Predgovor

Evropska unija se brez prestanka trudi izpolnjevati pričakovanja svojih 500 milijonov državljanov. Prepričan sem, da je lahko gibalo oživitve visokokonkurenčnega modela socialnega tržnega gospodarstva v Evropi in po svetu. Vendar pa zato potrebuje inovativen proračun, ki mora biti uglašen z novimi razmerami, ki jih ustvarja globalizacija, ter se odzivati na današnje izzive in ustvarjati priložnosti za jutri.

Predlagamo inovativen proračun. Vabim vas, da se odmaknete od običajnih naslovov in se osredotočite na to, kako je celoten proračun zastavljen za uresničevanje skupnih ciljev strategije Evropa 2020. Odmikamo se od prepričanja o upravičenosti. Javni organi ne morejo več pričakovati, da bodo lahko sredstva porabljali po svoji volji. Odslej mora biti vsak zahtevani znesek tesno povezan s cilji in prednostnimi nalogami, o katerih smo se skupaj dogovorili. Zato bo vsak porabljeni evro večnamenski. Evro lahko hkrati okrepi kohezijo, poveča energetsko učinkovitost in okrepi boj proti podnebnim spremembam ter spodbuja socialne cilje, poviša zaposlenost in zmanjša revščino. Lahko je močan vzvod na veliko področjih.

V časih, ko se vlade, podjetja in družine po vsej Evropi preudarno odločajo, kako bodo porabile svoj denar, moramo temeljito razmisliti, kje je treba stroške zmanjšati in kje so potrebne naložbe za prihodnost. Biti moramo gospodarni in hkrati vlagati v evropsko rast.

Tudi Evropska unija mora shajati z denarjem, ki ga ima na voljo, ter hkrati vlagati za prihodnost. Naš proračun je sorazmerno majhen, saj predstavlja le okoli 1 % bogastva Evrope (izraženega v BND) in ustreza eni petdesetini sredstev, ki se porabijo v okviru proračunov držav članic. Vendar pa moramo s tem denarjem zagotoviti velik učinek in iz vsakega evra iztržiti čim več.

Danes sprejemamo pomembne odločitve za obdobje od leta 2014 do leta 2020.

Predlagamo proračun EU, ki davkoplačevalcev ne bo stal več kot doslej, vendar pa jim bo v zameno ponudil več. Evropski proračun posodabljamo, da bi omogočili prihranke na nekaterih področjih in zato povečali sredstva tam, kjer so zares pomembna. Proračun, ki ga predlagam, je ambiciozno usmerjen v cilje, pri katerih lahko Evropa dejansko stori veliko. Ta proračun ima vseevropsko razsežnost, ki se osredotoča na področja, na katerih lahko z združevanjem sredstev ustvarimo sinergije in financiramo ukrepe, ki bi bili dražji, če bi jih financirala vsaka država članica posebej.

Novi proračun bo preprostejši, preglednejši in pravičnejši ter bo lahko mobiliziral sredstva zasebnega sektorja. Hkrati predlagamo spremembo načina financiranja proračuna, pri čemer bodo ustvarjeni novi viri prihodkov, ki bodo delno nadomestili prispevke na podlagi bruto nacionalnega dohodka držav članic. Menimo, da bodo imele družine in vlade od tega večje koristi, naš proračun pa bo tako postal resnično evropski proračun, namenjen povezovanju. Bo proračun, ki se izogiba podvajanju odhodkov v državah članicah in ki prinaša dodano vrednost z ustvarjanjem sinergije pri ukrepanju, glede katerega se lahko dogovorimo na evropski ravni in ki ga ni mogoče izvesti brez evropskega vidika.

Velik del proračuna bo namenjen ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarski rasti v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Instrument za povezovanje Evrope bo na primer financiral manjkajoče člene na področju energije, prometa in informacijske tehnologije. S tem se bo okrepil notranji trg, omogočile medsebojne povezave med vzhodom in zahodom ter severom in jugom EU in ustvarila teritorialna kohezija, ki bo koristila nam vsem. Proračun bo investiral v evropsko znanje in „knowhow“ ter več sredstev namenil izobraževanju, usposabljanju, raziskavam in inovativnosti. Ta področja so ključna za konkurenčnost Evrope v svetu, za ustvarjanje delovnih mest in za ustvarjalne ideje za prihodnost. Če želi Evropa uspešno tekmovati z drugimi deli sveta, mora združiti razpoložljive vire in vzpostaviti visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo, ki izpolnjuje cilje strategije Evropa 2020. Zdaj, ko so naša gospodarstva prepletena bolj kot kdajkoli prej, je oživitev gospodarstva v vsaki od držav članic odgovornost nas vseh.

Tudi naša sredstva za kmetijstvo podpirajo resnično skupno evropsko politiko, ki je strateškega pomena. Več kot 70 % financiranja ni več nacionalnega izvora in financiranje na ravni EU je cenejše kot financiranje 27 nacionalnih kmetijskih politik. Skupna kmetijska politika bo posodobljena, da bo lahko zagotavljala varno in zdravo hrano, varovala okolje ter dajala boljše ugodnosti malim kmetom. Je dober zgled za to, da vsak evro lahko in tudi mora služiti več ciljem.

Svet postaja vse manjši. Sklepajo se nova zavezništva in vznikajo nova, hitro rastoča gospodarstva. Evropa si mora zato bolj prizadevati, da se sliši njen glas. Sredstva, ki ji pomagajo pri razvijanju partnerstev z ostalim svetom, bodo višja. Več denarja bo namenjenega za države v naši soseščini in za uresničevanje naših zavez, da pomagamo najrevnejšim po svetu. Če so časi težki za nas, so za njih še veliko težji.

Solidarnost je prisotna skozi celoten predlog – solidarnost z najrevnejšimi državami članicami in regijami, solidarnost pri skupnem obravnavanju migracijskih izzivov, solidarnost z vidika energetske varnosti in solidarnost z ljudmi v tretjih državah.

Ideja, da Evropa porabi največ denarja za svoje uslužbence in zgradbe, je napačna. V ta namen se dejansko porabi le 6 odstotkov proračuna. Vendar pa verjamem, da bi morale evropske institucije izkazati solidarnost z evropskimi državljani tam, kjer se na vseh ravneh zahtevajo strogi varčevalni ukrepi in največja možna učinkovitost. Zato se upravni stroški ne bodo povečali in predvideno je 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v naslednjih sedmih letih.

Prepričan sem, da so naši predlogi ambiciozni, vendar odgovorni. Na nekaterih področjih varčujemo, na prednostnih področjih pa povečujemo sredstva. Izognili smo se skušnjavi zgolj manjših sprememb, ki bi dale podoben proračun, kot smo ga imeli doslej. Predvsem pa stremimo k temu, da evropskim državljanom zagotovimo, da je njihov denar dobro porabljen.

Evropski parlament, države članice in Komisija morajo zdaj stopiti skupaj in se dogovoriti o tem predlogu. V naslednjih mesecih pričakujem številne težke razprave, ki pa jih bo zaznamoval resničen evropski duh na vseh straneh. Verjamem, da lahko dosežemo dogovor o ambicioznem in inovativnem proračunu, ki lahko resnično vpliva na življenja ljudi.

Jose Manuel Durão Barroso

Predsednik Evropske komisije

1. Ozadje

Komisija se je pri pripravi predlogov za prihodnji proračun Evropske unije srečevala z izzivom, kako v času, ko države članice sprejemajo varčevalne ukrepe in si prizadevajo za fiskalno konsolidacijo, zagotoviti financiranje za vse številnejša področja politik, na katerih bi bilo ukrepanje na ravni Evropske unije učinkovitejše. Zaradi tega je predlagala proračun z močno vseevropsko razsežnostjo, ki bo glavno gibalo strategije za rast Evropa 2020. Novosti tega predloga so poudarek na kakovosti predlogov za porabo sredstev in prihodnji načini financiranja proračuna EU, s čimer bi se lahko ublažil neposredni učinek na nacionalne proračune in oblikoval resnično evropski proračun.

Evropska unija je zaradi gospodarske in finančne krize sprejela pomembne ukrepe, da bi se izboljšalo usklajevanje gospodarskega upravljanja in podprla oživitev gospodarstva. Evropski parlament in države članice so potrdile koristi upravljanja medsebojne odvisnosti gospodarstev v EU s strukturiranim pristopom, ki je bil določen v evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik. Naslednji finančni okvir je zasnovan v podporo temu procesu. Predlaga dolgoročno vizijo evropskega gospodarstva, ki sega dlje od sedanjih finančnih težav, s katerimi se srečujejo nekatere države članice. Proračun EU ni proračun za „Bruselj“, temveč proračun za državljane EU. Je sorazmerno majhen in njegova sredstva se investirajo v države članice, da bi prinesla koristi Evropski uniji in njenim državljanom. Prispeva k uresničevanju strategije EU za rast, ker ima močan spodbujevalni učinek, zlasti če je usmerjen v doseganje ciljev strategije Evropa 2020.

Vodilna tema v tem predlogu je pametna, trajnostna in vključujoča rast. Komisija predlaga povečanje sredstev, namenjenih za raziskave in inovacije, izobraževanje ter razvoj malih in srednjih podjetij. Poleg tega predlaga sprostitev večjega potenciala enotnega trga z vzpostavitvijo infrastrukture, ki je prilagojena potrebam enaindvajsetega stoletja, in razvoj skupne kmetijske politike v smeri gospodarnejšega izkoriščanja virov, da slednja ne bo usmerjena le v zagotavljanje visokokakovostne hrane, temveč bo prispevala tudi k upravljanju okolja in boju proti podnebnim spremembam. Druga osrednja tema tega predloga je solidarnost – solidarnost z najrevnejšimi državami članicami in regijami, ki se bo kazala z osredotočanjem največjega dela kohezijskih sredstev na njihove potrebe, solidarnost pri skupnem obravnavanju migracijskih izzivov in odpravljanju posledic naravnih nesreč, solidarnost z vidika energetske varnosti ter solidarnost z ljudmi iz tretjih držav, ki potrebujejo našo takojšnjo humanitarno pomoč, pa tudi podporo za dolgoročni razvoj.

Komisija se pridružuje pomislekom Evropskega parlamenta[1], ki opozarja, da „način, kako se je sistem lastnih sredstev razvijal […], nesorazmerno poudarja neto razlike med prihodki in odhodki držav članic in tako nasprotuje načelu solidarnosti EU ter slabi evropski skupni interes in v veliki meri zanemarja evropsko dodano vrednost“. S svojimi predlogi si prizadeva preurediti finance EU in se od proračuna, ki ga sestavljajo v glavnem prispevki na podlagi bruto nacionalnega dohodka, preusmeriti k proračunu, ki ga sestavlja dobršen del pravih „lastnih sredstev“, kar je bliže določbam Pogodbe, v skladu s katerimi se proračun EU v celoti financira iz lastnih sredstev.

Komisija je pri pripravi tega predloga za naslednji večletni finančni okvir proučila učinek sedanjih instrumentov in programov financiranja, opravila obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi[2] ter analizirala možnosti za oblikovanje instrumentov in programov v naslednjem večletnem finančnem okviru[3].

2. Predlagani večletni finančni okvir

Komisija je pri sprejemanju odločitve o celotnem znesku, ki ga predlaga za naslednji večletni finančni okvir, upoštevala stališče Evropskega parlamenta, da „zamrznitev naslednjega večletnega finančnega ovira na ravni iz leta 2013 … ni realna možnost [in da] je treba za naslednji večletni finančni okvir nameniti vsaj 5 % več sredstev“[4]. Prav tako je upoštevala sklepe Evropskega sveta[5], v skladu s katerimi je zelo pomembno, da se „v prihodnjem večletnem finančnem okviru odražajo prizadevanja držav članic za konsolidacijo, katerih cilj je večja vzdržnost primanjkljaja in dolga. Potrebna je razprava o tem, kako bi lahko porabo na evropski ravni ustrezno prilagodili temu cilju, pri čemer [je treba upoštevati] vloge različnih institucij in nujnost izpolnjevanja evropskih ciljev“.

