SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 /* COM/2011/0681 konč. */
KAZALO 1........... Uvod.............................................................................................................................. 3 1.1........ Sprejemanje družbene odgovornosti je
v interesu podjetij…............................................ 3 1.2........ … ter v interesu družbe kot celote................................................................................... 3 1.3........ Zakaj Komisija predstavlja to
strategijo zdaj?.................................................................. 4 2........... Ocena učinka evropske politike
o CSR........................................................................... 4 3........... Sodobno razumevanje družbene
odgovornosti podjetij.................................................... 6 3.1........ Nova opredelitev............................................................................................................ 6 3.2........ Mednarodno priznana načela in
smernice......................................................................... 6 3.3........ Večrazsežnostma narava CSR........................................................................................ 6 3.4........ Vloga javnih organov in drugih
interesnih skupin............................................................... 7 3.5........ CSR in socialno podjetništvo.......................................................................................... 7 3.6........ CSR in socialni dialog..................................................................................................... 7 4........... Načrt ukrepanja za obdobje
2011–2014........................................................................ 8 4.1........ Krepitev prepoznavnosti CSR in
širjenje dobre prakse.................................................... 8 4.2........ Izboljšanje in spremljanje zaupanja
v podjetja.................................................................. 9 4.3........ Izboljšanje postopka samoregulacije
in koregulacije......................................................... 9 4.4........ Izboljšano tržno nagrajevanje CSR................................................................................ 10 4.4.1..... Potrošnja...................................................................................................................... 10 4.4.2..... Javna naročila............................................................................................................... 10 4.4.3..... Naložbe....................................................................................................................... 10 4.5........ Boljše razkrivanje socialnih in
okoljskih informacij podjetij............................................. 11 4.6........ Nadaljnje vključevanje CSR v
izobraževanje, usposabljanje in raziskave........................ 12 4.7........ Pomen nacionalnih in podnacionalnih
politik CSR.......................................................... 12 4.8........ Boljše usklajevanje evropskega in
svetovnega pristopa k CSR....................................... 12 4.8.1..... Pomen mednarodno priznanih načel
in smernic CSR...................................................... 12 4.8.2..... Izvajanje vodilnih načel UN o
podjetništvu in človekovih pravicah.................................. 13 4.8.3..... Pomen CSR v odnosih z drugimi
državami in regijami po svetu....................................... 14 5........... Sklep........................................................................................................................... 14
1.
Uvod
Evropska komisija je družbeno odgovornost
podjetij (Corporate social responsibility – CSR) opredelila kot „koncept, po
katerem podjetja v svoje poslovne dejavnosti in odnose z interesnimi skupinami
prostovoljno vključujejo družbena in okoljska vprašanja“[1]. Pri družbeni odgovornosti podjetij gre za ukrepe
podjetij, ki presegajo njihove pravne obveznosti do družbe in okolja. Nekateri
regulativni ukrepi lahko ustvarijo okolje, ki je ugodnejše za podjetja, ki
prostovoljno prevzemajo družbeno odgovornost.
1.1.
Sprejemanje družbene odgovornosti je v interesu
podjetij…
Za konkurenčnost podjetij je strateški
pristop k družbeni odgovornosti podjetij (v nadaljnjem besedilu: CSR) vedno
pomembnejši. Prinese lahko koristi pri upravljanju tveganj in prihranek
stroškov ter izboljša dostop do kapitala, odnose s strankami, upravljanje
človeških virov ter inovacijsko zmogljivost[2].
CSR zahteva sodelovanje z zunanjimi in
notranjimi interesnimi skupinami ter tako podjetjem omogoča, da predvidijo
in izkoristijo hitro spreminjajoča se družbena pričakovanja in pogoje
poslovanja. Tako lahko spodbudi razvoj novih trgov in ustvarja priložnosti za
rast. S prevzemanjem družbene odgovornosti si lahko
podjetja pridobijo dolgoročno zaupanje zaposlenih, potrošnikov in
državljanov, kar je podlaga za trajnostne poslovne modele. Visoka raven
zaupanja pa tudi prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem so podjetja lahko
inovativna in rastejo.
1.2.
… ter v interesu družbe kot celote
S sprejemanjem družbene odgovornosti lahko
podjetja pomembno prispevajo k ciljem Pogodbe Evropske unije, kot sta
trajnostni razvoj in visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo. CSR
podpira cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in
vključujočo rast, vključno s ciljem 75-odstotne zaposlenosti[3]. Odgovorno ravnanje podjetij je
zlasti pomembno, ko subjekti iz zasebnega sektorja zagotavljajo javne storitve.
Del družbene odgovornosti podjetij je tudi ublažitev družbenih učinkov
sedanje gospodarske krize, vključno z izgubo delovnih mest. CSR vsebuje
sklop vrednot, na katerih je mogoče zgraditi bolj povezano družbo in
utemeljiti prehod na trajnostni gospodarski sistem.
1.3.
Zakaj Komisija predstavlja to strategijo zdaj?
Svet in Evropski Parlament sta pozvala
Komisijo, naj nadalje razvije svojo politiko CSR[4].
V strategiji Evropa 2020 se je Komisija obvezala, da bo obnovila
strategijo EU za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij. V svojem
sporočilu o industrijski politiki iz leta 2010 je Komisija navedla,
da bo predstavila nov predlog za politiko CSR[5].
