POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Končna ocena o izvedbi večletnega programa Skupnosti za boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi

1. UVOD

To poročilo se nanaša na končno oceno programa eVsebineplus (eContentplus) (2005–2008) (v nadaljnjem besedilu: program)[1].

Program se je izvajal 4 leta, od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, s proračunom 149 milijonov EUR, od katerih je bilo 100 % v celoti posvečenih projektom, študijam in administraciji (stroški, povezani z organizacijo ocenjevanj predlogov in revizijami projektov).

Cilj programa je bil boljša dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi, s čimer naj bi se na ravni Skupnosti na področjih javnega interesa olajšalo ustvarjanje in razširjanje informacij.

Program je bil del politike Komisije, napovedane v sporočilu „i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje.“ S tem, da si je program eVsebineplus prizadeval za boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost vsebin ter za spodbujanje obogatitve vsebin, se je spoprijel z dvema od štirih glavnih izzivov, ki jih postavlja digitalno zbliževanje pred vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora, opredeljeno v sporočilu i2010, namreč z „interoperabilnostjo“ in „bogato vsebino“. Natančneje povedano, prizadeval si je doseči cilj 1 iz i2010: Enotni evropski informacijski prostor s cenovno dostopnimi in varnimi širokopasovnimi komunikacijami, bogatimi in raznolikimi vsebinami in digitalnimi storitvami.

Za dosego celovitega cilja programa se je delo izvajalo v naslednjih smereh:

1. olajševanje dostopa do digitalnih vsebin, njihove uporabe in izkoriščanja na ravni Skupnosti,

2. izboljševanje kakovosti in krepitev najboljše prakse, povezane z digitalnimi vsebinami, med ponudniki vsebin in uporabniki ter med sektorji,

3. krepitev sodelovanja med stranmi, zainteresiranimi za digitalne vsebine, in osveščenosti.

Z delovanjem v navedenih smereh se je program osredotočal na področja, ki so v javnem interesu in ki se ne bi razvila ali pa bi se razvila počasneje, če bi bila prepuščena trgu:

- Geografski podatki: Cilj programa eVsebineplus je prispevati k širši uporabi geografskih informacij (tj. vseh podatkov, ki so neposredno povezani z določeno lokacijo ali geografskim področjem) s strani organov javnega sektorja, zasebnih družb, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ter državljanov v skladu z Direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja[2] in z Direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (Direktiva INSPIRE; INSPIRE – Infrastructure for Spatial Information in the European Community)[3], katere namen je omogočiti dostop do relevantnih, usklajenih in kakovostnih geografskih informacij za namen opredeljevanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja oblikovanja politike Skupnosti. S tem v zvezi so se v okviru programa financirali projekti, pri katerih se uporabljajo naslednja načela INSPIRE, ki so zlasti pomembna za povečevanje ponovne uporabe, pri čemer bi moralo biti enostavno ugotoviti, kateri prostorski podatki so na voljo, oceniti, ali ustrezajo svojemu namenu, in določiti, kateri so pogoji za njihovo uporabo, moralo pa bi tudi biti mogoče brez težav povezovati prostorske podatke iz različnih virov in jih izmenjavati med več uporabniki in aplikacijami.

- Izobraževalne vsebine: Izobraževalne digitalne vsebine so vsebine, ki jih je mogoče uporabiti za učenje v različnih okvirih: v programih formalnega izobraževanja in usposabljanja, v neformalnem splošnem izobraževanju, v tečajih poklicnega usposabljanja ter za samoizobraževanje. Namen eContentplus je spodbujati učinkovito čezmejno uporabo pedagoško ustreznih digitalnih izobraževalnih vsebin in dopolnjevati druge pobude Skupnosti, na primer Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja, med katerega cilji so podpora razvoju inovativnih vsebin, storitev, pedagoških pristopov in praks vseživljenjskega učenja, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT).