Komisija je prepričana, da ima poraba na ravni EU dodano vrednost. Poraba v sedanjem večletnem finančnem okviru predstavlja le nekaj več kot 1 % BND Unije in je skromna v razmerju z vseevropskimi potrebami, ki jih redno izpostavljata Evropski parlament in Svet. Komisija zdaj predlaga finančni okvir, po katerem naj bi se v proračun EU vključilo 1,05 % BND v odobritvah za prevzem obveznosti, kar ustreza 1 % v odobritvah plačil. Z dodatnimi 0,02 % BND za morebitne odhodke zunaj večletnega finančnega okvira in 0,04 % BND za odhodke zunaj proračuna znaša skupni znesek 1,11 %: to vključuje sredstva za odzivanje v nujnih in izrednih (nepredvidljivih) razmerah (kot je humanitarno posredovanje), in odhodke, za katere države članice plačujejo namenske prispevke (na primer ERS, za katerega se uporablja drugačen porazdelitveni ključ kot za proračun EU). Komisija je pri predlogu tega okvira poskušala doseči pravo ravnovesje med ambicijami in stvarnostjo glede na časovno obdobje, v katerem bodo potekala proračunska pogajanja.

Komisija v skladu z ustaljeno prakso pri sprejemanju večletnega finančnega okvira predstavlja svoj predlog v obliki prihodnjih finančnih obveznosti. Zaradi večje predvidljivosti je opisan tudi pričakovani ritem izvajanja plačil, kar je zlasti pomembno v času proračunske konsolidacije, ki zahteva strog nadzor na ravni plačil ob začetku naslednjega obdobja.

Komisija se je zato odločila predlagati naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020:

·

3. Financiranje proračuna EU

Potreba po modernizaciji finančnega okvira se navezuje ne le na prednostna področja porabe in njihovo zasnovo, temveč tudi na financiranje proračuna EU, ki je bilo v zadnjih letih vse pogosteje predmet razprav. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je ponovno potrjeno prvotno načelo, da se proračun EU v celoti financira iz lastnih sredstev. Vendar pa danes dejansko več kot 85 % financiranja EU temelji na statističnih agregatih, ki izhajajo iz bruto nacionalnega dohodka (BND) in DDV. Za te nacionalne prispevke na splošno velja, da bi jih morale države članice čim bolj zmanjšati. Zato se je pri neto plačnicah razvila miselnost pravičnega povračila („svoj denar hočem nazaj“), kar izkrivlja logično podlago, na kateri temelji poračun EU, in je v navzkrižju s temeljnim načelom solidarnosti Unije. Taka miselnost je hkrati povzročila čezmerno osredotočenost na neto plačila in razlike med prihodki in odhodki ter proračunu EU onemogočala, da bi v celoti odigral svojo vlogo pri zagotavljanju dodane vrednosti za Unijo kot celoto.

Čas je, da se financiranje EU začne ponovno usklajevati z načeli sorazmernosti med viri, preglednosti in pravičnosti, ter da se EU dajo na voljo ustrezna sredstva za doseganje dogovorjenih ciljev na posameznih področjih politik. Namen predloga novih virov lastnih sredstev ni povečanje obsega proračuna EU, temveč odmik od pristopa „pravičnega povračila“ in uvedba večje preglednosti v sistem. Cilj tega ni podelitev fiskalne suverenosti EU, temveč vrnitev k takim mehanizmom financiranja, kakor so bili prvotno mišljeni v Pogodbah. Predlog Komisije bo zato omogočil zmanjšanje neposrednih prispevkov iz proračunov držav članic.

Komisija je v pregledu proračuna[6] določila neizčrpen seznam mogočih načinov financiranja, ki bi lahko postopoma nadomestili nacionalne prispevke in razbremenili državne blagajne. Prav tako je navedla več meril, ki bi jih bilo treba upoštevati pri proučitvi teh možnosti. Izvedla je obsežno študijo različnih možnosti[7] in se odločila predlagati nov sistem virov lastnih sredstev, ki temelji na obdavčitvi finančnih transakcij in novih sredstvih iz naslova DDV. Ti novi viri lastnih sredstev bi deloma financirali proračun EU in bi lahko v celoti nadomestili sedanji zapleten sistem lastnih sredstev iz naslova DDV, za katerega Komisija predlaga, da se ukine, ter zmanjšali obseg lastnih sredstev iz naslova BND. Predlog Komisije za Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev je podrobneje predstavljen v zakonodajnem besedilu, ki je del tega paketa[8]. Komisija se v tej zvezi pridružuje pozivu Evropskega parlamenta glede organizacije medparlamentarne konference o tem vprašanju z nacionalnimi parlamenti.

Zaradi zgoraj navedenega Komisija predlaga tudi pomembno poenostavitev sistema znižanj in popravkov. Poskusi, da bi se izravnale razlike med zneski, ki jih države članice prispevajo v proračun EU, in zneski, ki jih prejmejo v okviru različnih politik EU, povzročajo neravnovesja v proračunu in ga omejujejo pri ustvarjanju dodane vrednosti. Zato Komisija predlaga, da se v skladu s sklepi Evropskega sveta v Fontainebleauju leta 1984 omeji prispevek za tiste države članice, katerih proračunsko breme bi bilo sicer glede na njihovo sorazmerno blaginjo čezmerno.

4. Načela, na katerih temelji proračun EU

Proračun EU se razlikuje od nacionalnih proračunov. Ne financira neposredno zdravstva in izobraževanja. Za razliko od nacionalnih proračunov prav tako ne financira policijskih ali vojaških sil. Temelji na vseevropski in ne nacionalni logiki. Njegov sorazmerno majhen obseg omogoča, da je osredotočen na področja, na katerih zagotavlja visoko dodano vrednost EU[9]. Proračun EU ni namenjen financiranju posegov, ki bi jih države članice lahko same financirale. Obstaja zaradi potrebe po financiranju dejavnosti, ki so nujne za delovanje EU, ter dejavnosti, ki se lahko gospodarneje in učinkoviteje izvajajo s skupnim financiranjem iz proračuna EU. Namen proračuna EU je:

(a) financiranje skupnih politik, glede katerih so se države članice dogovorile, da bi jih bilo treba izvajati na ravni EU (na primer skupna kmetijska politika),

(b) izražanje solidarnosti med vsemi državami članicami in regijami, da bi se podprl razvoj najšibkejših regij in bi EU lahko delovala kot enoten gospodarski prostor (na primer s kohezijsko politiko),

(c) financiranje posegov za dokončanje notranjega trga, ki jih tudi najpremožnejše države članice ne bi mogle financirati same. Proračun EU temelji na vseevropskem in ne zgolj nacionalnem pristopu (na primer s financiranjem vseevropskih naložb v infrastrukturo), prav tako pa omogoča odpravljanje dragega podvajanja dela med različnimi nacionalnimi sistemi, ki si delno prizadevajo za iste cilje;

(d) zagotavljanje sinergij in ekonomije obsega z lajšanjem sodelovanja in skupnimi rešitvami za težave, ki jih države članice ne morejo obravnavati same (na primer prizadevanja za raziskave in inovacije, ki sodijo v sam svetovni vrh, sodelovanje na področju notranjih zadev, migracij in pravosodja),

(e) odzivanje na trajne in nove izzive, ki zahtevajo skupen vseevropski pristop (na primer na področju okolja, podnebnih sprememb, humanitarne pomoči, demografskih sprememb in kulture).

Glede na navedeno se je Komisija pri oblikovanju naslednjega večletnega finančnega okvira opirala na načela, ki jih je leta 2010 določila v pregledu proračuna:

· osredotočenost na izvajanje ključnih prednostnih nalog politik,

· osredotočenost na dodano vrednost EU,

· osredotočenost na učinke in rezultate,

· zagotavljanje vzajemnih koristi v vsej Evropski uniji.

Proračun EU tvorijo „politike, izražene v številkah“, zato mora financiranje odražati obstoječe ureditvene okvire, znotraj katerih se politike izvajajo, in prednostna področja zadevnih politik. Financiranje mora dati pričakovane rezultate – javni organi nimajo „pravice“ do sredstev, ki bi jih lahko po svoji volji porabili, temveč prejmejo sredstva EU, da bi lahko uresničili skupno dogovorjene cilje EU. Zato so bili programi in instrumenti, ki so vključeni v ta predlog za večletni finančni okvir, preoblikovani, s čimer se bo zagotovilo, da njihovi rezultati in učinki podpirajo ključne prednostne naloge politik EU. Glavne značilnosti naslednje generacije finančnih programov in instrumentov bodo usmerjenost v rezultate, okrepljena uporaba pogojev in poenostavitev izvajanja.

· Rezultati bodo jasno povezani z izvajanjem strategije Evropa 2020 in doseganjem ciljev, zastavljenih v okviru te strategije. To pomeni, da bodo programi osredotočeni na omejeno število najpomembnejših prednostnih nalog in ukrepov, ki dosegajo kritično maso, pri čemer se bo preprečevala razdrobljenost in neusklajeni posegi. Kjer je mogoče, bodo obstoječi programi združeni (na primer na področju notranjih zadev, izobraževanja in kulture) in/ali preoblikovani (na primer na področju raziskav in kohezije), s čimer se bo zagotovilo, da načrtovanje programov poteka integrirano ter da se za izvajanje, poročanje in nadzor uporabljajo isti mehanizmi.

· Poenostavitev: Sedanja pravila o financiranju so se razvila zaradi potrebe po povečanju odgovornosti pri porabi javnega denarja in zaradi upoštevanja preteklih težav. Posledica so zelo raznolika in kompleksna pravila, ki povzročajo težave pri izvajanju in nadzoru. Ta kompleksnost povzroča veliko upravno breme upravičencem ter tudi Komisiji in državam članicam, njen neželen učinek pa je, da lahko potencialne kandidate odvrača od udeležbe v programih in povzroča zamude pri izvajanju. Trenutno se pripravlja poenostavitev splošnih (finančna uredba) in sektorskih pravil.

· Pogojnost: Da bi se poudarek preusmeril z vložkov na rezultate, bodo v programe in instrumente uvedeni pogoji. To velja zlasti za področja z izredno veliko porabo, kot sta kohezijska politika in kmetijstvo, na katerih bodo morale države članice in upravičenci pokazati, da prejeta sredstva uporabljajo za doseganje prednostnih nalog politik EU. Komisija bo zagotavljala skladnost med splošno gospodarsko politiko EU in proračunom Unije, zlasti da bi se izognili primerom, ko učinkovitost financiranja EU zmanjšujejo neustrezne makrofiskalne politike.

· Privabljanje naložb: S sodelovanjem z zasebnim sektorjem pri inovativnih finančnih instrumentih se lahko zagotovi večji učinek proračunskih sredstev EU, večje število strateških naložb in s tem tudi večje možnosti za rast EU. Sodelovanje zlasti s skupino Evropske investicijske banke ter z nacionalnimi in mednarodnimi javnimi finančnimi institucijami je bilo pozitivno in se bo nadaljevalo tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru. Na podlagi ustreznih ureditev glede jamstev in delitve tveganja lahko finančni sektor zagotovi več kapitala in daje več posojil inovativnim podjetjem ali infrastrukturnim projektom. Tako lahko tovrstni finančni instrumenti prispevajo tudi k splošnemu razvoju finančnih trgov v obdobju po krizi.

5. Najpomembnejši novi elementi

Komisija si za naslednji proračun EU želi, da bi se porabljal drugače, z več poudarka na rezultatih in uspešnosti ter osredotočanjem na uresničevanje ciljev programa strategije Evropa 2020. V ta namen bo v kohezijsko politiko uvedeno načelo pogojnosti, z ekologizacijo neposrednih plačil pa bo okrepljena okoljska komponenta kmetijske politike. Naslednji proračun bi bilo treba posodobiti s prerazporeditvijo sredstev na prednostna področja, kot so vseevropska infrastruktura, raziskave in inovacije, izobraževanje in kultura, varovanje zunanjih meja EU ter zunanjepolitični odnosi (npr. sosedska politika Unije). Horizontalne prednostne naloge politik na področjih, kot sta varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam, bodo sestavni del vseh glavnih instrumentov in posegov. Pristopi po posameznih področjih politik so podrobneje opisani v spremnem delu II tega sporočila. V naslednjem oddelku so opisane najpomembnejše spremembe na glavnih področjih porabe.