V Aktu za enotni trg je navedla, da bo do konca leta 2011 sprejela novo
sporočilo o CSR[6]. Gospodarska kriza in njene družbene posledice
so do neke mere omajale zaupanje potrošnikov in zaupanje v gospodarstvo. Poleg
tega se je pozornost javnosti usmerila na socialno in etično ravnanje
podjetij. Cilj Komisije je, da z obnovljenimi prizadevanji pri spodbujanju CSR
srednje- in dolgoročno ustvari pogoje za trajnostno rast, odgovorno
ravnanje podjetij in nastajanje trajnih delovnih mest.
2.
Ocena učinka evropske politike o CSR
Komisija je imela pionirsko vlogo pri razvoju
javne politike spodbujanja CSR vse od zelene knjige iz leta 2001[7] in ustanovitve Foruma evropskih
interesnih skupin za družbeno odgovornost podjetij. Leta 2006 je Komisija
objavila novo politiko, v središču katere je bila močna podpora pobudi
podjetij z naslovom Evropska zveza za družbeno odgovornost podjetij[8]. V okviru te politike je bilo
opredeljenih osem prednostnih področij delovanja EU: ozaveščanje
in izmenjava najboljših praks; podpora pobudam interesnih skupin; sodelovanje z
državami članicami; obveščanje potrošnikov in transparentnost;
raziskave; izobraževanje; mala in srednja podjetja ter mednarodna razsežnost
družbene odgovornosti podjetij. Ta politika je prispevala k napredku,
doseženemu na področju CSR. Med kazalniki napredka so med drugim: –
število podjetij EU, ki so se zavezala desetim
načelom CSR globalnega dogovora Združenih narodov, je s 600 leta 2006
naraslo na več kot 1 900 leta 2011; –
število organizacij, registriranih v sistemu za
okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), je s 3 300 leta 2006 naraslo na
več kot 4 600 leta 2011[9]; –
število podjetij EU, ki so podpisala nadnacionalne
sporazume družb s svetovnimi ali evropskimi delavskimi organizacijami o
vprašanjih, kot so delovni standardi, je z 79 leta 2006 naraslo na
več kot 140 leta 2011; –
število članov pobude za spoštovanje socialnih
standardov (Business Social Compliance Initiative), evropske pobude podjetij za
izboljšanje delovnih pogojev v dobavnih verigah, je z 69 leta 2007 naraslo
na več kot 700 leta 2011; –
število evropskih podjetij, ki v skladu s
smernicami pobude za globalno poročanje objavljajo poročila o
trajnosti, je z 270 leta 2006 naraslo na več kot 850 leta 2011. V okviru evropske zveze za družbeno
odgovornost podjetij so vodilna podjetja razvila vrsto praktičnih instrumentov
za osrednja vprašanja[10].
Zvezo je podprlo okoli 180 podjetij. Podprla so jo tudi nacionalna združenja
delodajalcev, ki so sprejela številne ukrepe za spodbujanje CSR. Kljub doseženemu napredku pa pomembni izzivi
ostajajo. Številna podjetja v EU še niso v celoti vključila socialnih in
okoljskih vprašanj v svoje poslovanje ter osrednjo strategijo. Nadaljujejo se
obtožbe, da manjšina evropskih podjetij še vedno krši človekove pravice in
ne spoštuje temeljnih delovnih standardov. Le 15 od 27 držav članic EU
ima nacionalne okvire politike za spodbujanje CSR[11]. Komisija je opredelila številne dejavnike za
nadaljnje povečanje učinka svoje politike CSR, med drugim: –
potrebo po uravnoteženem večstranskem
pristopu, ki vključuje stališča podjetij, interesnih skupin, pri
katerih ne gre za podjetja, in držav članic; –
potrebo po jasnejši opredelitvi, kaj se
pričakuje od podjetij, ter uskladitvi opredelitve CSR v EU z novimi in
posodobljenimi mednarodnimi načeli in smernicami; –
potrebo po spodbujanju tržnega nagrajevanja
odgovornega ravnanja podjetij, vključno s politiko naložb in javnih
naročil; –
potrebo po upoštevanju sistemov samoregulacije in
koregulacije, ki so pomembni instrumenti podjetij pri prevzemanju družbene
odgovornosti; –
potrebo po obravnavi preglednosti podjetij v
socialnih in okoljskih vprašanjih z vidika vseh interesnih skupin,
vključno s samimi podjetji; –
potrebo po večjem poudarku na človekovih
pravicah, ki so vedno pomembnejši vidik CSR; –
potrebo po priznanju vloge dopolnilnih predpisov
pri ustvarjanju okolja, ki podjetja spodbuja k prevzemanju družbene
odgovornosti. V preostalem besedilu tega sporočila je
predstavljeno sodobno razumevanje CSR, vključno z najnovejšo opredelitvijo
in novim načrtom ukrepanja. Sporočilo temelji na politiki iz
leta 2006, obenem pa uvaja pomembne nove elemente, ki lahko dodatno
okrepijo učinek politike. Namen sporočila je utrditi svetovni vpliv
EU na tem področju ter tako EU omogočiti uspešnejše uveljavljanje
interesov in vrednot v odnosih z drugimi regijami in državami. Poleg tega želi
biti v pomoč pri usmerjanju in usklajevanju politik držav članic EU,
da se zmanjša tveganje različnih pristopov, ki bi lahko povzročili
dodatne stroške za podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi
članici.
3.