- Digitalne knjižnice za kulturne in znanstvene/akademske vsebine: Digitalne knjižnice so organizirane zbirke digitalnih vsebin, ki jih dajejo javnosti na voljo kulturne in znanstvene ustanove (knjižnice, arhivi in muzeji) ter zasebni lastniki vsebin (npr. založniki) v državah članicah EU ali drugih državah, ki sodelujejo v programu. Namen programa eVsebineplus je izboljšati večjezično dostopnost pomembnih gradiv digitalnih kulturnih, znanstvenih in akademskih vsebin, tako da podpira razvoj interoperabilnih zbirk in objektov – na katerih je mogoče zgraditi večjezične in čezmejne storitve – in tako da podpira rešitve za izboljšanje prisotnosti in uspešnosti iskanja teh virov na spletu ter njihovega prenosa s spleta[4]. Dne 30. septembra 2005 je Komisija sprejela sporočilo, v katerem je opredelila vizijo pobude „i2010: digitalne knjižnice“, katere namen je olajšati dostop do evropske kulturne dediščine in uporabo slednje v spletnem okolju. V okviru te pobude je Komisija podprla vzpostavitev evropske digitalne knjižnice (europeana.eu), za katero se pričakuje, da bo do leta 2010 omogočila spletni dostop do najmanj desetih milijonov knjig, dokumentov in drugih kulturnih del.

Program eVsebineplus se je izvajal na podlagi letnih razpisov za zbiranje predlogov. Njihovi posebni cilji in prednostne naloge so bili opisani v letnih delovnih programih, ki so tudi zagotavljali razpoložljivi proračun ter okvirni časovni načrt za ocenjevanje in izbiro projektnih predlogov, vloženih kot odziv na navedene razpise. Financiranje je bilo dodeljeno 67 projektom za skupno 146,9 milijonov EUR, pri čemer je v projektih neposredno sodelovalo več kot 800 evropskih organizacij.

Komisija je tudi ponudila pogodbe za študije za izboljšanje razumevanja gospodarskega pomena dejavnosti, na katere se nanaša program, in zagotovila potrebno gradivo za opredelitev prednostnih nalog prihodnjih raziskovalnih in neraziskovalnih dejavnosti, ki se razvijajo na ravni EU. Med njimi so bile: študija o družbeno-ekonomskih gonilnih dejavnikih in učinku dolgoročnejšega ohranjanja digitalnih virov, prvi sistematični poskus prikaza oziroma meritve družbenega in gospodarskega učinka javne domene v informacijski družbi ter – kot nadaljevanje leta 2008 opravljene revizije Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja – študija o vzpostavitvi osrednje evropske platforme za informacije javnega sektorja za nadaljnje spodbujanje dejavnosti in spremljanje napredka v smeri močnejšega in preglednejšega okolja za rast nacionalnih in evropskih trgov za ponovno uporabo informacij javnega sektorja.

2. CILJI OCENE

V skladu s členom 5(3) Sklepa o programu naj bi Komisija ob koncu izvajanja programa predložila poročilo o končni oceni. Ta ocena je bila pripravljena ob pomoči odbora zunanjih strokovnjakov, ki so ocenili učinkovitost programa, njegove dosežke, njegov učinek, vzdržnost in dopolnjevanje z drugimi pobudami znotraj Evropske unije in izven nje ter z nacionalnimi pobudami.

Rezultati te končne ocene temeljijo na razpoložljivi dokumentaciji, podatkih Komisije, anketnem vprašalniku in naknadnih pogovorih z izbranimi udeleženci projekta.

3. REZULTATI OCENE

Ocenjevalci so ugotovili, da je bil program uspešen pri doseganju ciljev, določenih v sklepu o programu in v letnih delovnih programih, sprejetih za njegovo izvedbo. Prispeval je k večji dostopnosti, uporabnosti in izkoriščenosti digitalnih vsebin v Evropi, pri čemer je bilo olajšano ustvarjanje in razširjanje informacij na področjih javnega interesa. Rezultat ocene so bili naslednji podrobni sklepi:

Temeljna vloga programa in dosežki programa

Dosežki programa so v skladu s cilji programa. Program je uspešno ustvaril boljše pogoje dostopnosti, uporabe, ponovne uporabe in izkoriščanja digitalnih gradiv in tako omogočil pripravo izdelkov in storitev z dodano vrednostjo po vsej Evropi v izbranih ciljnih območjih. Pomagal je zainteresiranim stranem, povezanim z vsebinami (ponudnikom in uporabnikom), da izkoristijo celoten potencial digitalnih vsebin. Ponudniki vsebin , tj. javne in zasebne organizacije in ustanove, ki ustvarjajo, zbirajo ali imajo v lasti digitalne vsebine, so lahko povečale opaznost svojega digitalnega gradiva, ne le v svoji domači državi, ampak tudi v drugih državah članicah EU in v državah, ki so sodelovale v programu. Uporabniki vsebin , vključno z evropskimi državljani, študenti in raziskovalci ter organizacijami in podjetji, pa zdaj lahko najdejo in uporabljajo take vsebine, ne glede na svoj geografski položaj in jezik.

Z vzpostavitvijo vseevropskih konzorcijev in prispevanjem k pripravi čezmejnih podatkovnih zbirk in storitev je program eVsebineplus prispeval k boljši dostopnosti, uporabnosti in izkoriščenosti digitalnih vsebin v navedenih ciljnih območjih. Kot potrjujejo anketa in pogovori, večina projektov ne bi bila izvedena brez finančne podpore iz programa eVsebineplus, kar kaže koristnost takih finančnih mehanizmov na evropski ravni.

Na ravni projektov ne bi bili doseženi rezultati, kot je vzpostavitev evropske digitalne knjižnice Europeana, ki je skupna večjezična točka dostopa do digitalne kulturne dediščine Evrope. Uresničitev tega nosilnega projekta, okrog katerega poteka približno 20 „napajalnih“ projektov, ki ustvarjajo dostop do približno 17 milijonov kulturnih del iz več kot 1500 evropskih kulturnih ustanov (neposredno ali posredno prek združevalcev), je pomemben uspeh. Sodelovanje pri tej pobudi je povečalo opaznost partnerjev projekta in jim dalo veliko večjo spodbudo za ohranitev storitve še po zaključku ciklusa financiranja. Pri izobraževalnih vsebinah je bilo doseženo veliko zaradi intenzivnejšega povezovanja v omrežje in sodelovanja. Na primer, projekt MELT zagotavlja portal za izmenjavo učnih pripomočkov (Learning Resource Exchange) za šole (lreforschools.eun.org), na katerem lahko najdete več kot 130 000 odprtih izobraževalnih virov in sredstev mnogih različnih držav in ponudnikov, med drugim tudi 17 ministrstev za izobraževanje. Na področju geografskih informacij je program zbral dobavitelje podatkov, dobavitelje tehnologije, uporabnike in druge zainteresirane strani, pri čemer je ustvaril omrežja, ki bodo še naprej zagotavljala platformo za izmenjavo podatkov in najsodobnejše tehnologije, ter zmanjšal prepreke za interoperabilnost v EU. V okviru projekta EURADIN se bo izvajala, preizkušala in validirala pilotska rešitev za evropsko infrastrukturo, ki jo bodo vse države članice uporabljale kot referenčno rešitev za izpolnjevanje priporočil INSPIRE glede naslovov.

Učinkovitost programa

Program je bil upravljan učinkovito. Prijavitelji in udeleženci projekta so bili zadovoljni s kakovostjo informacij, ki jih je zagotovila Komisija, čeprav so nekateri novinci in organizacije, ki niso bile seznanjeni s projekti, ki jih financira EU, v začetku opozarjali na manjše težave, povezane z jasnostjo ciljev programa in shem financiranja.

Objava jasnih ciljev programa in meril dodelitve na eni strani ter dvostopenjski proces ocenjevanja na drugi strani sta izredno ugodno vplivala na vlaganje in izbiranje visokokakovostnih predlogov.

Poenostavitve, vnesene v sporazum o dodelitvi sredstev programa eVsebineplus, so pospešile postopke za vlaganje zahtevkov za povračilo projektnih stroškov in prejemanje plačil.