5.1. Obzorje 2020: skupni strateški okvir za raziskave, inovacije in tehnološki razvoj

Na področju inovacij ima EU pomemben zaostanek[10], ki ga je treba odpraviti, da bo lahko tekmovala z drugimi razvitimi gospodarstvi ter gospodarstvi v razvoju in vzponu. Evropska unija kot celota zaostaja za Japonsko in Združenimi državami Amerike pri številnih ključnih kazalnikih, kot so število prijavljenih patentov, izvoz tehnološko naprednih in zelo naprednih proizvodov ter poraba za raziskave in razvoj, izražena v odstotku bruto domačega proizvoda.

Raziskave in inovacije prispevajo k odpiranju novih delovnih mest, blaginji in kakovosti življenja. Evropska unija je na številnih tehnoloških področjih vodilna v svetu, vendar je konkurenčnost tradicionalnih tekmic in novih hitro rastočih gospodarstev čedalje večja. Skupni programi povezujejo raziskovalce in tako dajejo rezultate, ki jih države članice same ne bi mogle.

Da bi dosegli krovni cilj 3 % BDP za naložbe, ki je bil zastavljen v okviru strategije Evropa 2020, je treba po vsej EU spodbujati večje naložbe v raziskave in razvoj. Poleg tega mora EU več znanstvenih dognanj patentirati in uporabljati, ne le za postopke in izdelke v visokotehnoloških industrijah, temveč tudi v tradicionalnih sektorjih, kar je morda še pomembneje. Pri tem so potrebna prizadevanja javnih organov, zasebnega sektorja in raziskovalne skupnosti. Komisija je z ustanovitvijo Evropskega raziskovalnega sveta začela korenito prenovo upravljavskih struktur na področju evropskih raziskav, ki že daje pozitivne rezultate. Zdaj gre še korak naprej in predlaga reorganizacijo sedanjih instrumentov EU za financiranje raziskav in inovacij (zlasti okvirnih programov za raziskave ter programa za konkurenčnost in inovacije). S tem bi se okrepila vez z zastavljenimi cilji politik ter poenostavili postopki izvajanja, hkrati pa bi se ublažilo upravno breme za upravičence.

Komisija predlaga, da se prihodnje financiranje raziskav in inovacij osredotoča na 3 ključne vidike, ki so trdno zasidrani v strategiji Evropa 2020:

· odličnost znanstvene baze,

· spoprijemanje z družbenimi izzivi,

· oblikovanje vodilnega položaja v industriji in povečanje konkurenčnosti.

S skupnim strateškim okvirom (ki se bo imenoval Obzorje 2020) se bo odpravila razdrobljenost in zagotovila večja medsebojna povezanost, med drugim tudi z nacionalnimi raziskovalnimi programi. Ta okvir bo tesno povezan s ključnimi prednostnimi nalogami politik na področju zdravja, zanesljivosti preskrbe s hrano, biogospodarstva, energije in podnebnih sprememb. Evropski inštitut za tehnologijo in inovacije bo del programa Obzorje 2020 ter bo prek svojih skupnosti znanja in inovacij pomembno prispeval k združevanju vseh treh strani trikotnika znanja – izobraževanja, inovacij in raziskav. Ena od značilnosti novega pristopa k financiranju raziskav bo večja uporaba inovativnih finančnih instrumentov po zgledu Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014­–2020 dodeli 80 milijard EUR za skupni strateški okvir za raziskave in inovacije. Ta finančna sredstva bodo dopolnjena s pomembno podporo za raziskave in inovacije iz strukturnih skladov. V obdobju 2007–2013 bo na primer okoli 60 milijard EUR porabljenih za raziskave in inovacije v vseh evropskih regijah, podobne ravni financiranja pa je mogoče pričakovati tudi v prihodnosti.

5.2. Solidarnost in naložbe za trajnostno rast in zaposlovanje

Kohezijska politika je pomemben instrument za izražanje solidarnosti z revnejšimi in šibkejšimi regijami EU, vendar je njena vloga še veliko večja. Eden njenih največjih uspehov je izboljšanje življenjskega standarda vseh evropskih državljanov. To dosega s podpiranjem razvoja in rasti revnejših držav članic in regij, pa tudi s spodbujanjem povezovanja notranjega trga, ki vsem delom EU, bogatim in revnim, velikim in majhnim, omogoča dostop do trgov in uresničevanje ekonomije obsega. Ocena porabe v preteklosti, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala na veliko primerov dodane vrednosti ter naložb za rast in ustvarjanje delovnih mest, ki ne bi bili mogoči brez podpore iz proračuna EU. Vendar pa so bili opaženi tudi primeri razpršenosti in pomanjkanja jasno določenih prednostnih nalog. Komisija se je v času, ko so javna sredstva omejena in so naložbe za spodbujanje rasti potrebne bolj kot kdaj koli prej, odločila predlagati pomembne spremembe kohezijske politike.

Kohezijska politika je eden glavnih instrumentov za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 po vsej EU. Komisija predlaga večjo usmerjenost v rezultate in okrepljeno učinkovitost porabe kohezijskih sredstev ter bo v ta namen kohezijsko politiko bolj sistematično povezovala s cilji strategije Evropa 2020. Poleg tega predlaga uvedbo nove kategorije regij, t.i. „regije v prehodu“, s katero se bo nadomestil trenutni sistem postopnega opuščanja in postopnega uvajanja pomoči. Ta kategorija bo zajemala vse regije, katerih bruto domači proizvod na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27.

Za reševanje problema brezposelnosti in nenehno visokega odstotka revnih je potrebno ukrepanje na ravni EU in držav članic. Ker se Unija srečuje z vse večjim izzivom, ki ga predstavljajo pomanjkanje znanja in spretnosti, nezadostni rezultati aktivne politike trga dela in izobraževalnih sistemov, socialna izključenost marginaliziranih skupin ter majhna mobilnost delavcev, je treba pripraviti pobude na ravni politike in konkretne podporne ukrepe. Zaradi finančne in gospodarske krize, demografskih in selitvenih gibanj ter hitrega tehnološkega razvoja se je večina teh težav še poglobila, brez učinkovite obravnave pa bodo postale velik izziv za socialno kohezijo in konkurenčnost. Zato je izredno pomembno, da naložbe v infrastrukturo, regionalno konkurenčnost in razvoj podjetij, ki so usmerjene v spodbujanje rasti, spremljajo ukrepi na področju politike trga dela, izobraževanja, usposabljanja, socialne vključenosti, prilagodljivosti delovne sile, podjetij in podjetnikov ter upravnih zmogljivosti.

Pri tem ima Evropski socialni sklad (ESS) ključno vlogo. Predlaga se uvedba obveznosti za države članice, da določijo, na kakšen način morajo različni instrumenti financiranja prispevati k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020, vključno z določitvijo minimalnih deležev podpore ESS v okviru strukturnih skladov za vsako kategorijo regij (25 % za regije iz cilja „konvergenca“, 40 % za regije v prehodu in 52 % za regije iz cilja „konkurenčnost“, pri čemer bi Kohezijski sklad še naprej predstavljal eno tretjino dodeljenih sredstev v okviru kohezijske politike v upravičenih državah članicah in ozemeljsko sodelovanje ni upoštevano). Z uporabo teh deležev bi sredstva ESS predstavljala najmanj 25 % celotnih proračunskih sredstev, namenjenih za kohezijsko politiko, tj. 84 milijard EUR. ESS bodo dopolnjevali številni instrumenti, ki jih neposredno upravlja Komisija, kot sta program Progress in mreža EURES, da bi se podpiralo ustvarjanje delovnih mest.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je prožen sklad zunaj finančnega okvira, iz katerega se namenja podpora delavcem, ki so izgubili delo zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini, da bi lahko čim prej našli novo zaposlitev. Ker se potrebe po teh sredstvih iz leta v leto spreminjajo, Komisija predlaga, da ESPG ostane zunaj finančnega okvira. Ta sklad se lahko uporabi tudi v kmetijskemu sektorju za pomoč tistim, katerih sredstva za preživljanje bi lahko ogrozila globalizacija.

Komisija za povečanje učinkovitosti porabe EU in v skladu z ozemeljskim pristopom iz Lizbonske pogodbe predlaga vzpostavitev skupnega strateškega okvira za vsa strukturna sredstva, v katerem bi bili cilji strategije Evropa 2020 preoblikovani v prednostne naloge na področju naložb. S tem bi se dala večja dinamika cilju teritorialne kohezije iz Lizbonske pogodbe. Konkretno Komisija predlaga, da se z vsako državo članico sklene pogodba o partnerstvu. V tovrstnih pogodbah bodo določene zaveze partnerjev na nacionalni in regionalni ravni, da bodo dodeljena sredstva porabili za uresničevanje strategije Evropa 2020, s čimer bo vzpostavljen okvir uspešnosti, ki bo omogočal oceno napredka glede danih zavez.

Ta partnerstva bodo morala biti tesno povezana z nacionalnimi reformnimi programi ter programi stabilnosti oz. konvergenčnimi programi, ki jih pripravijo države članice, pa tudi s priporočili po posameznih državah, ki jih na tej podlagi sprejme Svet. Za zagotovitev, da učinkovitosti porabe kohezijskih sredstev ne bodo zmanjševale neustrezne makrofiskalne politike, bodo sektorske predhodne pogoje iz vsake pogodbe dopolnjevali pogoji, vezani na novo gospodarsko upravljanje.

V navedenih pogodbah bodo določeni jasni cilji in kazalniki ter omejeno število pogojev (tako predhodnih kot tistih, ki so vezani na doseganje rezultatov, da bo slednje mogoče spremljati), vključena pa bo tudi zaveza glede letnega poročanja o napredku v letnih poročilih o kohezijski politiki. Sredstva bodo usmerjena na omejeno število prednostnih področij ­– regije iz cilja „konkurenčnost“ in regije „v prehodu“ bodo dodeljena proračunska sredstva, razen sredstev ESS, namenila predvsem energetski učinkovitosti, obnovljivim virom energije ter konkurenčnosti in inovativnosti MSP, medtem ko bodo regije iz cilja „konvergenca“ ta sredstva namenile nekoliko širšemu izboru prednostnih področij (po potrebi tudi za krepitev institucionalnih zmogljivosti).

Z vidika povečanja uspešnosti se bo z uvedbo novih določb o pogojnosti zagotovilo, da je financiranje EU usmerjeno v rezultate in ustvarja močne spodbude za države članice, da s kohezijsko politiko uresničujejo cilje strategije Evropa 2020. Pogojnost bo v obliki „predhodnih“ pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se sredstva izplačajo, in „naknadnih pogojev“, s katerimi bo sprostitev dodatnih sredstev vezana na uspešnost. Če pri izpolnjevanju teh pogojev ne bo zadostnega napredka, se bo financiranje začasno ali dokončno prekinilo.

Pogojnost bo temeljila na rezultatih in pobudah za izvajanje reform, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovite porabe finančnih sredstev. Za okrepitev usmerjenosti v rezultate in uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020 bo 5 % kohezijskih sredstev namenjenih posebni rezervi in se bodo po vmesnem pregledu dodelila tistim državam članicam in regijam, katerih programi bodo izpolnili najpomembnejše cilje znotraj širšega okvira ciljev iz strategije Evropa 2020. Ti najpomembnejši cilji bodo določeni v skladu s predpisi na področju kohezijske politike.

Izkušnje v zvezi s sedanjim finančnim okvirom, kažejo, da ima veliko držav članic težave pri črpanju velikih zneskov sredstev EU v omejenem časovnem obdobju. Zamude pri pripravi projektov, dodelitvi sredstev in izvajanju plačil so vzrok za velik obseg neporabljenih odobritev ob koncu tega obdobja financiranja. Poleg tega so nekatere države zaradi svojih proračunskih razmer težje sprostile sredstva, potrebna za zagotovitev sofinanciranja. Komisija za izboljšanje črpanja sredstev predlaga več ukrepov:

· določitev zgornje meje za dodelitev kohezijskih sredstev na 2,5 % BND,

· začasno povečanje deleža sofinanciranja za 5 do 10 odstotnih točk, kadar država članica prejema finančno pomoč v skladu s členom 136 ali 143 PDEU, s čimer bi bili nacionalni proračuni v času fiskalne konsolidacije nekoliko razbremenjeni, hkrati pa bi se ohranjala ista splošna raven financiranja EU,

· vključitev nekaterih pogojev glede izboljšanja upravnih zmogljivosti v pogodbe o partnerstvu.