Sodobno razumevanje družbene odgovornosti podjetij
3.1.
Nova opredelitev
Komisija
predstavlja novo opredelitev CSR kot „odgovornosti podjetij za njihove
učinke na družbo“. Pogoj za prevzemanje te odgovornosti je spoštovanje
veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji. Podjetja bi
morala imeti za dosledno izpolnjevanje družbene odgovornosti vzpostavljen
postopek za vključevanje socialnih, okoljskih in etičnih vprašanj ter
vprašanj človekovih pravic in potrošniških vprašanj v svoje poslovanje in
osrednjo strategijo v tesnem sodelovanju z interesnimi skupinami, z namenom da: –
optimirajo oblikovanje skupnih vrednot za
lastnike/delničarje ter interesne skupine in družbo nasploh; –
opredelijo, preprečijo in ublažijo možne
negativne učinke. Zapletenost tega
postopka je odvisna od dejavnikov, kot je velikost podjetja in vrsta poslovne
dejavnosti. Za večino malih in srednjih podjetij, zlasti za mikropodjetja,
bo postopek CSR verjetno ostal neformalen in intuitiven. Za čim
uspešnejše oblikovanje skupnih vrednot so podjetja pozvana k dolgoročnemu
in strateškemu pristopu k CSR ter preučitvi priložnosti za razvoj
inovativnih izdelkov, storitev in poslovnih modelov, ki prispevajo k družbeni
blaginji ter ustvarjajo kakovostnejša in produktivnejša delovna mesta. Za opredelitev,
preprečevanje in ublažitev negativnih učinkov so velika podjetja in
podjetja, pri katerih je tveganje takih učinkov še posebej izrazito,
pozvana k izvajanju postopka skrbnega pregleda na podlagi tveganja, tudi v
njihovih dobavnih verigah. Za nekatere vrste
podjetij, kot so zadruge, vzajemne družbe in družinska podjetja, sta
značilni lastniška struktura in struktura upravljanja, ki sta še zlasti
spodbudni za odgovorno ravnanje podjetij.
3.2.
Mednarodno priznana načela in smernice
Podjetja, ki stremijo k formalnemu pristopu k
CSR, zlasti velika podjetja, se lahko zgledujejo po merodajnih mednarodno
priznanih načelih in smernicah, zlasti po nedavno posodobljenih smernicah
OECD za večnacionalna podjetja, desetih načelih globalnega dogovora
Združenih narodov, usmerjevalnem standardu ISO 26000 o družbeni
odgovornosti, tristranski deklaraciji ILO o načelih večnacionalnih
podjetij in socialne politike ter vodilnih načelih Združenih narodov o
podjetništvu in človekovih pravicah. Ta osrednji sklop mednarodno priznanih
načel in smernic predstavlja razvijajoči se in nedavno okrepljeni
globalni okvir za CSR. Evropsko politiko spodbujanja CSR je treba v celoti
uskladiti s tem okvirom.
3.3.
Večrazsežnostna narava CSR
V skladu s temi načeli in smernicami CSR
zajema najmanj človekove pravice, delovne in zaposlovalne prakse (npr.
usposabljanje, različnost, enakost spolov ter zdravje in blagostanje
zaposlenih), okoljska vprašanja (npr. biotsko raznovrstnost, podnebne
spremembe, učinkovitost virov, oceno življenjskega cikla in preprečevanje
onesnaževanja) ter boj proti podkupovanju in korupciji. Del načrta za CSR
so tudi vključenost in razvoj skupnosti, vključevanje invalidnih oseb
ter interesi potrošnikov, vključno z zasebnostjo. Med pomembna skupna
vprašanja spadata tudi spodbujanje družbene in okoljske odgovornosti v dobavni
verigi ter razkrivanje nefinančnih informacij. Komisija je sprejela
sporočilo o politikah EU in prostovoljstvu, v katerem priznava
prostovoljno udejstvovanje zaposlenih kot izraz CSR[12]. Poleg tega Komisija v odnosih med državami spodbuja
tri načela dobrega davčnega upravljanja: preglednost, izmenjavo
informacij in pravično davčno konkurenco. Podjetja so pozvana, da si
po potrebi prizadevajo tudi za izvajanje teh načel.
3.4.
Vloga javnih organov in drugih interesnih skupin
Razvoj CSR bi morala
usmerjati podjetja sama. Javni organi bi morali igrati podporno vlogo s
premišljeno kombinacijo prostovoljnih ukrepov politike ter po potrebi
dopolnilnih predpisov, npr. za spodbujanje preglednosti, oblikovanje tržnih
pobud za odgovorno ravnanje podjetij in zagotavljanje odgovornosti podjetij. Podjetjem je treba zagotoviti prožnost za
inovacije in razvoj ustreznega pristopa k CSR. Vseeno pa številna podjetja
cenijo načela in smernice javnih organov, na podlagi katerih lahko ocenijo
svoje politike in uspešnost ter spodbujajo enake konkurenčne pogoje. Sindikati in organizacije civilne družbe
opozarjajo na probleme, izvajajo pritisk za izboljšave ter lahko s podjetji
konstruktivno sodelujejo pri iskanju ustreznih rešitev. Potrošniki in
vlagatelji lahko s svojimi potrošniškimi oziroma naložbenimi odločitvami
poskrbijo za tržno nagrajevanje družbeno odgovornih podjetij. Mediji lahko
obveščajo o pozitivnih in negativnih učinkih podjetij. Javni organi
ter te druge interesne skupine bi morali izkazati družbeno odgovornost, tudi v
svojih odnosih s podjetji.