Kot nov tip projekta so bila uvedena omrežja za najboljše prakse, z namenom spodbujati sprejem standardov in specifikacij za boljšo dostopnost in uporabnost digitalnih vsebin v Evropi. To je bilo doseženo s povezovanjem funkcije iskanja soglasja in funkcije ozaveščanja v omrežju z izvajanjem ene ali več konkretnih rešitev s strani njegovih članov v širokem obsegu v razmerah resničnega življenja.

Učinki programa

Vpliv na organizacije, ki sodelujejo v programu, je mogoče le oceniti, ker veliko projektov še teče ali pa so se pravkar končali. Večina organizacij pričakuje povečano opaznost in izkoriščenost svojih digitalnih vsebin v bližnji prihodnosti, hkrati pa že priznavajo, da je sodelovanje v projektih programa eVsebineplus povečalo mednarodno in čezmejno sodelovanje in jih bolj ozavestilo glede gospodarske in kulturne vrednosti digitalnih vsebin, ki jih imajo v lasti. Projekt eContentplus je na primer podprl pretvorbo več kot 20 milijonov strani skeniranih knjig in časopisov, ki jih imajo nacionalne knjižnice, v digitalno besedilo. Rezultat tega prizadevanja je, da bodo v bližnji prihodnosti državljani lahko iskali po celotnem besedilu takih vsebin na evropskih portalih in portalih različnih nacionalnih knjižnic. Evropski arhivi televizijskih postaj so pripravili portal, prek katerega je možen dostop do dela njihovih vsebin, kar omogoča državljanom, da raziskujejo razvoj televizije v Evropi, in tudi televizijsko prenašanje kulturnih in zgodovinskih dogodkov znotraj držav in med njimi.

Na področju digitalnih knjižnic je program eVsebineplus prvi program, katerega glavni učinek je, da je gradivo postalo neposredno dostopno posameznim državljanom v zelo velikem obsegu. Namesto da bi vplivala na zainteresirane strani ali pripravljala tehnične prilagoditve in standarde, ki bi spodbujali ali omogočali takšno dostopnost, je europeana.eu dejansko postala točka za dostop do evropskih kulturnih vsebin. Program je tudi poudaril več izzivov, s katerimi se je treba spopasti. Povečano javno financiranje je potrebno za financiranje digitalizacije velikega obsega, skupaj s pobudami z zasebnimi partnerji, če omogočajo splošno spletno dostopnost skupne kulturne dediščine Evrope. Razdrobljenost in zapletenost sedanjega sistema izdaje licenc tudi ovira digitalizacijo velikega dela mlajše kulturne dediščine Evrope. Izboljšati je treba urejanje pravic in razjasniti vlogo in odgovornosti zasebnih in javnih organizacij za digitalizacijo „del sirot“ ter gradiva, ki je avtorsko zaščiteno, vendar ni več komercialno dostopno.

Na področju izobraževalnih vsebin se pričakuje znatno povečanje uporabe temeljnih vsebin kot posledica podpore s strani programa. Na primer, portal lreforschools.eun.org omogoča učiteljem in učencem, da enostavno najdejo in uporabljajo izobraževalne vsebine iz mnogih različnih držav prek ene same točke dostopa. Poleg tega bo vključitev nacionalnih ministrstev za izobraževanje v številne projekte verjetno tudi vplivala na vključitev eLearninga v študijske programe.

Glede geografskih informacij se pričakuje, da bo podpora programa povečala interoperabilnost na več tematskih področjih iz Direktive INSPIRE, z neposrednimi in merljivimi učinki na pravila izvajanja za INSPIRE.

Vzdržnost

Dolgoročno vzdržnost je na tej stopnji težko oceniti. Vendar pa projekti pomenijo močno povezavo z nacionalnimi oblikovalci politike in večina jih optimistično meni, da se bodo projekti nadaljevali na podlagi financiranja s strani javnih in/ali privatnih ustanov, vključenih v projekt.