Komisija za naslednji večletni finančni okvir predlaga, da se največji delež kohezijskih sredstev nameni najrevnejšim regijam in državam članicam. Prav tako predlaga pomoč tistim regijam, ki izgubljajo status regije iz cilja „konvergenca“, in sicer z omejitvijo zmanjšanja intenzivnosti pomoči, ki bi se sicer uporabilo, če bi nemudoma pridobile status regije iz cilja „konkurenčnost“. Komisija zato predlaga, da te regije v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira ohranijo dve tretjini prejšnjih dodeljenih sredstev. Navedene regije bi skupaj z drugimi regijami, ki imajo podobne ravni BDP (med 75 % in 90 % BDP EU), tvorile novo kategorijo „regije v prehodu“.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014–2020 dodeli 376 milijard EUR za instrumente kohezijske politike. Ta znesek je sestavljen iz: · 162,6 milijarde EUR za regije iz cilja „konvergenca“, · 38,9 milijarde EUR za regije v prehodu, · 53,1 milijarde EUR za regije iz cilja „konkurenčnost“, · 11,7 milijarde EUR za ozemeljsko sodelovanje, · 68,7 milijarde EUR za Kohezijski sklad ter 40 milijard EUR za instrument za povezovanje Evrope (glej oddelek 5.3 spodaj). Evropski socialni sklad (na podlagi ključa 25/40/52 za posamezne kategorije regij) bo predstavljal najmanj 25 % kohezijskih sredstev (pri čemer ni vštet instrument za povezovanje Evrope), tj. 84 milijard EUR. Zunaj večletnega finančnega okvira: · 3 milijarde EUR za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, · 7 milijard EUR za Evropski solidarnostni sklad.

5.3. Instrument za povezovanje Evrope

Za polno delovanje enotnega trga je potrebna sodobna, visoko učinkovita infrastruktura, ki povezuje Evropo zlasti na področjih prometa, energije ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Po ocenah je za obdobje 2014–2020 potrebnih okoli 200 milijard EUR za dokončanje vseevropskih energetskih omrežij, 540 milijard EUR je treba nameniti za naložbe v vseevropsko prometno omrežje in več kot 250 milijard EUR za naložbe v IKT. Čeprav je trg sposoben in tudi dejansko mora zagotoviti levji delež potrebnih naložb, je treba obravnavati tudi pomanjkljivosti trga, kot so obstoječe vrzeli in ozka grla, ter zagotoviti ustrezne čezmejne povezave. Izkušnje kažejo, da države članice pri načrtovanju svojih proračunov nikoli ne dajo zadostne teže večnacionalnim, čezmejnim naložbam v infrastrukturo, ki je potrebna za dobro delovanje enotnega trga. To je še eno od področij, na katerih lahko proračun EU prinese dodano vrednost s tem, da prispeva k zagotovitvi financiranja vseevropskih projektov, ki v korist vseh povezujejo središča in obrobje.

Komisija se je zato odločila predlagati oblikovanje instrumenta za financiranje evropskih povezav, da bi se pospešil razvoj infrastrukture, ki jo potrebuje EU. Te povezave, ki spodbujajo rast, bodo zagotavljale boljši dostop do notranjega trga in prekinile izoliranost nekaterih gospodarskih „otokov“. Energetska oskrba tistih delov EU, ki še niso povezani na glavna električna in plinska omrežja, je namreč odvisna od naložb, ki jih na tem področju opravijo druge države članice. Instrument za povezovanje Evrope bo poleg tega bistveno prispeval k energetski varnosti, s tem da bo po vsej Evropi zagotavljal dostop do različnih virov in ponudnikov znotraj in tudi zunaj Unije. Prav tako bo prispeval k izvajanju novega koncepta teritorialne kohezije, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo. Razpoložljivost visokohitrostnih omrežij IKT in s tem povezanih storitev po vsej Evropi bo omogočila odpraviti razdrobljenost enotnega trga, malim in srednjim podjetjem pa bo olajšala iskanje priložnosti za rast zunaj njihovega domačega trga.

Iz instrumenta za povezovanje Evrope se bo financirala vnaprej določena prometna in energetska infrastruktura ter infrastruktura na področju IKT, ki je v interesu EU, pa tudi fizična in informacijsko-tehnološka infrastruktura, pri tem pa se bodo upoštevala merila trajnostnega razvoja. V zvezi s tem predlogom je bil oblikovan okvirni seznam predlaganih infrastruktur („manjkajočih členov“).

Instrument za povezovanje Evrope se bo upravljal centralno, financiral pa se bo iz namenskega proračuna in posebnih sredstev za projekte na področju prometa v okviru Kohezijskega sklada. Pri naložbah v regijah iz cilja „konvergenca“ bo stopnja sofinanciranja iz proračuna EU višja kot pri naložbah v regijah iz cilja „konkurenčnost“. Lokalne in regionalne infrastrukture bodo povezane s prednostnimi infrastrukturami EU in bodo tako med seboj povezovale vse državljane EU ter bodo lahko (so)financirane iz strukturnih sredstev (Kohezijski sklad in/ali ESRR, odvisno od položaja posamezne države članice/regije). Komisija se je glede na pomanjkljivo infrastrukturo v novih državah članicah odločila, da v svojem predlogu ne spremeni bistveno sredstev, dodeljenih Kohezijskemu skladu. Tako se bodo spodbudile naložbe v prometno infrastrukturo v upravičenih regijah ter podprle njihove povezave s preostalimi regijami EU.

Instrument za povezovanje Evrope ponuja priložnosti za uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki bodo omogočili hitrejše in obsežnejše naložbe, kot bi se lahko dosegle zgolj z javnim financiranjem. Komisija bo tesno sodelovala z EIB in drugimi javnimi investicijskimi bankami, da se poiščejo možni načini financiranja za te projekte. Zlasti bo spodbujala uporabo projektnih obveznic EU[11] za uresničevanje teh pomembnih projektov.

Nekateri infrastrukturni projekti evropskega pomena bodo morali potekati skozi ozemlja sosednjih držav in držav kandidatk. Komisija bo predlagala poenostavljen način za povezovanje in financiranje teh projektov v okviru novega instrumenta, da se zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi instrumenti. To pomeni, da morajo biti zadevni predpisi integrirani, tako da se financiranje ustreznih projektov lahko zagotovi iz različnih razdelkov večletnega finančnega okvira EU.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014–2020 dodeli 40 milijard EUR za instrument za povezovanje Evrope, temu znesku pa se doda 10 milijard EUR posebnih sredstev Kohezijskega sklada, namenjenih za ustrezne naložbe na področju prometa. Skupni znesek zajema 9,1 milijarde EUR za energetiko, 31,6 milijarde EUR za promet (vključno z 10 milijardami EUR iz Kohezijskega sklada) in 9,1 milijarde EUR za IKT.

5.4. Skupna kmetijska politika, ki je gospodarna z viri

Skupna kmetijska politika (SKP) je eno redkih resnično skupnih področij politik EU. Prispeva k oblikovanju trajnostnega kmetijstva v Evropi, saj povečuje njegovo konkurenčnost, zagotavlja ustrezno in zanesljivo preskrbo s hrano, ohranja okolje in podeželje ter hkrati omogoča primeren življenjski standard kmetijski skupnosti. Nadomešča 27 različnih nacionalnih kmetijskih politik in pomeni prihranek za nacionalne proračune, saj se kmetom zagotavlja neposredna podpora iz proračuna EU brez nacionalnega financiranja.

Komisija s spremembami, ki jih predlaga za financiranje SKP, to politiko celoviteje umešča v strategijo Evropa 2020, hkrati pa evropskim kmetom zagotavlja stabilen prihodek. Kmetijski proračun se bo v prihodnje še naprej uporabljal za spodbujanje produktivnosti kmetijstva, zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti, stabilizacijo trgov, zagotavljanje zadostne preskrbe s proizvodi in cen, ki so sprejemljive za potrošnike, poleg tega pa bo podpiral tudi trajnostno upravljanje naravnih virov, podnebne ukrepe ter uravnotežen ozemeljski razvoj po vsej Evropi. V naslednjo fazo razvoja SKP bodo vključene tri glavne komponente strategije Evropa 2020 – pametna, trajnostna in vključujoča rast.

Spremembe, ki jih predlaga Komisija, bodo omogočile pravičnejši in bolj pošten sistem podpore po vsej EU, ki bo kmetijsko in okoljsko politiko povezoval v trajnostno upravljanje podeželskih območij ter zagotavljal, da kmetijstvo še naprej prispeva k dinamičnemu podeželskemu gospodarstvu. Tekom let so bile v SKP vključene številne obveznosti in odgovornosti, ki dejansko sodijo na druga področja politik. Komisija bo izkoristila priložnost, ki jo ponuja novi večletni finančni okvir, ter preusmerila SKP na njene temeljne in tudi nove dejavnosti. Tako so na primer sredstva, namenjena varnosti hrane, premeščena v razdelek 3 finančnega okvira, in pomoč v hrani, ki je namenjena najbolj ogroženim skupinam prebivalstva, se bo v prihodnje financirala v okviru razdelka 1, kamor bi jo bilo primerneje uvrstiti zaradi cilja zmanjševanja revščine iz strategije Evropa 2020. Komisija bo predlagala, da se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotavlja tudi podpora za kmete, katerih sredstva za preživljanje bi lahko ogrozila globalizacija.

Osnovna dvostebrna struktura SKP bo ohranjena. Komisija predlaga naslednje večje spremembe:

Ekologizacija neposrednih plačil: da bi SKP podpirala Unijo pri uresničevanju njenih okoljskih in podnebnih ciljev onkraj zahtev navzkrižne skladnosti iz sedanje zakonodaje, bo 30 % neposredne podpore pogojene z „ekologizacijo“. To pomeni, da bodo morali vsi kmetje uporabljati okolju prijazne metode, ki bodo predpisane v zakonodaji in se bodo lahko preverjale. S tem se bo zagotovila veliko bolj trajnostna naravnana usmeritev kmetijstva, medtem ko bodo kmetje prejemali plačila za proizvajanje dobrin za svoje državljane.

Konvergenca plačil: da bi se zagotovila enakomernejša porazdelitev neposredne podpore ob hkratnem upoštevanju razlik, ki še vedno obstajajo na ravni plačil in vhodnih stroškov, bo višina neposredne podpore na hektar progresivno prilagojena. To se bo doseglo na naslednji način: vse države članice, ki prejemajo manj kot 90 % povprečja vseh neposrednih plačil, bodo v določenem časovnem obdobju zmanjšale vrzel med svojo sedanjo in to ravnijo za eno tretjino. To konvergenco bodo v sorazmernih deležih financirale vse države članice, katerih raven neposrednih plačil je višja od povprečja EU. Poleg tega bo dodeljevanje sredstev za razvoj podeželja prilagojeno na podlagi objektivnejših meril in bolje usmerjeno v doseganje ciljev politike. S tem se bo zagotovila pravičnejša obravnava kmetov, ki opravljajo iste dejavnosti. Da bi se SKP lahko spoprijemala z izzivi, ki so povezani z gospodarskimi, socialnimi, okoljskimi in geografskimi posebnostmi evropskega kmetijstva v 21. stoletju, in učinkovito prispevala k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, bo Komisija pripravila predloge za zagotavljanje prožnosti med obema stebroma.