3.5.
CSR in socialno podjetništvo
Družbena
odgovornost je relevantna za vsa podjetja. To sporočilo spremlja
dopolnilna, vendar drugače zastavljena pobuda za socialno podjetništvo, ki
podpira podjetja z izrecno socialnim in/ali okoljskim primarnim namenom, ki
dobiček ponovno naložijo v ta namen ter katerih notranja organizacija
odraža socialne cilje[13].
V središču pobude za socialno podjetništvo je „ekosistem“, v katerem lahko
uspevajo socialno podjetništvo in socialne inovacije ter prispevajo k
evropskemu socialnemu tržnemu gospodarstvu.
3.6.
CSR in socialni dialog
V zadnjih letih so številni odbori za socialni
dialog na sektorski ravni spodbujali dobre prakse CSR in določili smernice[14]. Komisija podpira take pobude
in priznava, da CSR prispeva k socialnemu dialogu in ga dopolnjuje. Inovativne in učinkovite politike CSR so bile prav tako razvite z
nadnacionalnimi sporazumi družb, sklenjenimi med podjetji ter evropskimi in
svetovnimi delavskimi organizacijami[15].
EU aktivno podpira nadnacionalne sporazume družb in bo vzpostavila podatkovno
zbirko takih sporazumov.
4.
Načrt ukrepanja za obdobje 2011–2014
Ta načrt vsebuje zaveze Komisije ter
predloge za podjetja, države članice in druge interesne skupine. Pri
izvajanju tega načrta bo Komisija ves čas upoštevala posebne
značilnosti MSP, zlasti njihove omejene vire, in pazila, da ne bo
ustvarila nepotrebne upravne obremenitve.
4.1.
Krepitev prepoznavnosti CSR in širjenje dobre
prakse
Z javnim
priznavanjem prizadevanj podjetij na področju CSR lahko EU prispeva k
širjenju dobre prakse, podpira vzajemno učenje in spodbuja podjetja k
razvijanju lastnih strateških pristopov k CSR. Na podlagi izkušenj, ki izhajajo
iz pobud v različnih državah članicah, bo Komisija podprla krepitev zmogljivosti
posredniških organizacij za MSP za izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti
svetovanja o CSR za mala in srednja podjetja. Komisija je uvedla najrazličnejše
programe za sodelovanje s podjetji in drugimi interesnimi skupinami o
ključnih družbenih in okoljskih vprašanjih[16]. Za uspeh strategije
Evropa 2020 bo pomembno nadaljnje sodelovanje s podjetji. Komisija bo zato
spodbujala dialog s podjetji in drugimi interesnimi skupinami o vprašanjih, kot
so zaposljivost, demografske spremembe in aktivno staranje[17] ter izzivi v svetu dela (kot
so upravljanje različnosti, enakost spolov, izobraževanje in usposabljanje
ter zdravje in blagostanje zaposlenih). Dialog se bo še zlasti osredotočal
na sektorske pristope in širjenje odgovornega ravnanja podjetij v dobavni
verigi. Evropska pobuda CSR z naslovom
„Enterprise 2020“ je primer podjetniške pobude na področju CSR, ki je
še zlasti pomembna za cilje politik EU. Komisija bo sodelovala pri
pregledu prvih rezultatov te pobude do konca leta 2012 in pri določanju
nadaljnjih korakov. Komisija namerava: 1.
leta 2013 v več industrijskih sektorjih
vzpostaviti platforme CSR z več interesnimi skupinami, da se podjetja,
njihovi delavci in druge interesne skupine lahko javno zavežejo glede vprašanj
CSR, relevantnih za posamezni sektor, ter zagotovijo skupno spremljanje
napredka; 2.
z letom 2012 vzpostaviti evropski sistem
nagrajevanja CSR-partnerstev med podjetji in drugimi interesnimi skupinami.
4.2.
Izboljšanje in spremljanje zaupanja v podjetja
Kot vse organizacije, vključno z vladami
in sámo EU, tudi podjetja potrebujejo zaupanje državljanov. Evropska podjetja
bi si morala prizadevati, da postanejo ena od skupin organizacij, ki v družbi
uživajo največ zaupanja. Pričakovanja državljanov so pogosto v
neskladju z dejanskim ravnanjem podjetij. To neskladje je delno posledica
neodgovornega ravnanja nekaterih podjetij ter pretiranega razkazovanja zaslug
na okoljskem ali družbenem področju pri drugih. Pri nekaterih podjetjih je
včasih razlog nezadostno razumevanje hitro spreminjajočih se družbenih
pričakovanj, pri državljanih pa nezadostno poznavanje dosežkov podjetij in
omejitev, v katerih delujejo. Komisija namerava: 3.
v okviru poročila o uporabi direktive o
nepoštenih poslovnih praksah[18],
predvidenem za leto 2012, obravnavati vprašanje zavajajočega trženja v
zvezi z okoljskimi učinki izdelkov (t. i. „zeleno pranje“) in
preučila potrebo po morebitnih posebnih ukrepih; 4.
za spodbujanje skupnega razumevanja in
pričakovanj odpreti javno razpravo z državljani, podjetji in drugimi
interesnimi skupinami o vlogi in potencialu podjetij v 21. stoletju ter
redno izvajati javnomnenjske raziskave o zaupanju državljanov v podjetja in
njihovem odnosu do CSR.
