski sklad[20] preučuje možnost, da bi na začetku leta 2012 uvedel evropski instrument za lastniški kapital (ESIEF[21]) za naložbe v socialno usmerjene sklade. S tem pilotnim ukrepom bi vzpostavil nov evropski finančni instrument, ki ga je 6. oktobra 2011 predlagala Komisija (ključni ukrep št. 3).  

Za številna socialna podjetja je dostop do kreditov pogoj za njihovo ustanovitev in razvoj. Ker pa so slabo poznana ali pa veljajo za tvegana, še težje najdejo potrebna sredstva kot MSP.

Komisija tudi ugotavlja, da dva regulativna stebra, ki ju je leta 2007 predlagala v sporočilu o pobudi za mikrokredite[22] (izboljšanje pravnega in institucionalnega okolja ter vzpostavljanje ozračja, ki spodbuja podjetniški duh), na nacionalni ravni nista dovolj razvita.

Ključni ukrep št. 1     

· kot je določeno v Aktu o enotnem trgu, do konca leta 2011 predlagati evropski regulativni okvir za solidarne naložbene sklade, ki naj bi socialnim podjetjem zagotavljal lažji dostop do finančnih trgov, pri čemer bo treba  upoštevati opravljeno javno posvetovanje in študijo o učinku. Ta sistem naj bi spodbujal ustanavljanje posebnih skladov, ki bodo podjetjem omogočali, da bodo aktivna na celotnem enotnem trgu.

Ključni ukrep št. 2     

· še naprej olajševati dostop do mikrokreditov v okviru evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress ter ta instrument razviti z okrepitvijo institucionalnih zmogljivosti v okviru programa Evropske unije za socialne spremembe in socialne inovacije za obdobje 2014–2020[23] ter bolje analizirati, spodbujati in olajšati pravno in institucionalno okolje mikrokeditov.

3.1.2. Črpanje evropskih sredstev

Povzeti in oceniti je treba izkušnje, pridobljene v zvezi z načinom dela strukturnih skladov, ter o njih razpravljati z nacionalnimi upravnimi organi, da se države članice spodbudijo, da v naslednjem programskem obdobju za socialna podjetja pripravijo obsežnejše in učinkovitejše podporne ukrepe. Komisija bo pripravila tudi poseben ukrep za financiranje socialnih podjetij.

Ključni ukrep št. 3     

· v okviru programa Evropske unije za socialne spremembe in socialne inovacije je Komisija predlagala, da se uvede evropski finančni instrument s sredstvi v višini 90 milijonov EUR ter tako socialnim podjetjem z naložbami v sklade za solidarnostne naložbe, instrumenti za lastni kapital in financiranje dolga zagotoviti lažji dostop do finančnih sredstev za ustanovitev, razvoj in širitev.

Ključni ukrep št. 4     

· Komisija je predlagala, da se od leta 2014[24] v uredbe o Evropskem skladu za razvoj podeželja in evropskih strukturnih skladih uvede prednost za naložbe v socialna podjetja, da se zanje ustvari jasna pravna podlaga ter se državam članicam in regijam tako omogoči, da v programe strukturnih skladov in Evropskega sklada za razvoj podeželja v obdobju 2014–2020 vključijo usmerjene ukrepe.

3.2. Večja prepoznavnost socialnega podjetništva 3.2.1. Razvoj orodij za boljše razumevanje sektorja in večjo prepoznavnost socialnega podjetništva

Ena glavnih zahtev, ki so jih izrazile zainteresirane strani, je preprost in hiter dostop do razpoložljivih podatkov o socialnih podjetjih ter izmenjava izkušenj in s tem tudi najboljših praks. Potrebna so zlasti sredstva za ocenjevanje in vrednotenje učinka in socialne uspešnosti teh dejavnosti (npr. z upoštevanjem izkušenj nekaterih držav članic, ki so odprle satelitske račune, ki omogočajo zbiranje podatkov o socialnih podjetjih, zlasti o zadrugah in vzajemnih družbah). Za reševanje teh izzivov bi se lahko uporabila označevanje in izdajanje certifikatov. Prav tako je treba socialno podjetništvo bolj spodbujati pri mladih generacijah.