Uvedba zgornje meje neposrednih plačil: Določena bo zgornja meja osnovne ravni neposredne dohodkovne podpore, ki jo lahko prejmejo velika kmetijska gospodarstva, ob upoštevanju ekonomije obsega velikih struktur in neposrednih delovnih mest, ki jih take strukture ustvarjajo. Komisija predlaga, da se tako pridobljeni prihranki preoblikujejo v proračunsko dodelitev za razvoj podeželja in se ohranijo v sklopu nacionalnih ovojnic tistih držav članic, iz katerih izvirajo.

Komisija meni, da bi bilo te nove elemente mogoče vključiti v sedanjo dvostebrno strukturo SKP. Prihodnjo SKP bosta zato sestavljala okolju prijazen in pravičneje razporejen prvi steber ter drugi steber, ki bo bolj usmerjen v konkurenčnost in inovacije, podnebne spremembe in okolje. Boljša ciljna usmerjenost politike bi morala omogočiti učinkovitejšo porabo razpoložljivih finančnih virov. Drugi steber SKP, ki zajema razvoj podeželja, bo ob upoštevanju prednostnih področij EU še naprej prispeval k zadovoljevanju posebnih nacionalnih in/ali regionalnih potreb in zanj se bodo uporabljale enake določbe o pogojnosti, povezane z doseganjem rezultatov v okviru strategije Evropa 2020, kot za druga strukturna sredstva. V obdobju po letu 2013 bo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) vključen v skupni strateški okvir za vsa strukturna sredstva ter v pogodbe, ki bodo sklenjene z vsemi državami članicami. Ker bo večji poudarek namenjen ozemeljski razsežnosti družbeno-gospodarskega razvoja in bodo vsa razpoložljiva sredstva EU združena v eni sami pogodbi, bo gospodarski razvoj podeželskih območij po vsej EU v prihodnosti deležen boljše podpore.

Poleg tega Komisija predlaga prestrukturiranje tržnih ukrepov, ki so trenutno umeščeni v prvi steber SKP. Evropsko kmetijstvo se dandanes srečuje z raznovrstnimi izzivi, pri čemer se mora zlasti odzivati na nepredvidljive okoliščine in lajšati prilaganje na spremembe, ki so potrebne zaradi mednarodnih trgovinskih sporazumov. Komisija zato predlaga oblikovanje dveh instrumentov zunaj večletnega finančnega okvira, za katera se bo uporabljal enak skrajšani postopek kot za rezervo za nujno pomoč: mehanizem za odzivanje na izredne razmere (npr. pri težavah z varnostjo hrane) in novo področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014–2020 dodeli 281,8 milijarde EUR za prvi steber skupne kmetijske politike in 89,9 milijarde EUR za razvoj podeželja. Financiranje bo dopolnjeno z dodatne 15,2 milijarde EUR: · 4,5 milijarde EUR za raziskave in inovacije na področju zanesljivosti preskrbe s hrano, biogospodarstva in trajnostnega kmetijstva (v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije), · 2,2 milijarde EUR za varnost hrane (razdelek 3), · 2,5 milijarde EUR za pomoč v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva (razdelek 1), · 3,5 milijarde EU v novi rezervi za krizne razmere v kmetijstvu, · do 2,5 milijarde EUR za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

5.5. Naložbe v človeški kapital

Krovni cilji strategije Evropa 2020 glede povečanja deleža prebivalstva, ki konča terciarno izobraževanje, in zmanjšanja zgodnjega opuščanja šolanja ne bo dosežen brez večjih naložb v človeški kapital. Največji finančni prispevek v okviru proračuna EU za tovrstne naložbe se zagotavlja iz Evropskega socialnega sklada. Poleg dejavnosti, ki jih sklad že financira, bi bilo mogoče povečati podporo EU za vse ravni formalnega izobraževanja in usposabljanja (osnovnošolskega, visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih), pa tudi neformalnega ter priložnostnega izobraževanja in usposabljanja. Eden glavnih uspehov tekočega programa vseživljenjskega učenja ter programov Erasmus Mundus in Mladi je povečanje čezmejne učne mobilnosti. Da bi se dvignila raven kvalifikacij ter obravnaval problem visoke brezposelnosti mladih v številnih državah članicah, se bodo v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira še močneje podpirali ukrepi, ki se trenutno izvajajo v okviru programa Leonardo in ljudem omogočajo, da se izobražujejo ali usposabljajo v drugih državah članicah EU (na primer na področju začetnega poklicnega izobraževanja), ter spodbujajo razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja in njihov prenos med državami članicami. Trenutno je finančna pomoč za tiste, ki se želijo vpisati na podiplomski študij v drugi državi članici, zelo omejena. Komisija bo predlagala, da se v sodelovanju z EIB razvije inovativen program, v okviru katerega se bodo zagotavljala jamstva za posojila podiplomskim študentom, ki želijo študirati v drugi državi članici. Komisija zato predlaga, da se okrepijo programi Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja ter povečajo sredstva za te dejavnosti.

S sredstvi EU, ki so namenjena financiranju dejavnosti na področju kulture in medijev, se podpira skupna evropska kulturna dediščina in spodbuja kroženje ustvarjalnih evropskih del znotraj in tudi zunaj Unije. Sedanji programi imajo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja, medsebojnega učenja in profesionalizaciji obeh sektorjev. Vse večji ekonomski pomen kulturnega in ustvarjalnega sektorja je vsekakor skladen s cilji strategije Evropa 2020.

Vendar pa programe in instrumente v sedanji obliki pestijo razdrobljenost in čedalje večje število majhnih projektov, ki ne dosežejo vedno kritične mase, da bi lahko imeli trajen učinek. Prav tako prihaja do prekrivanj med ukrepi, kar povzroča višje stroške upravljanja in povzroča zmedo pri potencialnih kandidatih, ki bi želeli sodelovati v teh programih.

Komisija zato predlaga racionalizacijo in poenostavitev sedanje strukture programov, pri čemer predlaga en sam, integriran program za izobraževanje, usposabljanje in mlade. V tem novem programu bo poudarek na razvijanju znanj in veščin ter mobilnosti človeškega kapitala. Iz istih razlogov bo sinergija vzpostavljena tudi v programih, povezanih s kulturo.

Prijavni postopki ter spremljanje in vrednotenje projektov bodo poenostavljeni, med drugim tudi s tem, da bo upravljanje projektov zaupano nacionalnim agencijam.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014–2020 dodeli 15,2 milijarde EUR za izobraževanje in usposabljanje ter 1,6 milijarde EUR za kulturo. To financiranje bo dopolnjevala pomembna podpora izobraževanje in usposabljanje iz strukturnih skladov. V obdobju 2007–2013 bo na primer okoli 72,5 milijarde EUR porabljenih za izobraževanje in usposabljanje v vseh evropskih regijah, podobne ravni financiranja pa je mogoče pričakovati tudi v prihodnosti.

5.6. Spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo migracije

Politike na področju notranjih zadev, ki zajemajo vprašanja varnosti, migracij in upravljanja zunanjih mej, so v zadnjih letih vse bolj prihajale v ospredje. Poleg tega je to eno od področij, na katerih je Lizbonska pogodba prinesla pomembne spremembe. Pomen zadevnih politik sta potrdila stockholmski program[12] in z njim povezani akcijski načrt[13].

Izredno pomemben je cilj vzpostavitve območja brez notranjih meja, na katero lahko državljani EU in državljani tretjih držav, ki imajo zakonito pravico vstopa in prebivanja, vstopijo, v njem potujejo, živijo in delajo v zaupanju, da so njihove pravice v celoti spoštovane in je poskrbljeno za njihovo varnost. Hkrati se je povečala zaskrbljenost državljanov glede nezakonitih priseljencev in njihovega vključevanja. V prihodnost usmerjena politika zakonitega priseljevanja in politika vključevanja sta bistveni za krepitev konkurenčnosti EU in socialne kohezije. Za evropsko družbo to pomeni bogatitev, ki ustvarja priložnosti za vse. Dokončna vzpostavitev varnejšega in učinkovitejšega skupnega evropskega azilnega sistema, ki odraža naše vrednote, je še naprej prednostna naloga. Na splošno je to eno od področij, na katerih je dodana vrednost uporabe proračuna EU očitna.

Komisija predlaga, da se v naslednjem finančnem okviru poenostavi struktura odhodkovnih instrumentov, tako da se število programov zmanjša na dva stebra, ki ju bosta predstavljala v ta namen ustanovljena sklad za migracije in azil ter sklad za notranjo varnost. Oba sklada bosta imela tudi zunanjo razsežnost, da se zagotovi neprekinjenost financiranja, ki se bo začelo v EU in se nadaljevalo v tretjih državah, na primer v povezavi s ponovno naselitvijo beguncev, ponovnim sprejemom in regionalnimi programi zaščite. Komisija prav tako predlaga prehod z letnega na večletno načrtovanje programov, s čimer bi se zmanjšala delovna obremenitev za Komisijo, države članice in ne nazadnje za končne upravičence.

V Lizbonski pogodbi je predvideno sodelovanje na ravni EU v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju orožja in drog, pa tudi na področju civilne zaščite, da bi se zagotovila boljša zaščita ljudi in okolja v primeru večjih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Zaradi vse večjega števila nesreč, ki prizadenejo evropske državljane, je potrebno bolj sistematično ukrepanje na evropski ravni. Komisija zato predlaga povečanje učinkovitosti, skladnosti in vidnosti odzivanja EU na nesreče.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014–2020 dodeli 8,2 milijarde EUR za notranje zadeve in 455 milijonov EUR za civilno zaščito in evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah.

5.7. EU kot globalni akter

Dogodki zunaj meja EU lahko in včasih tudi dejansko neposredno vplivajo na blaginjo in varnost državljanov EU. Zato je v interesu EU, da si dejavno prizadeva vplivati na svet okoli nas, med drugim tudi z uporabo finančnih instrumentov.

Z Lizbonsko pogodbo se je začelo novo obdobje v odnosih EU z ostalim svetom. Funkcija visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je hkrati podpredsednica Komisije in ima močno vlogo koordinatorja, je bilo oblikovano zaradi želje po enotnem in učinkovitem nastopu v naših odnosih z mednarodnimi partnerji, ki temeljijo na vodilnih načelih demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel iz Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. EU bo še naprej spodbujala in branila človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države. Eden glavnih vidikov zunanjega delovanja EU je zagovarjanje njenih vrednost.

Druga ključna prednostna naloga je spoštovanje formalne zaveze EU, da bo namenila 0,7 % bruto nacionalnega proizvoda (BNP) za čezmorsko razvojno pomoč, kar pomeni ohranjanje deleža proračuna EU v okviru skupnih prizadevanj EU kot celote do leta 2015. S tem bo storila odločilen korak na poti doseganja razvojnih ciljev tisočletja. V okviru instrumenta za razvojno sodelovanje bo vzpostavljen vseafriški instrument za podporo izvajanju skupne strategije za Afriko in Evropo, ki bo osredotočena na jasno dodano vrednost medregionalnih in medcelinskih dejavnosti. Ta instrument bo dovolj prožen, da bo omogočal prispevke držav članic EU, afriških držav, finančnih institucij in zasebnega sektorja. Poleg tega se bo instrument za razvojno sodelovanje osredotočal na izkoreninjanje revščine in uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v zadevnih regijah po svetu.

Prizadevanja EU morajo biti prilagojena posameznim okoliščinam. Med našimi partnerji so gospodarstva v razvoju in najmanj razvite države, ki potrebujejo posebno pomoč Unije. EU se je z nedavnim sporočilom o evropski sosedski politiki[14] dolgoročno zavezala k vzpostavljanju območja stabilnosti, blaginje in demokracije v svoji soseščini. Pomemben razvoj dogodkov v arabskem svetu prav tako zahteva trajne naložbe za podporo preoblikovanju, ki je nedvomno v našem interesu in tudi v interesu zadevnih držav. EU bo okrepila svoje dejavnosti na področju preprečevanja kriznih razmer, da bo lahko prispevala k ohranjanju miru in povečanju mednarodne varnosti.