4.3.
Izboljšanje postopka samoregulacije in koregulacije
Podjetja pogosto sodelujejo v postopkih
samoregulacije in koregulacije, npr. pri kodeksih ravnanja o družbenih
vprašanjih, relevantnih za zadevni sektor. Če so taki postopki ustrezno
zastavljeni, si lahko pridobijo podporo interesnih skupin in so učinkovito
sredstvo zagotavljanja odgovornega ravnanja podjetij. EU priznava
samoregulacijo in koregulacijo kot del načrta za boljšo pripravo
zakonodaje[19].
Izkušnje kažejo, da so postopki samoregulacije
in koregulacije najučinkovitejši, ko: temeljijo na uvodni odprti analizi
vprašanj z vsemi zadevnimi interesnimi skupinami v prisotnosti javnih organov,
kot je Evropska komisija, ki je po potrebi tudi pobudnica; v nadaljnji fazi
privedejo do jasnih zavez vseh interesnih skupin, skupaj s kazalniki za
spremljanje uspešnosti; zagotovijo objektivne mehanizme za spremljanje, pregled
uspešnosti in po potrebi možnost izboljšanja zavez ter vključujejo
učinkovit mehanizem ugotavljanja odgovornosti za obravnavo pritožb v
primeru neizpolnjevanja zavez. Komisija namerava: 5.
leta 2012 skupaj s podjetji in drugimi interesnimi
skupinami razviti kodeks dobre prakse za samoregulacijo in koregulacijo, ki bo
izboljšal učinkovitost procesa CSR.
4.4.
Izboljšano tržno nagrajevanje CSR
Pozitivni učinki CSR na
konkurenčnost so vedno bolj priznani, vendar so podjetja še vedno v
precepu, ko družbeno najbolj odgovorno ravnanje ni nujno tudi najbolj
dobičkonosno, vsaj ne kratkoročno. EU mora izboljšati politike na
področju potrošnje, javnih naročil in naložb ter tako okrepiti tržne
spodbude za CSR.
4.4.1.
Potrošnja
V zadnjih letih so potrošniki postali vedno
bolj pozorni na vprašanja v zvezi s CSR, vendar nekatere velike ovire ostajajo,
npr. neustrezna obveščenost, včasih potrebno plačilo cenovne
premije ter otežen dostop do informacij, potrebnih za sprejemanje premišljenih
odločitev. Nekatera podjetja igrajo pionirsko vlogo pri spodbujanju kupcev
k sprejemanju trajnostnejših odločitev. Ob reviziji akcijskega načrta
za trajnostno porabo in proizvodnjo bo mogoče določiti nove ukrepe za
spodbujanje odgovornejše potrošnje.
4.4.2.
Javna naročila
Komisija je določila okvirni cilj, v
skladu s katerim bi moralo do leta 2010 50 % vseh javnih naročil
izpolnjevati okoljska merila. Leta 2011 je Komisija objavila
priročnik o družbeno odgovornih javnih naročilih, ki pojasnjuje, kako
socialne vidike vključiti v javna naročila ob hkratnem spoštovanju
veljavnega pravnega okvira EU[20].
Družbeno odgovorna javna naročila lahko vključujejo pozitivne ukrepe
javnih organov v pomoč nezadostno zastopanim podjetjem, kot so MSP, pri
dostopu do trga javnih naročil. Države članice in javni organi na vseh ravneh
so pozvani, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja veljavni pravni
okvir za javno naročanje. Zlasti okoljska in socialna merila je treba
vključevati v javno naročanje brez diskriminacije MSP ter v skladu z
določbami Pogodbe o nediskriminaciji, enaki obravnavi in preglednosti. Komisija namerava: 6.
leta 2011 v okviru pregleda direktiv o javnih
naročilih zagotoviti boljšo vključenost socialnih in okoljskih
vidikov v javno naročanje, ne da bi ob tem povzročila dodatno upravno
obremenitev za naročnike ali podjetja ter ne da bi spodkopala načelo
oddajanja naročil ponudnikom z ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
4.4.3.
Naložbe
V odziv na finančno krizo Komisija
pripravlja številne predloge pravnih aktov za zagotovitev odgovornejšega in
preglednejšega finančnega sistema. Z ustreznim upoštevanjem relevantnih
nefinančnih informacij lahko vlagatelji prispevajo k učinkovitejšemu
vlaganju kapitala in boljšemu uresničevanju dolgoročnih naložbenih
ciljev. Komisija podpira krepitev zmogljivosti vlagateljev pri vključevanju
nefinančnih informacij v naložbene odločitve. V tem okviru Komisija
spodbuja podjetja k razkrivanju informacij, povezanih z izvajanjem standardov
dobrega davčnega upravljanja. Evropski upravitelji in lastniki premoženja,
zlasti pokojninskih skladov, so pozvani k prevzemanju načel ZN o
odgovornih naložbah. Javni organi imajo še posebno odgovornost spodbujanja CSR
v podjetjih, ki so v njihovi lasti ali v katere vlagajo. Komisija namerava: 7.
preučiti potrebo po zahtevi za vse
investicijske sklade in finančne institucije o obveščanju vseh strank
(državljanov, podjetij, javnih organov itd.) o vseh etičnih merilih ali
merilih odgovornih naložb, ki jih uporabljajo, ali vseh standardov ali
kodeksov, po katerih se ravnajo.