4. GLAVNA PRIPOROČILA

Obstaja vse večje povpraševanje po kakovostnih digitalnih vsebinah v Evropi s strani državljanov, študentov, raziskovalcev, malih in srednje velikih podjetjih ter ostalih poslovnih uporabnikov ali ponovnih uporabnikov, ki si želijo izkoristiti vire digitalnih vsebin za pripravo storitev. To zahteva nadaljevanje podpore na evropski ravni za povečanje razpoložljivosti evropskih digitalnih vsebin, zlasti na področjih javnega interesa, kjer bo napredek verjetno počasen in kjer je dostop do vsebin omejen, zlasti z jezikovnimi in kulturnimi preprekami.

Med ocenjevanjem se je pojavilo več splošnih spoznanj, ki bi bila lahko uporabna pri ukrepih v prihodnosti:

4. Financiranje bi moralo biti vezano na jasne in opredeljene cilje politike. Čeprav imajo ukrepi financiranja na drugih področjih pozitivne rezultate in učinke, je verjetno, da bo osredotočanje na področja, na katerih ima EU jasne in opredeljene cilje politike, dalo bolj trajnostne rezultate z večjim učinkom. Povezava med ciljnim območjem kulturnih vsebin/digitalnih knjižnic in pobudo za digitalne knjižnice i2010 je še posebej dober primer za to.

5. Pobuda za digitalne knjižnice bi morala še naprej prejemati gospodarsko podporo od Evropske komisije, da se zagotovi neprekinjen razvoj Europeane in podobnih storitev na evropski ravni.

6. Čeprav imajo informacije javnega sektorja (PSI – Public Sector Information) ogromno gospodarsko vrednost, pa še vedno niso dovolj izkoriščene. Izvajanje Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja bi se moralo še naprej podpirati z dejavnostmi, ki kar najbolj povečujejo ponovno uporabo informacij javnega sektorja v Evropi in omogočajo izkoristiti njihov celotni gospodarski potencial. To je zlasti očitno na področju geografskih informacij, kjer fragmentiranje podatkovnih zbirk ovira čezmejno uporabo in preprečuje njihovo izkoriščanje za znanstvene in gospodarske namene.

7. Da bi se nadaljevalo spodbujanje izmenjave prostorskih informacij med organizacijami javnega sektorja in državljani, bi morale nadaljevalne dejavnosti programa eVsebineplus podpirati projekte, ki pomagajo ustvarjati bolj standardizirano elektronsko okolje za shranjevanje in usklajevanje prostorskih podatkovnih zbirk, ki se nanašajo na eno ali več tem, navedenih v prilogah I-III Direktive INSPIRE. Projekti, kot so EURADIN, Evropska infrastruktura naslovov (European Addresses Infrastructure) in EGN (EuroGeoNames) so vzorni v tem pogledu.

8. Večjezična in večkulturna dimenzija programa sta bili visoko ocenjeni in Evropska komisija bi morala nadaljevati s poudarjanjem teh vidikov.

9. Poenostavitve sporazuma o dodelitvi sredstev programa eVsebineplus so bile občutene kot zelo učinkovite, zlasti uvedba pavšalnega zneska za splošne stroške in plačilo prispevka Skupnosti v obliki obročnega predplačila. Objava jasnega prikaza ciljev programa in meril dodelitve ter dvostopenjski proces ocenjevanja sta izredno ugodno vplivala na vlaganje in izbiranje visokokakovostnih predlogov. O takem pristopu bi bilo treba razmisliti tudi pri sporazumih o dodelitvi sredstev za izvedbo prihodnjih programov financiranja.

10. Izkazalo se je, da imajo omrežja najboljših praks pomemben učinek na izgrajevanje omrežij in praktično preizkušanje, tako da zagotavljajo najustreznejše rešitve in vključujejo vse relevantne zainteresirane strani. O uporabi tega instrumenta financiranja bi bilo treba razmisliti pri dejavnostih financiranja, katerih cilj je doseganje konkurenčnih in inovativnih rešitev.