Naši instrumenti lahko olajšajo tudi odnose EU s tretjimi državami v zvezi s svetovnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, varstvo okolja, nezakonite migracije in nestabilnost v nekaterih regijah, ter Uniji omogočajo, da se po vsem svetu hitro in učinkovito odziva na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. EU je zavezana k finančnemu prispevanju, da bi izpolnila svoje mednarodne zaveze na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Leta 2003 je bila izvedena obsežna racionalizacija instrumentov, ki že daje učinkovitejše rezultate. Komisija meni, da v obdobju naslednjega večletnega finančnega niso potrebne nadaljnje večje spremembe zakonodajnega okvira na tem področju, vendar pa predlaga nekatere izboljšave in si prizadeva za povišanje splošne ravni naložb.

Da bi se upoštevale spremembe, ki se dogajajo na mednarodni ravni, Komisija predlaga, da se financiranje programov v industrijsko razvitih državah in hitro rastočih gospodarstvih preusmeri ter se namesto tega oblikuje nov partnerski instrument za podpiranje naših gospodarskih interesov v svetu. S spodbujanjem trgovine in regulativnega zbliževanja na tistih področjih, na katerih lahko financiranje prispeva h krepitvi gospodarskih odnosov EU z državami po vsem svetu, bi se ustvarile večje priložnosti za podjetja EU. Evropska podjetja bodo tako lahko imela koristi od gospodarskega preoblikovanja, ki poteka v več delih sveta, kje se ustvarjajo neprimerljive možnosti, hkrati pa je konkurenca zelo ostra.

Z Lizbonsko pogodbo je humanitarna pomoč priznana kot samostojna politika na področju zunanjega ukrepanja EU, ki prinaša visoko dodano vrednost. S skladnim, dopolnjujočim in usklajenim pristopom EU pri zagotavljanju humanitarne pomoči se zagotavlja, da so omejena sredstva učinkovito porabljena za zadovoljevanje opredeljenih potreb in podpirajo prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti mednarodnega humanitarnega odzivanja. Zaradi vse pogostejših naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter njihovega gospodarskega vpliva je treba sistematično ukrepati na ravni EU, da se okrepijo pripravljenost in zmogljivosti odzivanja v EU in tudi v svetu. Komisija predlaga, da se preprečevanje in upravljanje kriz ter odzivanje nanje izvaja s pomočjo instrumenta za humanitarno pomoč, ter da se za odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, katerih pogostost se zaradi učinka podnebnih sprememb v prihodnosti zanesljivo ne bo zmanjšala, uporablja mehanizem na področju civilne zaščite.

Komisija verjame, da bi bilo treba instrumente financiranja na nekaterih področij notranjih politik, kot sta izobraževanje in migracije, zaradi koristi, ki jih prinašata racionalizacija in poenostavitev pristopa, uporabiti tudi za podporo ukrepov v tretjih državah.

Komisija predlaga, da se za obdobje 2014–2020 dodeli 70 milijard EUR za instrumente zunanje pomoči. Dodatna sredstva zunaj večletnega finančnega okvira: · 30 milijard EUR za Evropski razvojni sklad (države AKP), · 321 milijonov EUR za Evropski razvojni sklad (čezmorske države in ozemlja), · Globalni sklad za podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost, · 2,5 milijarde EUR za Rezervo za nujno pomoč.

5.8. Elementi s posebnim statusom

Dejavnosti, ki se izvajajo v imenu EU ali v okviru njenih politik, se lahko financirajo na različne načine. Obstaja več razlogov, zaradi katerih se nekatere dejavnosti financirajo po drugačnem proračunskem ključu ali pa jih financirajo le nekatere države članice. Komisija v tem predlogu za večletni finančni okvir namenja pozornost tudi številnim predlogom za odhodke s posebnim statusom.

5.8.1. Evropski razvojni sklad

Iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) se financira razvojna pomoč za države v razvoju, ki so partnerice EU. Ta pomoč se tradicionalno financira zunaj proračuna EU, da bi se upoštevali posebni zgodovinski odnosi, ki jih imajo nekatere države članice z različnimi deli sveta. Komisija meni, da v trenutnih razmerah, ko se pričakuje iztek veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja leta 2020 (na podlagi katerega ERS zagotavlja podporo afriškim, karibskim in pacifiškim državam), pogoji za celovito vključitev ERS v proračun še niso izpolnjeni. Vendar pa bo razmislila o pripravi predloga za približanje ključa za prispevke v ERS ključu, ki se uporablja za proračun EU, da bi se ustvarila možnost za prihodnjo vključitev tega sklada v proračun Unije. S tem se bo hkrati povečala vidnost absolutnih zneskov, ki se namenijo za razvojno pomoč. Prav tako se predlaga izboljšanje demokratične presoje Evropskega razvojnega sklada na podlagi njegove uskladitve z instrumentom za razvojno sodelovanje, pri čemer je treba upoštevati posebnosti tega instrumenta.

5.8.2. Veliki projekti

Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da so veliki projekti, ki so v interesu EU, pogosto nesorazmerno dragi glede na omejen proračun Unije. Ker zaradi svoje posebne narave pogosto presežejo prvotne napovedi stroškov, je treba zagotoviti dodatno financiranje, kar pomeni prerazporeditev sredstev, ki so že bila namenjena za druge prednostne potrebe. To ni trajna rešitev in Komisija se je zato odločila pripraviti nove predloge za prihodnje financiranje velikih znanstvenih projektov, pri čemer razlikuje med projektom Galileo in drugimi projekti.

EU je edina lastnica projekta Galileo, zato je v tem paketu predlagan znaten proračun za prihodnje potrebe tega projekta. Potrebna bodo nenehna prizadevanja za ohranjanje nadzora nad stroški. To se bo zagotovilo z uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira. Projekt Galileo naj bi dosegel fazo popolne uvedbe in operativno fazo ob začetku naslednjega finančnega okvira, ko bo treba tudi dolgoročno razmisliti o novih ureditvah upravljanja.

Komisija predlaga, da se financiranje za projekte, kot sta ITER in GMES, pri katerih so stroški oz. prekoračitve stroškov preveliki, da bi jih kril proračun EU, predvidi zunaj večletnega finančnega okvira po letu 2013. To bo EU omogočilo, da v celoti izpolni svoje mednarodne zaveze.

6. Instrumenti in izvajanje 6.1. Poenostavitev za izboljšanje izvajanja

Postopki izvajanja in zahteve v zvezi z nadzorom morajo biti v programih EU učinkoviti in zagotavljati odgovornost. Prav tako pa morajo biti tudi stroškovno učinkoviti. Zaradi sprememb, do katerih je prišlo skozi leta, se je izoblikoval sistem, za katerega danes velja splošno prepričanje, da je preveč zapleten in potencialno zainteresirane strani odvrača od sodelovanja oziroma povzroča zamude pri izvajanju. Zato Komisija predlaga radikalno poenostavitev celotnega prihodnjega večletnega finančnega okvira. V zvezi s tem je pomembno, da prihodnje pravne podlage vseh sektorskih programov zagotovijo pravo ravnovesje med cilji politike, načini izvedbe ter stroški za administracijo in nadzor. Zlasti pri pogojih za doseganje ciljev politike bo poudarek na njihovi stroškovni učinkovitosti, s čimer naj bi se zagotovili jasni pogoji za upravičenost, odgovornost ter primerna stopnja nadzora, ki bi omejila tveganje napak in izpostavljenost goljufijam na razumno raven za razumne stroške.

Vsaka pomembna poenostavitev uporabe financiranja EU bo zahtevala skupna prizadevanja vseh institucij tako pri pregledu splošnih pravil v finančni uredbi kot pri sektorskih pravilih, ki so v pripravi. Vendar prizadevanja za poenostavitev na ravni EU ne bodo v celoti dosegla svojega namena, če se za isti cilj ne bo prizadevalo na nacionalni ravni, na primer na področju skupnega upravljanja. Komisija bo izdala namensko sporočilo o poenostavitvi konec leta 2011, ko bodo pripravljeni vsi njeni sektorski predlogi.

6.1.1. Zmanjšanje števila programov

Prvi korak k doseganju tega cilja je zmanjšanje števila ločenih programov in instrumentov; cilji več politik se lahko dosežejo brez nepotrebnega množenja instrumentov, s katerimi naj bi jih dosegli, ter brez ogromnih razlik v pravilih upravljanja med posameznimi programi. Kompleksi programi, ki niso uspešni, bodo preoblikovani v poenostavljeno in učinkovitejšo obliko ali ukinjeni. Takšen pristop se predlaga na nekaterih področjih: pomorske zadeve in ribištvo, pravosodje in temeljne pravice, notranje zadeve, izobraževanje in kultura.

6.1.2. Združevanje različnih programov znotraj enotnega okvira

Drugi korak pri poenostavljanju upravljanja programov je združevanje slednjih znotraj enotnega okvira s skupnimi pravili, pri čemer naj bi bile izjeme ali posebnosti kolikor je mogoče maloštevilne. Na primer:

· Komisija predlaga združitev treh glavnih virov financiranja za raziskave in inovacije (sedanji 7. okvirni program, sedanji inovacijski del programa za konkurenčnost in inovacije ter Evropski inštitut za tehnologijo in inovacije (EIT)) v okviru enotnega skupnega strateškega okvira za raziskave in inovacije (CSF).

· Za sklade v skupnem upravljanju – ESRR, ESS, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter prihodnji Evropski pomorski in ribiški sklad – bo skupni strateški okvir nadomestil sedanji način določanja ločenih strateških smernic za različne instrumente.

6.1.3. Zunanje izvajanje

Komisija prav tako predlaga pogostejšo uporabo izvajalskih agencij. Kot je potrdilo Računsko sodišče, te agencije zagotavljajo boljše storitve in povečujejo prepoznavnost EU. Ta instrument je zlasti ustrezen za nadaljevanje sedanjih manjših programov, katerih izvajanje še ni bilo oddano zunanjim izvajalcem in ki vključujejo kritično maso homogenih ali standardiziranih operacij, pri čemer dosegajo ekonomijo obsega. To ne pomeni ustanavljanja novih izvajalskih agencij, ampak le pregled mandatov obstoječih, kolikor je ta potreben. Takšen pristop se na primer uporablja pri predlogih za izobraževalne in kulturne programe.

6.1.4. Vključevanje prednostnih nalog v vse politike

Optimalno doseganje ciljev na nekaterih področjih politike – vključno s podnebnimi ukrepi, okoljem, potrošniško politiko, zdravjem in temeljnimi pravicami – je odvisno od vključevanja prednostnih nalog v številne instrumente na drugih političnih področjih. Na primer, podnebni ukrepi in okoljski cilji morajo biti vključeni v instrumente, da se zagotovi njihov prispevek k nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki gospodarno izkorišča vire in se uspešno odziva na podnebne spremembe ter ki bo povečalo evropsko konkurenčnost, ustvarilo več in okolju bolj prijaznih delovnih mest, povečalo energetsko varnost ter prispevalo k zdravju. Na področju razvojnega sodelovanja bosta podnebje in okolje, zlasti biotska raznovrstnost, vključena v vse ustrezne programe.

Posledično se bo zaradi učinkovitega vključevanja prednostnih nalog v vse pomembnejše politike EU (kot so kohezija, raziskave in inovacije, kmetijstvo in zunanje sodelovanje) povečal ustrezni delež proračuna EU. Ker naj bi z istim ukrepanjem lahko hkrati dosegli različne cilje, bo vključevanje prednostnih nalog ustvarjalo sinergije pri uporabi sredstev za različne prednostne naloge in zagotovilo večjo skladnost in stroškovno učinkovitost pri porabi sredstev.

6.1.5. Učinkovitejše upravljanje

Upravni odhodki trenutno predstavljajo 5,7 % porabe. Iz tega proračuna se financirajo vse institucije Evropske unije: Evropski parlament (20 %), Evropski svet in Svet (7 %), Komisija (40 %) ter manjše institucije in organi (15 %). Komisija si je v zadnjih desetih letih močno prizadevala za spremembe upravljanja svojih človeških in proračunskih virov ter za zagotovitev večje učinkovitosti pri njihovi uporabi. Samo z reformo leta 2004 je doslej prihranila 3 milijarde EUR in jih bo do leta 2020 prihranila še nadaljnjih 5 milijard, saj reforma še vedno poteka. Ker se je Komisija zavezala zmanjšati svoje stroške pri pripravi politik EU, že od leta 2007 ne povečuje števila zaposlenih.