4.5.
Boljše razkrivanje socialnih in okoljskih informacij
podjetij
Z razkrivanjem socialnih in okoljskih
informacij, vključno s podnebnimi informacijami, se lahko izboljša
sodelovanje z interesnimi skupinami in prepoznavanje večjih tveganj za
trajnost. Razkrivanje tovrstnih informacij je tudi pomemben element
odgovornosti in lahko prispeva k dvigu zaupanja v podjetja. Za izpolnjevanje
potreb podjetij in drugih interesnih skupin morajo biti informacije konkretne,
njihovo zbiranje pa gospodarno. Nekatere države članice so uvedle zahteve
o razkrivanju nefinančnih informacij, ki presegajo veljavno
zakonodajo EU[21].
Zaradi različnih nacionalnih zahtev bi lahko prišlo do povzročitve
dodatnih stroškov za podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi
članici. Vedno več podjetij razkriva socialne in
okoljske informacije. MSP tovrstne informacije pogosto razkrivajo neformalno in
prostovoljno. Po ocenah enega vira približno 2 500 evropskih podjetij
objavlja poročila o CSR ali trajnosti, s čimer je EU v svetu na prvem
mestu[22].
Vendar je to le majhen odstotek 42 000 podjetij, ki poslujejo v EU. Za razkrivanje socialnih in okoljskih
informacij obstaja več mednarodnih okvirov, vključno s pobudo za
globalno poročanje. Celovito finančno in nefinančno
poročanje je pomemben srednjeročni in dolgoročni cilj, zato
Komisija z zanimanjem spremlja delo Mednarodnega odbora za celovito
poročanje. Za zagotovitev enakih pogojev v skladu z Aktom
za enotni trg bo Komisija predstavila zakonodajni predlog o preglednosti
socialnih in okoljskih informacij, ki jih razkrivajo podjetja v vseh sektorjih.
Trenutno se ocenjujejo učinki različnih možnosti za ta predlog, ki bo
vključevala tudi preverjanje konkurenčnosti in test MSP.
Komisija tudi razvija politiko za spodbujanje podjetij k merjenju in
primerjalni analizi njihove okoljske uspešnosti s skupno metodo na podlagi
življenjskega cikla, ki bi se lahko uporabljala tudi za namene razkrivanja
informacij. Vse organizacije, vključno z
organizacijami civilne družbe in javnimi organi, so pozvane, da sprejmejo
ukrepe za izboljšanje razkrivanja informacij o svoji uspešnosti na socialnem in
okoljskem področju.
4.6.
Nadaljnje vključevanje CSR v izobraževanje,
usposabljanje in raziskave
Nadaljnji razvoj zahteva nove spretnosti ter
spremenjene vrednote in ravnanje. Države članice lahko igrajo pomembno
vlogo pri spodbujanju izobraževalnih ustanov k vključevanju CSR,
trajnostnega razvoja in odgovornega državljanstva v ustrezne učne
načrte v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju. Evropske poslovne
šole so pozvane k prevzemanju načel ZN o odgovornem izobraževanju
poslovodnih kadrov. Razvoj poslovne prakse in javne politike na
področju CSR podpirajo visokokakovostne akademske raziskave. Prihodnje
raziskave bi morale temeljiti na izsledkih projektov, financiranih v okviru 6.
in 7. okvirnega programa. Komisija bo preučila priložnosti za
financiranje dodatnih raziskav in inovacij na področju CSR, podporo
načelom in smernicam CSR v raziskavah, financiranih še v okviru
7. okvirnega programa, in njegovega naslednika, Obzorje 2020, ter razvoj
Evropskega raziskovalnega prostora. Komisija namerava: 8.
zagotoviti nadaljnjo finančno podporo
projektom izobraževanja in usposabljanja o CSR v okviru programov EU
Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji ter leta 2012 začeti z
obveščanjem pedagoških delavcev in podjetij o pomenu sodelovanja na
področju CSR.
4.7.
Pomen nacionalnih in podnacionalnih politik CSR
Številni ukrepi javne politike se najlaže
izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Lokalni in regionalni
organi so pozvani k pametni uporabi sredstev strukturnih skladov EU v podporo
razvoju CSR, zlasti pri MSP, ter k sodelovanju s podjetji pri reševanju
problemov, kot sta revščina in socialna izključenost. Komisija namerava: 9.
leta 2012 z državami članicami oblikovati
mehanizem medsebojnega strokovnega pregleda za nacionalne politike CSR. Komisija poziva: A države članice, da s sklicevanjem
na mednarodno priznana načela in smernice CSR ter v sodelovanju s podjetji
in drugimi interesnimi skupinami ter ob upoštevanju vprašanj iz tega
sporočila do sredine leta 2012 razvijejo in posodobijo svoje
načrte ali nacionalne sezname prednostnih nalog spodbujanja CSR v okviru
strategije Evropa 2020.
4.8.
Boljše usklajevanje evropskega in svetovnega
pristopa k CSR
EU bi se morala v razvoju mednarodnih politik
CSR zavzemati za evropske interese, hkrati pa zagotavljati vključevanje
mednarodno priznanih načel in smernic v lastne politike CSR.
4.8.1.