Ključni ukrep št. 5     

· opredeliti najboljše prakse in vzorčne modele, pri čemer je treba z vsemi udeleženimi stranmi razviti izčrpen zemljevid socialnih podjetij v Evropi, navesti njihove lastnosti, ekonomske modele, gospodarsko težo, potencial za čezmejno rast, vsebino pravnih statutov ter njihova merila, davčne sisteme in obstoječe sisteme za označevanje.

Ključni ukrep št. 6     

· ustanoviti javno bazo podatkov o oznakah in certifikatih, ki se za socialna podjetja uporabljajo v Evropi, da se izboljšata prepoznavnost in primerljivost.

Ključni ukrep št. 7     

· z analizami, izmenjavo najboljših praks, ozaveščanjem ter ukrepi za vzpostavljanje mrež in širjenje spodbujati vzajemno učenje ter okrepiti sposobnosti nacionalnih in regionalnih uprav, da uvedejo obsežnejše strategije za podporo, spodbujanje in financiranje socialnih podjetij, zlasti v okviru strukturnih skladov.  

3.2.2. Okrepitev menedžerskih zmogljivosti, strokovnosti in povezovanja socialnih podjetij v mrežo

Tako mlada kot uveljavljena socialna podjetja morajo razviti sposobnosti za dobro upravljanje svojih podjetij in zagotavljanje njihovi rasti. Da bi to lahko dosegla, Komisija podpira medsebojno bogatenje inovativnih podjetnikov ter raziskovalnega in akademskega sveta. Za to so še posebej primerni podjetniški inkubatorji (za ustanavljanje socialnih podjetij). Obstoječe projekte na tem področju je treba podpreti in razširiti. Socialnim podjetnikom bi morali svetovati tudi drugi vodje podjetij in bankirji ter jih podpirati.

Ključni ukrep št. 8     

· ustanoviti enotno večjezično elektronsko platformo za zbiranje informacij in izmenjavo izkušenj za socialna podjetja, podjetniške inkubatorje, podjetniške grozde, vlagatelje v socialna podjetja in tiste, s katerimi ti sodelujejo (ki bo po potrebi povezana z Evropsko platformo za socialne inovacije[25] in mrežo „Enterprise Europe Network“); 

· povečati razpoznavnost in dostopnost programov Skupnosti, ki lahko socialnim podjetjem zagotovijo podporo, npr. ERASMUS, ERASMUS za mlade podjetnike, TEMPO, Mladi v akciji 2007–2013 (zlasti prek dejavnosti Pobude mladih), in HORIZON 2020.

3.3. Boljše pravno okolje 3.3.1. Priprava ustreznih evropskih pravnih oblik glede na potrebe evropskega socialnega podjetništva

V študiji o izvajanju statuta evropske zadruge[26] je izpostavljeno zapleteno besedilo ter predlagane možnosti, kako sistem poenostaviti, ga narediti privlačnega in ga prilagoditi potrebam socialnih podjetij. Fundacije so navedle, da pogosto težko delujejo na notranjem trgu, saj zanje zaradi regulativnih razlik veljajo zelo zapletene zahteve in postopki (zlasti na področju davkov). Vzajemne družbe so že večkrat izrazile, da bi želele imeti evropski statut, medtem ko nekatere še vedno menijo, da ga ne potrebujejo.

Ključni ukrep št. 9     

· v skladu z rezultati posvetovanja z zadevnimi stranmi predložiti predlog o poenostavitvi Uredbe o statutu evropske zadruge, da se zmanjša njena neodvisnost od nacionalnih zakonodaj in poenostavi ustanavljanje socialnih zadrug;

· predlagati uredbo o statutu evropske fundacije, da se spodbudijo čezmejne dejavnosti fundacij. Uredba bi veljala vzporedno z nacionalnimi pravnimi oblikami, njena uporaba pa bi bila neobvezna;

· opraviti študijo o položaju vzajemnih družb v vseh državah članicah in preučiti zlasti njihove čezmejne dejavnosti.