Zato predlaga nadaljnjo poenostavitev in racionalizacijo upravljanja institucij, agencij in organov EU, da bi vzpostavila sodobno, učinkovito in dinamično organizacijo, skladno s cilji strategije Evropa 2020. Ker se zaveda pritiskov na proračune držav članic in glede na varčevalne ukrepe v okviru nacionalnih upravnih odhodkov, je Komisija pregledala upravne odhodke vseh institucij, da bi ugotovila, na katerih področjih je možno povečati učinkovitost in zmanjšati stroške. Tako v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira predlaga 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v vseh institucijah/službah, agencijah in drugih organih. Skupaj z drugimi ukrepi bo tako mogoče delež upravnih odhodkov v naslednjem večletnem finančnem okviru zmanjšati na minimum.

Ne da bi čakala do leta 2014, ko začne veljati novi večletni finančni okvir, se je Komisija odločila predlagati številne spremembe kadrovskih predpisov, ki se uporabljajo za uradnike v evropskih institucijah. Te vključujejo novo metodo izračunavanja prilagajanja plač, povečanje obsega delovnih ur (s 37,5 na 40 na teden) brez kompenzacijskih prilagoditev plač, zvišanje upokojitvene starosti in posodobitev nekaterih zastarelih pogojev v skladu s podobnimi trendi v javnih upravah držav članic. Komisija pripravlja osnutek uredbe, o katerem se bo najprej razpravljajo s predstavniki zaposlenih, kar je del običajnega socialnega dialoga, nato pa ga bo čim prej uradno predložila v sprejem Evropskemu parlamentu in Svetu.

7. Trajanje, struktura in prožnost večletnega finančnega okvira

Komisija se je ob upoštevanju stališča Evropskega parlamenta odločila za naslednji večletni finančni okvir predlagati sedemletni časovni okvir. Ta bo utrdil povezavo s pravočasnim doseganjem ciljev strategije Evropa 2020. Komisija bo leta 2016 pripravila oceno izvajanja finančnega okvira, pri čemer bo po potrebi predložila tudi ustrezne predloge. Komisija predlaga, da se razdelki v okviru za obdobje 2007–2013 preoblikujejo tako, da bodo odražali cilje strategije Evropa 2020.

Komisija se strinja z Evropskim parlamentom, da je v razdelkih finančnega okvira potrebna večja prožnost, ki bi Evropski uniji omogočila spopadanje z novimi izzivi in olajšala sprejemanje odločitev znotraj institucij. Zato predlaga pet instrumentov zunaj finančnega okvira (rezerva za nujno pomoč, instrument prožnosti, Solidarnostni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ter nov instrument za odzivanje na izredne razmere v kmetijstvu) ter nekatere dodatne spremembe, ki so predstavljene v spremnih predlogih za uredbo o večletnem finančnem okviru ter novem medinstitucionalnem sporazumu o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Poleg tega bo prihodnja pravna podlaga za različne instrumente predlagala obsežno uporabo delegiranih aktov, kar bo omogočilo večjo prožnosti pri upravljanju politik v obdobju financiranja, a bo pri tem upoštevala posebne pravice obeh vej zakonodajne oblasti.

Po drugi strani mora upravljanje programov v večji meri upoštevati potrebo po bolj natančnem načrtovanju prihodnje porabe sredstev in se izogniti pretiranemu kopičenju zviševanj prihodnjih plačil. Komisija bo zato predlagala ukrepe, s katerimi bo vzpostavila strožja pravila za finančno načrtovanje in upravljanje programov, ki jih financira EU, zlasti iz strukturnih skladov, pri tem pa bo upoštevala odgovornost držav članic pri upravljanju teh sredstev.

8. Sklepna ugotovitev

Komisija v spremnih zakonodajnih besedilih predlaga uredbo o sprejetju novega večletnega finančnega okvira, medinstitucionalni sporazum o proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter sklep o lastnih sredstvih (z ustrezno izvedbeno zakonodajo).

V zadnjih mesecih 2011 bo pristop iz tega sporočila podrobneje določen v zakonodajnih predlogih za odhodkovne programe in instrumente na področjih posameznih politik.

Evropski parlament in Svet poziva, da podpreta usmeritve iz tega sporočila in naredita ustrezne korake v pogajalskem procesu ter tako zagotovita, da bodo ustrezni zakonodajni akti, vključno s sektorskimi programi in instrumenti financiranja, sprejeti pravočasno. Tako bo zagotovljen nemotenega začetek izvajanja novega večletnega finančnega okvira s 1. januarjem 2014. Komisija bo predlagala potrebne prilagoditve k temu okviru, če bo, kot je pričakovati, Republika Hrvaška postala država članica Evropske unije pred začetkom veljavnosti naslednjega večletnega finančnega okvira.

[1]               Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: nov večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo.

[2]               Tak primer je posvetovanje pred sprejetjem pregleda proračuna EU: http://ec.europa.eu/budget/reform/issues/read_en.htm.

[3]               Podrobnejši podatki o oceni Komisije glede porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2007­­–2013 in njeni analizi učinkov sedanjih predlogov so v delovnem dokumentu služb Komisije SEC(2011) 868.

[4]               Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: nov večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo.

[5]               Sklepi Evropskega sveta z dne 29. oktobra 2010.

[6]               COM(2010) 700.

[7]               Za več informacij glej spremni delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 876.

[8]               COM(2011) 510.

[9]               Za primere dodane vrednosti porabe EU glej spremni delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 867.

[10]             Glej Poročilo o konkurenčnosti v Uniji inovacij za leto 2011, SEC (2011) 739.

[11]             Za več informacij glej spremni delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 868.

[12]             Dokument Sveta 17024/09.

[13]             COM(2010) 171.

[14]             COM(2011) 303.

KAZALO

Kmetijstvo in razvoj podeželja....................................................................................................... 3

Državljani..................................................................................................................................... 7

Civilna zaščita............................................................................................................................... 9

Podnebni ukrepi.......................................................................................................................... 12

Konkurenčnost in MSP............................................................................................................... 18

Carinska unija in obdavčenje....................................................................................................... 22

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija................................................................................. 25

Izobraževanje in kultura............................................................................................................... 29

Zaposlovanje in socialne zadeve.................................................................................................. 33

Okolje........................................................................................................................................ 38

Zunanji ukrepi............................................................................................................................. 43

Boj proti goljufijam..................................................................................................................... 48

Zdravje in potrošniki................................................................................................................... 50

Notranje zadeve......................................................................................................................... 53

Infrastruktura – instrument za „povezovanje Evrope“.................................................................... 56

Inovativni finančni instrumenti....................................................................................................... 77

Pravosodje................................................................................................................................. 80

Pomorske zadeve in ribištvo........................................................................................................ 82

Raziskave in inovacije................................................................................................................. 85

Uprava....................................................................................................................................... 89

Kmetijstvo in razvoj podeželja

1. Cilji politike

Kmetijske površine in gozdovi pokrivajo velik del ozemlja EU in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zdravih podeželskih gospodarstev in podeželske krajine. Kmetje opravljajo številne različne funkcije, od proizvodnje hrane in neživilskih kmetijskih proizvodov do upravljanja podeželja, ohranjanja narave in turizma.

Namen skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) je zagotavljati sodoben, trajnosten in učinkovit kmetijski sektor v Evropi. SKP si prizadeva spodbujati konkurenčnost sektorja, zagotavljati ustrezno in varno preskrbo s hrano ter ohranjati okolje in podeželje, hkrati pa zagotavljati primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost.

SKP je resnično evropska politika. Države članice ne upravljajo 27 ločenih kmetijskih politik, temveč združujejo sredstva za izvajanje enotne evropske politike z enotnim evropskim proračunom. To seveda pomeni, da je SKP namenjen pomemben del proračuna EU. Vendar je tak pristop učinkovitejši in bolj ekonomičen kot neusklajeni pristopi na nacionalni ravni.

Evropsko kmetijstvo se danes spoprijema s številnimi izzivi. Cene kmetijskih proizvodov so se v zadnjih letih zvišale za 50 %, cene energije in gnojil pa za 200 % oziroma 150 %. Posledica tega je bilo strmo dolgoročno upadanje dohodkov v kmetijstvu. Sektor se mora prav tako odzvati na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe in degradacija okolja, ter na pereča vprašanja v zvezi z varnostjo hrane, teritorialnim ravnovesjem in prizadevanjem za trajnostno rast.

Zaradi teh izzivov je bil razvoj SKP v zadnjih letih občuten. Prihajajoča reforma bo nadaljevala ta proces v smeri sodobnejše in okolju prijaznejše kmetijske politike, ki bo lahko dejavno prispevala k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, in sicer s sprostitvijo gospodarskega potenciala na podeželskih območjih, razvojem lokalnih trgov in delovnih mest, podporo prestrukturiranju kmetijstva in dohodku kmetov za ohranitev trajnostnega kmetijstva po vsej Evropi.

Reformirana SKP bo spodbujala pametno, trajnostno in vključujočo rast, s tem ko bo pospeševala učinkovito uporabo virov, da bi ohranili proizvodno bazo za hrano, krmo in obnovljive vire energije po vsej EU; spodbujala bo ukrepe za omilitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ukrepe za zaščito ekosistemov in boj proti izgubi biotske raznovrstnosti; podpirala bo tudi diverzifikacijo gospodarske dejavnosti na podeželju, da bi spodbudili uravnotežen teritorialni razvoj po vsej Evropi.

2. Instrumenti

Komisija predlaga ohranitev sedanje dvostebrne strukture SKP:

· steber I bo še naprej zagotavljal neposredno podporo kmetom in podpiral tržne ukrepe. Neposredna podpora in tržni ukrepi se v celoti financirajo iz proračuna EU, s čimer se zagotavlja uporaba skupne politike na celotnem enotnem trgu in omogoča izvajanje integriranega administrativnega in kontrolnega sistema;

· steber II SKP bo še naprej zagotavljal posebne okoljske javne dobrine, izboljševal konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva ter spodbujal diverzifikacijo gospodarske dejavnosti in kakovost življenja na podeželju. Državam članicam je omogočena prožnost pri oblikovanju ukrepov, ki so odvisni od posameznih nacionalnih in regionalnih potreb, a odražajo prednostne naloge EU. Ukrepe v okviru stebra II sofinancirajo države članice, s čimer se zagotavlja uresničevanje temeljnih ciljev in krepi učinek finančnega vzvoda, ki ga ima politika razvoja podeželja. Z višjimi stopnjami sofinanciranja za revnejše regije EU steber II tudi prispeva h kohezijskim ciljem EU.

Oblikovanje politike bo v okviru dvostebrne strukture temeljito posodobljeno in poenostavljeno, da bi dobili politiko, ki bo pravičnejša, okolju prijaznejša in usklajena s cilji strategije Evropa 2020.

Glavni elementi reforme bodo:

· Bolj poštena razdelitev neposredne dohodkovne podpore

Iz zgodovinskih razlogov se raven neposredne podpore na hektar, ki jo prejemajo kmetje v EU, med državami članicami EU bistveno razlikuje. Tako denimo povprečno neposredno plačilo na hektar potencialno upravičenega zemljišča in na upravičenca za leto 2013 v Latviji znaša 94,7 EUR, na Nizozemskem pa 457,5 EUR. Povprečje v EU-27 je 269,1 EUR.

Reformirana SKP bo vključevala sistem „konvergence“, da bi zmanjšali ta neskladja in spodbudili pravičnejšo razdelitev finančne podpore. To uravnoteženje podpore je pomemben element reforme, namenjeno pa je zagotavljanju učinkovitejše porabe proračunskih sredstev z bolj poštenimi in bolje usmerjenimi neposrednimi plačili ter zagotavljanju boljše usklajenosti med prihodnjo razdelitvijo podpore za razvoj podeželja in cilji politike. To bo mogoče doseči na naslednji način: vse države članice, katerih neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja EU-27, bodo postopoma odpravile eno tretjino vrzeli med svojo trenutno ravnjo plačil in 90 % povprečja neposrednih plačil v EU.