11. Na področju izobraževalnih vsebin je potrebna neprekinjena dejavnost za podporo izvajanja učinkovitih s kontekstom povezanih posredniških sistemov in standardizacije tehnologij učenja. Ukrepi, ki se izvajajo, bi se morali osredotočati na uporabo izobraževalnih vsebin po konkretnih skupinah (kot so mala in srednja velika podjetja) v posebnih izobraževalnih kontekstih, ob tem pa še vedno prispevati h globalni standardizaciji tehnologij učenja.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Ob priznavanju potrebe po nadaljnji podpori povečevanju dostopnosti evropskih digitalnih vsebin na evropski ravni, zlasti na področjih javnega interesa, so se od leta 2009 nadaljevali ukrepi za boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi v okviru programa za podporo politiki informacijske in komunikacijske tehnologije.

Teme, vključene v delovne programe za leti 2009 in 2010, povezane s programom za podporo politiki informacijske in komunikacijske tehnologije, kot nadaljevalni ukrepi programa eVsebineplus, so v skladu s priporočilom ocenjevalcev, da bi morali biti ukrepi financiranja vezani na jasno opredeljene cilje politike. Cilji, povezani s temi temami, imajo namen spodbujati projekte, ki podpirajo politiko Komisije na naslednjih področjih: digitalne knjižnice; digitalizacija in spletna dostopnost kulturnega gradiva ter digitalno arhiviranje; dostopnost, širjenje in ohranjanje znanstvenih informacij v digitalni dobi; ponovna uporaba informacij javnega sektorja.

Tem področjem je bilo priznano tudi mesto med prednostnimi nalogami digitalne agende za Evropo[5]. Program za podporo politiki informacijske in komunikacijske tehnologije se bo še naprej uporabljal za podporo političnega cilja, da se krepi Europeana in da se podpirajo pobude, ki omogočajo izboljšano spletno dostopnost kulturne dediščine Evrope.

V skladu s priporočili skupine za posvetovanje o omogočanju spletne dostopnosti kulturne dediščine Evrope[6] se bo program za podporo politiki informacijske in komunikacijske tehnologije uporabljal za spodbujanje digitalizacije in spletne dostopnosti kulturnih gradiv – vključno s knjigami, zemljevidi, časopisi, zvokom, arhivskim gradivom, fotografijami, muzejskimi predmeti, filmi[7] in avdiovizualnim gradivom – da bi bil bolj dostopen državljanom Evrope in enostavneje uporaben za prosti čas, delo in študij.

Financiranje se bo uporabljalo za spodbujanje javnih organov pri doseganju cilja spodbujanja trgov vsebin tako, da omogočijo transparenten, učinkovit in nediskriminatoren dostop do svojih vsebin.

Digitalna agenda za Evropo tudi določa politični cilj vključitve elektronskega učenja (eLearning) v nacionalne politike z namenom posodobitve izobraževanja in usposabljanja. Rezultati eContentplusa na področju izobraževalnih vsebin bi lahko postali pomemben gradnik na poti k doseganju tega cilja. Znotraj stebra digitalne agende za Evropo, imenovanega „izboljšanje digitalne pismenosti, veščin in vključenosti“ bo eLearning krepil pridobivanje digitalnih veščin, potrebnih za inovativnost in rast v družbi znanja.

Komisija poziva Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, da:

12. upoštevajo, da je bil program uspešno izveden;

13. še naprej pomagajo Komisiji pri povečevanju opaznosti pobud, namenjenih izboljšanju dostopnosti, uporabnosti in izkoriščenosti digitalnih vsebin v Evropi ter spodbujajo nadaljevanje dialoga o vprašanjih digitalnih vsebin.

[1] Sklep št. 456/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 1).

[2] Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).

[3] Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

[4] Nekatere od teh dejavnosti so bile dopolnjene s programom MEDIA 2007, ki obsega shemo za podporo platform za video na zahtevo in digitalizacijo kinematografov. Sklep št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006.

[5] COM(2010) 245, Evropska digitalna agenda, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

[6] „Comité des Sages“ („Odbor modrih“) o omogočanju spletnega dostopa do kulturne dediščine Evrope http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/comite_des_sages/index_en.htm.

[7] Sporočilo Komisije o priložnostih in izzivih evropske kinematografije v digitalni dobi, COM(2010) 487 konč.