3.3.2. Javna naročila

Kljub številnim možnostim, ki jih določajo zadevni predpisi, socialna podjetja pogosto menijo, da imajo še vedno nesorazmerno veliko težav pri dostopu do javnih naročil. Ta položaj je posledica zadevnih evropskih in nacionalnih predpisov, ki se v državah članicah zelo razlikujejo in kjer zaradi prakse „prekomernega prenašanja“ (t. i. goldplating) socialna podjetja prednosti direktiv o javnem naročanju ne morejo izkoristiti v celoti. Po drugi strani pa nekateri javni pravni subjekti ne izkoristijo potenciala socialnih storitev za inovacije. Večina je v odgovorih, ki jih je prejela Komisija na Zeleno knjigo o prihodnosti javnega naročanja, menila, da je treba v direktivah natančneje določiti upoštevanje socialnih in okoljskih meril pri javnem naročanju.

Ključni ukrep št. 10   

· v okviru reforme javnih naročil mora biti pri oddajanju naročil večji poudarek na kakovosti, zlasti pri socialnih in zdravstvenih storitvah, ter preučiti, kako upoštevati delovne pogoje delavcev, ki proizvajajo dobrine in storitve, pri čemer je treba spoštovati načela Pogodbe (nediskriminacija, enaka obravnava in preglednost).

3.3.3. Državne pomoči

Komisija je 23. marca 2011 sprejela Sporočilo o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena[27], ki bi lahko bilo pomembno tudi za socialna podjetja, ki zagotavljajo SGEI. Komisija je pojasnila, da namerava sprejeti raznovrstna pravila, ki se bodo ravnala po učinkih pomoči v obliki nadomestil za zagotavljanje javnih storitev na notranjem trgu. Zaveda se tudi, da imajo nekatere vrste socialnih storitev posebno finančno strukturo in posebne cilje.

Ključni ukrep št. 11   

· poenostaviti izvajanje pravil o državnih pomočeh za socialne in lokalne storitve. Taka poenostavitev bi koristila tudi socialnim podjetjem, če ta zagotavljajo socialne storitve ali storitve, ki ne vplivajo na trgovino med državami članicami. S predlogi o reformiranih pravilih o storitvah splošnega gospodarskega pomena (SIEG), ki jih je Komisija objavila septembra 2011, želi Komisija uresničiti ta cilj poenostavitve socialnih in lokalnih storitev, zlasti s predlogom uredbe de minimis za nove lokalne SIEG in novim sklepom, v skladu s katerim socialnih storitev pod določenimi pogoji ne bi bilo treba prijaviti. Nova pravila naj bi Komisija predvidoma sprejela do konca leta 2011.     

4. Zamisli poleg akcijskega načrta

Poleg navedenih prednostnih ukrepov Komisija predlaga naslednje predloge za razpravo, pri katerih je treba temeljiteje preučiti podrobnosti in metode, zlasti:

· vzpostaviti mrežo bank, ki so pogosto javne ali poljavne ter se izključno ali delno ukvarjajo s financiranjem socialnega podjetništva[28], ter omogočiti izmenjavo njihovih izkušenj, pri čemer bi se lahko uporabila sredstva v mirovanju (npr. dobropisi na nezaprtih bančnih računih umrlih);

· izboljšati dostop do tveganega kapitala za socialna podjetja v skladu s predlogom o evropskem okviru za sklade tveganega kapitala;

· v okviru evropskega leta za aktivno staranje 2012 spodbujati razvoj socialnega podjetništva med starejšimi (nova poklicna pot ali razvoj prostovoljstva pri upokojencih);

· spodbujati raziskave o socialno-ekonomskih značilnostih in učinkih socialnega podjetništva ter zlasti sofinancirati nacionalne projekte za odprtje satelitskih računov[29], s katerimi bi bila socialna podjetja vidna v nacionalnih računovodskih sistemih;

· preučiti, ali se pri pregledu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki velja do 31. decembra 2013, dodajo nove kategorije pomoči;

· razviti izmenjavo najboljših praks med državami članicami o prilagajanju nacionalnih davčnih sistemov v korist socialnih podjetij in etičnih vlaganj;

· razviti izmenjavo dobrih praks med državami članicami pri ravnanju s kapitalom, ki ga zberejo socialna podjetja, in zlasti blokirati sredstva, da kapital ostane v podjetju oziroma se investira v druga socialna podjetja.