Pomen mednarodno priznanih načel in smernic
CSR
Za napredek pri zagotavljanju enakih pogojev v
svetu bo Komisija pospešila sodelovanje z državami članicami, partnerskimi
državami in ustreznimi forumi za spodbujanje spoštovanja mednarodno priznanih
načel in smernic ter skladnost med njimi. Ta pristop tudi od podjetij EU
terja, da obnovijo prizadevanja pri spoštovanju takih načel in smernic. Smernice OECD so priporočila vlad
večnacionalnim podjetjem. Komisija pozdravlja upoštevanje teh smernic tudi
v državah nečlanicah OECD. Poleg vladne podpore je za smernice
značilen poseben izvedbeni in pritožbeni mehanizem, omrežje nacionalnih
kontaktnih točk, ki so jih ustanovile vse sodelujoče države, ki lahko
podjetjem in interesnim skupinam z mediacijo in poravnavo pomaga pri reševanju
praktičnih vprašanj. Komisija namerava: 10.
spremljati zaveze evropskih podjetij z več kot
1 000 zaposlenimi o upoštevanju mednarodno priznanih načel in smernic
CSR ter upoštevati usmerjevalni standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti
pri lastnem delovanju. Komisija poziva: B vsa velika evropska podjetja, da se do leta 2014
zavežejo k upoštevanju najmanj enega od naslednjih sklopov načel in smernic
pri razvoju lastnega pristopa k CSR: globalni dogovor ZN, smernice
OECD za večnacionalna podjetja ali usmerjevalni standard ISO 26000 o
družbeni odgovornosti; C vsa evropska večnacionalna podjetja, da se do 2014
zavežejo k spoštovanju tristranske deklaracije ILO o načelih
večnacionalnih podjetij in socialne politike.
4.8.2.
Izvajanje vodilnih načel UN o podjetništvu in
človekovih pravicah[23]
Eden ključnih izzivov je izboljšanje
skladnosti politik EU v zvezi s podjetništvom in človekovimi pravicami.
Boljše izvajanje vodilnih načel ZN bo prispevalo k izpolnjevanju ciljev EU
v zvezi s specifičnimi vprašanji človekovih pravic in temeljnih
delovnih standardov, vključno z delom otrok, prisilnim zaporniškim delom,
trgovino z ljudmi, enakostjo spolov, nediskriminacijo, svobodo združevanja in
pravico do kolektivnih pogajanj. Proces, ki bo vključeval podjetja,
delegacije EU v partnerskih državah in akterje lokalne civilne družbe, zlasti
organizacij za zaščito človekovih pravic, bo pomagal izboljšati razumevanje
izzivov, s katerimi se soočajo podjetja v državah, v katerih
človekove pravice niso zaščitene na državni ravni. Komisija namerava: 11.
v letu 2012 sodelovati s podjetji in interesnimi
skupinami pri razvoju smernic o človekovih pravicah za omejeno število
ustreznih industrijskih sektorjev ter smernic za mala in srednja podjetja na
podlagi vodilnih načel ZN; 12.
do konca leta 2012 objaviti poročilo o
prednostnih nalogah EU pri izvajanju vodilnih načel, zatem pa redno
objavljala poročila o napredku[24]. Komisija tudi: D od vseh evropskih podjetij pričakuje prevzemanje
družbene odgovornosti in spoštovanje človekovih pravic, kot je opredeljeno
v vodilnih načelih ZN; E poziva države članice, da do konca leta 2012
pripravijo nacionalne načrte izvajanja vodilnih načel ZN.
4.8.3.
Pomen CSR v odnosih z drugimi državami in regijami
po svetu
Mednarodno priznana načela in smernice
CSR pomenijo vrednote, ki jih morajo sprejeti države, ki se želijo pridružiti
Evropski uniji, zato bo Komisija to temo še naprej obravnavala v okviru
pridružitvenega procesa. Komisija spodbuja CSR s svojimi zunanjimi
politikami. S kombinacijo svetovnih podpornih kampanj in dopolnilne zakonodaje
bo še intenzivneje širila mednarodno priznana načela in smernice CSR ter
podjetja EU spodbujala k pozitivnemu vplivu v gospodarstvih in družbah
tretjih držav. Komisija bo pripravila ustrezne predloge na področju
trgovine in razvoja. Poleg tega bo po potrebi predlagala obravnavo CSR v že
vzpostavljenih dialogih s partnerskimi državami in regijami. Potrebo po podpori
CSR priznava tudi razvojna politika EU[25].
S spodbujanjem spoštovanja socialnih in okoljskih standardov lahko
podjetja EU prispevajo k boljšemu upravljanju in vključujoči
rasti v državah v razvoju. Razvojni učinek še krepijo poslovni modeli,
usmerjeni na revno prebivalstvo kot potrošnike, proizvajalce in distributerje.
Iskanje sinergij z zasebnim sektorjem bo vedno pomembnejše za razvojno
sodelovanje EU ter za odzive EU na naravne nesreče in nesreče, ki jih
povzroči človek. Podjetja so lahko pomemben dejavnik s podpiranjem
prostovoljstva zaposlenih. Prihodnji Evropski prostovoljski zbor za humanitarno
pomoč je lahko eno od sredstev boljše izrabe sinergij z zasebnim
sektorjem. Komisija namerava: 13.
v prihodnjih pobudah politik opredeliti načine
za spodbujanje odgovornega ravnanja podjetij za bolj vključujočo in
trajnostno gospodarsko oživitev in rast v tretjih državah.
5.