Komisija poleg tega predlaga, da se preuči naslednje:

· nove strategije, ki naj bi spodbujale dialog med socialnimi podjetji in finančnimi institucijami, npr. v okviru Finančnega foruma za MSP, ter tako izboljšale dostop do finančnih sredstev;

· da se po sprejetju Unije inovacij in zahtevi Evropskega sveta z dne 4. februarja 2011 uvede orodje za spodbujanje intelektualne lastnine na evropski ravni, Komisija si prizadeva ugotoviti, kako bi se socialnim podjetjem lahko zagotovil dostop do patentov v mirovanju in s tem spodbudil njihov razvoj;

· razvoj in povezovanje v mrežo platform za izmenjavo (borz[30]), namenjenih socialnim podjetjem;

· možnost za socialna podjetja, ki poslujejo z dobičkom, da sprejemajo prostovoljce in donacije brez negativnega učinka na davke.

· ali je morebiti potreben evropski statut za druge oblike socialnih podjetij, npr. nepridobitna združenja, oziroma skupen evropski statut za socialna podjetja. V ta namen bo po sprejetju predloga statuta o evropski fundaciji organizirala srečanje na visoki ravni, na katerem bodo vse ključne zainteresirane strani iz vseh zadevnih sektorjev socialnega podjetništva, Evropski parlament in Svet preučili pobude, s katerimi bi lahko izboljšali pravni okvir socialnih podjetij na evropski ravni.

5. Sklepne ugotovitve

Komisija:

- bo analize in predlagane ukrepe iz tega sporočila predložila vsem zadevnim stranem, da bo lahko nadaljevala že začeti dialog z evropskimi akterji sektorja, ter poziva vse zainteresirane, da se udeležijo konference o socialnem podjetništvu in solidarnem gospodarstvu, ki bo potekala 18. novembra 2011 v Bruslju. Na tej konferenci bo lahko vsakdo izrazil mnenje o tem sporočilu;

- poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, da v skladu s svojimi pristojnostmi podpirajo in spodbujajo razvoj socialnih podjetij, zlasti prek struktur za razvoj gospodarstva in trgovinskih zbornic, pri čemer naj upoštevajo čezmejno razsežnost partnerstev in podprtih pobud;

- poziva jih tudi, da razvijejo skupno strategijo, s katero bodo spodbujale krepitev zmogljivosti, povezovanje v mrežo ter črpanje privatnih in javnih sredstev ter socialna podjetja vključile v pobude za zaposlovanje in zaveze o socialni vključenosti.

Sama Komisija:

– bo te pobude izvajala v partnerstvu z državami članicami in v skladu z načelom subsidiarnosti ter pri tem upoštevala vprašanja gospodarske in socialne vključenosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

– ustanovila skupino z več zainteresiranimi stranmi za socialno podjetništvo, ki bo preučila napredek, dosežen z ukrepi iz tega sporočila; glede na izkušnje posvetovalne skupine za SBA[31] bi to skupino lahko sestavljali predstavniki držav članic, lokalnih organov, organizacij za socialno podjetništvo, bančni in finančni sektor ter akademiki in univerze.

[1]       Evropa 2020 „Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ – COM(2010) 2020.

[2]       Sporočilo „Unija inovacij“, COM(2010) 546 konč. z dne 6. oktobra 2010.

[3]       Sporočilo „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: Evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“, COM(2010) 758 konč. z dne 16. decembra 2010.

[4]       Akt o enotnem trgu „Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“, COM(2011) 206 konč., 13. april 2011.