Sklep
Komisija bo v sodelovanju z državami
članicami, podjetji in drugimi interesnimi skupinami redno spremljala
napredek ter sredi leta 2014 pripravila pregledni sestanek. V okviru
priprave na ta sestanek bo Komisija objavila poročilo o izvajanju
načrta ukrepanja iz tega sporočila. To bo zahtevalo bolj usklajene
metode dela med Forumom evropskih interesnih skupin za družbeno odgovornost
podjetij ter skupino na visoki ravni, sestavljeno iz predstavnikov za CSR iz
držav članic. Komisija bo do konca leta 2011 predstavila konkreten
predlog. Evropska komisija pozdravlja razpravo na
podlagi tega sporočila s Svetom, Evropskim parlamentom, Evropskim
ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij ter podjetji in drugimi
interesnimi skupinami. Komisija poziva vodilna evropska podjetja,
vključno s tistimi iz finančnega sektorja, da do sredine leta 2012 z
odprto in odgovorno zavezo v tesnem sodelovanju z javnimi organi in interesnimi
skupinami spodbudijo odgovorno ravnanje veliko večjega števila podjetij EU
z jasnimi cilji za leti 2015 in 2020. [1] COM(2001) 366. [2] Poročilo o konkurenčnosti Evrope za leto 2008
(COM(2008)774) ter spremni dokument služb Komisije SEC(2008) 2853. [3] Na CSR se sklicujejo številne vodilne pobude strategije
Evropa 2020: Celostna industrijska politika za dobo globalizacije,
COM(2010)614; Evropska platforma proti revščini in socialni
izključenosti, COM(2010)758; Program za nova znanja in spretnosti ter delovna
mesta, COM(2010)682; Mladi in mobilnost, COM(2010)477; ter Akt za enotni trg,
COM(2011)206. Poleg tega je cilj Unije inovacij (COM(2010)546) okrepiti
zmogljivost podjetij pri reševanju družbenih sprememb z inovacijami; prispevek
podjetij je osrednjega pomena pri doseganju ciljev vodilne pobude „Evropa,
gospodarna z viri“ (COM(2011)21 in COM(2011)571). [4] Svet za okolje, 5. decembra 2008; Svet za
okolje, 20. decembra 2010; Svet za zunanje zadeve,
14. junija 2010; Resolucija Evropskega parlamenta, 13. marca 2007
(P6_TA(2007)0062); Resolucija Evropskega parlamenta, 8. junija 2011
P7_TA(2011)0260. [5] Celostna industrijska politika za dobo globalizacije
COM(2010)614. [6] COM(2011) 206. [7] COM(2001) 366. [8] COM(2006) 136. [9] Po ocenah 80 % teh organizacij predstavljajo
podjetja. [10] Na primer enakost spolov, odgovorno upravljanje dobavnih
verig ter izboljšanje dialoga z vlagatelji o nefinančni uspešnosti
podjetij. Glej www.csreurope.org/pages/en/toolbox.html. [11] „Družbena odgovornost podjetij: nacionalne javne politike
v EU“, Evropska komisija, 2011. [12] „Sporočilo o politikah EU in prostovoljstvu:
priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU“,
COM(2011) 568. [13] COM(2011) 682. [14] Odnosi med delodajalci in delojemalci v Evropi, 2010
(„Industrial relations in Europe 2010“), poglavje 6.3.4, Evropska
komisija, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, 2011. [15] „The
role of transnational company agreements in the context of increasing
international integration“ (Vloga nadnacionalnih sporazumov podjetij pri vedno
večji mednarodni integraciji), COM(2008) 419 konč. [16] Primeri tega so: maloprodajni forum za trajnost, platforma
EU za prehrano, telesno dejavnost in zdravje, kampanja gospodarstvo in biotska
raznovrstnost, proces o družbeni odgovornosti podjetij v farmacevtski
industriji, okrogla miza o evropskih živilih in trajnostni proizvodnji, forum
za dialog med univerzami in gospodarstvom, okrogla miza o oglaševanju ter
evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. [17] Leto 2012 je evropsko leto aktivnega staranja. [18] Direktiva 2005/29/ES. [19] Glej Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi
zakonodaje 2003/C 321/01 ter sporočilo Komisije „Bolje oblikovani predpisi
za rast in delovna mesta v Evropski uniji“ COM(2005)97. [20] „Buying Social: a guide to taking account of social
considerations in public procurement“ (Kupujmo družbeno ozaveščeno –
vodnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju), Evropska
komisija, 2011. [21] Četrta direktiva o letnih računovodskih izkazih
2003/51/ES od podjetij zahteva, da v letnih poročilih razkrijejo okoljske
informacije in informacije v zvezi z zaposlenimi v obsegu, potrebnem za
razumevanje razvoja, uspešnosti ali položaja družbe. Vse države članice so iz te zahteve izvzele MSP. [22] CorporateRegister.com [23] Vodilna načela ZN zajemajo tri stebre: dolžnost
države, da spoštuje človekove pravice; dolžnost podjetij, da spoštujejo
človekove pravice; potrebo po dostopu do učinkovitih pravnih
sredstev. [24] V zvezi s tem se upoštevajo poročila, ki jih Evropska
komisija objavi o pravnem okviru za vprašanja človekovih pravic in okolja,
ki se uporablja za podjetja EU, ki poslujejo zunaj EU, (2010) ter o odgovornem
upravljanju dobavnih verig (2011). [25] Evropsko soglasje o razvoju, 2005.