[5]       http://ec.europa.eu/internal_market/smact/consultations/2011/debate/index_en.htm.

[6]       V tem sporočilu angleški pojem „Social Business“ ustreza pojmu socialnega podjetja.

[7]       V skladu s pravili Pogodbe o delovanje Evropske unije in sodno prakso Sodišča Evropske unije.

[8]       Npr. z zmanjšanim obsegom plač.

[9]     CIRIEC: Socialno gospodarstvo v Evropski uniji, str. 48.

[10]     Terjesen, S., Lepoutre, J. , Justo, R. in Bosma, N. 2011. Global Entrepreneurship Monitor Report on Social Entrepreneurship.         http://www.gemconsortium.org/about.aspx?page=pub_gem_special_topic_reports.

[11]     Opredeljen kot „dejavnost s socialnim ali okoljskim ciljem oziroma ciljem splošnega interesa. Sem lahko spadajo zagotavljanje storitev ali izobraževanje socialno ogroženih ali invalidov, uporaba dobička za socialne namene, organiziranje skupin za medsebojno pomoč splošnega interesa“ itn., str. 44.

[12]     Terjesen, S., Lepoutre, J. , Justo, R. in Bosma, N. 2011. Global Entrepreneurship Monitor Report on Social Entrepreneurship.         http://www.gemconsortium.org/about.aspx?page=pub_gem_special_topic_reports.

[13]        V Franciji je tako bolniška odsotnost v teh podjetij precej manjša kot v povprečju: 5,5 % v primerjavi z 22 % („Absence au travail pour des raisons de santé dans l’économie sociale“, Chorum, April 2011, http://www.cides.chorum.fr).

[14]     Empowering people, driving change: Social innovation in the European Union, Svetovalno telo za evropsko politiko (BEPA), Evropska komisija, julij 2010, str. 11 in 109.

[15]     COM(2011) 681 konč.

[16]     Study on Practices and Policies in the Social Enterprise Sector in Europe – Final Report, Austrian Institute for SME Research and TSE Entre, Turku School of Economics, Finska (študija po naročilu Evropske komisije).

[17]     Empowering people, driving change: Social innovation in the European Union, Svetovalno telo za evropsko politiko (BEPA), Evropska komisija, julij 2010. Glej tudi študijo po naročilu GD za podjetništvo, junij 2007: Study on Practices and Policies in the Social Enterprise Sector in Europe – Final Report, Austrian Institute for SME Research and TSE Entre, Turku School of Economics, Finska.

[18]     Pregled Akta za mala podjetja za Evropo, COM(2011) 78 konč.

[19]     COM(2011) 681 konč.

[20]     Skupina Evropska investicijska banka.

[21]     Evropski sklad za socialne naložbe in podjetništvo (ESIEF), ki bi investiral v 10 do 15 instrumentov v državah članicah.

[22]     Evropska pobuda za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju, COM(2007) 708.

[23]     COM(2011) 609 konč., 6.10.2011.

[24]     http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/proposals_2014_2020_fr.cfm

[25]        http://www.socialinnovationeurope.eu

[26]     Študija o izvajanju Uredbe 1435/2003 o statutu evropske zadruge, 5. oktober 2010, http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/files/sce_final_study_part_i.pdf.

[27]     COM(2011)146 konč.

[28]     To so npr. Caisse des dépôts et consignations (Francija), KfW Entwicklungsbank (Nemčija), projekt Big Society Bank (Združeno kraljestvo) ali Triodos Bank (Belgija, Nizozemska).

[29]     http://www.socialeconomy.eu.org/spip.php?article705&lang=en

[30]     Prva evropska socialna borza je bila za Brazilijo (Bovespa leta 2004) in Južno Afriko (SASIX leta 2006) ustanovljena na Portugalskem leta 2008 (Bolsa de Valores Sociais) v okviru Euronext Lisbon.  Londonska socialna borza bi bila lahko ustanovljena v naslednjih nekaj mesecih.

[31]     Pregled Akta za mala podjetja za Evropo, COM(2011) 78 konč., str. 20.