Prav tako bo posodobljeno dodeljevanje pomoči za razvoj podeželja, pri čemer se bodo deleži določali na podlagi vrste objektivnih ozemeljskih in gospodarskih meril, ki bodo odražala prihodnje gospodarske, socialne, okoljske in ozemeljske cilje politike.

· Ekologizacija neposrednih plačil

Obveznost ekologizacije neposrednih plačil je temeljni element reforme. Tak pristop bo izboljšal delovanje sektorja z okoljskega vidika, jasno pa tudi kaže, kako bo reformirana SKP prispevala k različnim prednostnim nalogam Unije.

Natančneje, v prihodnje bo 30 % neposrednih plačil pogojenih z izpolnjevanjem vrste okolju prijaznih praks, ki presegajo navzkrižno skladnost.

· Podpora aktivnim kmetom

Za zagotavljanje učinkovite porabe sredstev SKP bodo do neposredne podpore upravičeni le aktivni kmetje.

· Omejitev višine neposrednih plačil največjim kmetom

Trenutno velika kmetijska gospodarstva v okviru SKP prejemajo nesorazmeren delež neposredne dohodkovne podpore. Reformirana SKP bo uvedla zmeren in progresiven postopek „omejitve“ višine neposredne dohodkovne podpore za največja gospodarstva, hkrati pa bo upoštevala ekonomije obsega velikih struktur in neposredna delovna mesta, ki jih take strukture ustvarjajo.

· Politika razvoja podeželja, usmerjena na rezultate

Da bi kar najbolj povečali sinergije med politiko razvoja podeželja in drugimi skladi EU za teritorialni razvoj, bo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja vključen v pogodbe o partnerstvu, sklenjene med Komisijo in vsako državo članico. Te pogodbe bodo povezane s cilji strategije Evropa 2020 in nacionalnimi programi reform. Določale bodo integrirano strategijo za ozemeljski razvoj, ki jo bodo podpirali vsi zadevni strukturni skladi EU, vključno z razvojem podeželja. V pogodbe bodo vključeni tudi cilji, ki bodo temeljili na dogovorjenih kazalnikih, strateških naložbah in vrsti pogojev.

· Poenostavljene sheme za male kmete

Številni upravičenci do neposredne podpore so mali kmetje; poenostavljen mehanizem dodeljevanja njihove podpore bo bistveno zmanjšal upravno breme za države članice in kmete, hkrati pa bo nevtralen za proračun EU.

· Tržni odhodki in krizni mehanizmi

Evropsko kmetijstvo se danes sooča s številnimi izzivi, med katerimi je zlasti potreba po odzivanju na nepredvidljive okoliščine, ki nenadoma vplivajo na dohodke v kmetijstvu, ali potreba po olajšanju prilagoditev/prehodov, ki jih zahtevajo mednarodni trgovinski sporazumi.

Iz teh razlogov je predlagano preoblikovanje tržnih ukrepov, ki so trenutno vključeni v steber I, da bi vzpostavili in razširili dva instrumenta zunaj večletnega finančnega okvira. Oblikovan bo mehanizem za odzivanje na izredne ramere (te so lahko posledica težav z varnostjo hrane ali nenadnih gibanj na trgih), ki bo z uporabo pospešenega postopka kmetom zagotavljal takojšnjo podporo. Postopek uporabe tega sklada bo enak postopku uporabe rezerve za nujno pomoč.

V skladu s predlogom naj bi se tudi razširilo področje posredovanja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki bi zagotavljal prehodno podporo kmetom za njihovo lažje prilagajanje novim tržnim razmeram, nastalim zaradi neposrednih učinkov globalizacije. Poleg tega Komisija predlaga prenos finančnih sredstev za podporo v hrani za najbolj ogrožene osebe v razdelek 1, da bi združili ukrepe, namenjene boju proti revščini in socialni izključenosti, ter prenos financiranja varnosti hrane k ukrepom v zvezi z javnim zdravjem.

3. Izvajanje

Pravna podlaga SKP je bila z vzpostavitvijo Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preoblikovana, da bi se zagotovila usklajenost obeh stebrov SKP. V skladu s predlogom naj bi se v obdobju po letu 2013 usklajenost obeh skladov ohranila, kolikor bo to mogoče.

Predlog novega člena finančne uredbe o deljenem upravljanju je v skladu s zdajšnjima sistemoma upravljanja in nadzora, ki se uporabljata za ta dva sklada.

Z vzpostavitvijo skupne ureditve kmetijskih trgov (Uredba (ES) št. 1234/2007) je bila dosežena tudi pomembna racionalizacija zakonodaje EU na področju ureditve kmetijskih trgov, saj so bile pod enotno uredbo združene določbe, ki so bile do takrat zajete v sektorskih ureditvah kmetijskih trgov.

Za obdobje po letu 2013 se izvaja pregled vseh zakonodajnih podlag SKP, za bi zagotovili nadaljevanje poenostavitve, kjer koli bo to potrebno in mogoče.

4. Dodeljena proračunska sredstva

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj, od tega: · steber I – neposredna plačila in tržni odhodki · steber II – razvoj podeželja · varnost hrane · najbolj ogrožene osebe · rezerva za krizne razmere v kmetijstvu · Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji · raziskave in inovacije na področju varnosti hrane, biogospodarstva in trajnostnega kmetijstva (v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije). || 386,9 milijarde EUR 281,8 milijarde EUR 89,9 milijarde EUR 2,2 milijarde EUR 2,5 milijarde EUR 3,5 milijarde EUR do 2,5 milijarde EUR 4,5 milijarde EUR

Državljani

1. Cilji politike

Lizbonska pogodba omogoča državljanom in njihovim združenjem, da v celoti sodelujejo v demokratičnem življenju EU.

Program „Evropa za državljane“ podpira nadnacionalne projekte na področju sodelovanja državljanov in evropske istovetnosti. Medtem ko za različna področja politik obstajajo posebni ukrepi, pa je program „Evropa za državljane“ edino orodje, ki državljanom omogoča, da sodelujejo pri splošnih evropskih vprašanjih, ki so lahko institucionalna (npr. v zvezi s pogodbama EU ali volitvami v Evropski parlament) ali horizontalna.

Komuniciranje oziroma obveščanje splošne javnosti o politikah EU je tudi eden od načinov za krepitev ozaveščenosti državljanov o evropskih zadevah in njihovih pravicah. Dejavnosti komuniciranja povečujejo ozaveščenost o političnih prednostnih nalogah Unije in zagotavljajo njihovo podporo.

2. Instrumenti

Največji delež programa „Evropa za državljane“ je namenjen podpori nadnacionalnih partnerstev med mesti. Program zagotavlja tudi strukturno podporo krovnim organizacijam in možganskim trustom civilne družbe na ravni EU. Ta strateška partnerstva dajejo evropskim organizacijam javnega interesa možnost, da s svojimi prispevki sodelujejo v vseevropskih razpravah. To krepi sodelovanje civilne družbe in državljanov EU v agendi EU ter spodbuja občutek odgovornosti civilne družbe za sodelovanje v korist EU in držav članic. Program podpira tudi projekte počastitve spomina ter tako prispeva k razvoju skupnega razumevanja evropske zgodovine (zlasti glede holokavsta in stalinizma).

· Od leta 2007 je v ukrepih, ki jih podpira program, neposredno sodelovalo približno milijon evropskih državljanov letno.

· Med letoma 2007 in 2010 se je izvajalo približno 800 projektov civilne družbe in počastitve spomina ter več kot 4 000 projektov partnerstva med mesti.

· Program podpira tudi več kot 50 pomembnih možganskih trustov, krovnih organizacij in omrežij na ravni EU, ki so ključni sogovorniki institucij EU in oblikovalci javnega mnenja.

Poleg izvajanja tega posebnega programa je treba še izboljšati učinkovitost komuniciranja s širšo javnostjo in okrepiti sinergije med dejavnostmi komuniciranja Komisije ter tako zagotoviti učinkovito obveščanje javnosti o političnih prednostnih nalogah Unije. Zato bodo vse pravne podlage iz nove generacije pravnih instrumentov za obdobje 2014–2020 vključevale določbo o komuniciranju, vključno s poslovnim komuniciranjem.

3. Izvajanje

Program „Evropa za državljane“ centralizirano upravlja Komisija ob pomoči Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Pomaga jima programski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav članic. V večini sodelujočih držav so bile ustanovljene kontaktne točke programa „Evropa za državljane“ za pomoč upravičencem na nacionalni ravni in za zagotovitev povratnih informacij o izvajanju programa Evropski komisiji. V okviru programa je organiziran tudi redni dialog z zainteresiranimi stranmi.

Sinergije in združevanje virov iz različnih pravnih podlag za komuniciranje bodo zagotovili večjo skladnost, ekonomije obsega in boljšo porabo virov za ukrepe komuniciranja za širšo javnost.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj || 203 milijone EUR

Civilna zaščita

1. Cilji politike

Splošni cilj sodelovanja EU na področju civilne zaščite je zagotoviti boljšo zaščito ljudi, okolja, lastnine in kulturne dediščine v primeru velikih naravnih in tehnoloških nesreč ter nesreč, ki jih povzroči človek.

Zaradi vse pogostejših in hujših naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter njihovega gospodarskega vpliva je treba sistematično ukrepati na ravni EU, da se okrepijo pripravljenost in zmogljivosti odzivanja v EU in tudi v svetu. Evropsko sodelovanje in solidarnost omogočata EU, da se je kot celota pripravljena kolektivno spopadati s hudimi nesrečami ter da države članice in druge sodelujoče države (Norveška, Lihtenštajn, Irska in Hrvaška) združijo vire in se skupaj odzovejo, kar povečuje vpliv odzivanja na nesreče ter zmanjšuje človeške in materialne izgube. Kadar pride do nesreč v EU ali v tretjih državah, lahko organi prizadete države uporabijo takojšnjo in oprijemljivo pomoč v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite.

Sodelovanje EU na področju civilne zaščite je namenjeno:

– omogočanju hitrega in učinkovitega odzivanja na nesreče,

– zagotovitvi zadostne pripravljenosti akterjev civilne zaščite na nujne primere ter

– razvoju ukrepov za preprečevanje nesreč.

EU je razvila celostni pristop za obvladovanje nesreč, ki zajema vidike odzivanja in pripravljenosti na nesreče ter dejavnosti njihovega preprečevanja. Komisija je zato leta 2010 sprejela sporočilo „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče“[1], ki ga je potrdil Svet. Glavni cilj je izboljšati učinkovitost, skladnost in prepoznavnost odzivanja EU. To se bo doseglo z uporabo izkušenj z naravnimi nesrečami, ki so se zgodile leta 2010 v Evropski uniji in zunaj nje (kot so nevihta Xynthia, poplave v vzhodni Evropi, gozdni požari v južni Evropi, razlitje rdeče gošče na Madžarskem, potres na Haitiju, poplave v Pakistanu).

Vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah bo temeljila predvsem na obstoječih zmogljivostih držav članic, s čimer se bo preprečil nastanek dodatnih stroškov. Vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah z okrepljenimi funkcijami načrtovanja in usklajevanja na evropski ravni bo koristila celotni EU, saj bodo tako nastali prihranki na ravni držav članic, ki bodo višji od stroškov v okviru proračuna EU, čeprav se koristi hitrega in učinkovitega odzivanja na nesreče v smislu človeških življenj ne da finančno opredeliti.

Ukrepi politik za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, določeni v sporočilu Komisije in sklepih Sveta[2], vključujejo podporo za usposabljanje in vaje, izmenjavo strokovnjakov in projekte sodelovanja na področju preizkušanja novih pristopov za zmanjšanje tveganja nesreč. Neodvisne študije, ki so jih naročile organizacije, kot je Svetovna banka, so pokazale, da je donosnost naložb na področju preprečevanja nesreč 400–700-odstotna.

2. Instrumenti

Komisija predlaga podaljšanje finančnega instrumenta civilne zaščite, da se zagotovi finančna podpora dejavnostim, ki obravnavajo različne vidike cikla obvladovanja nesreč, zlasti bolj usklajen in celosten odziv v izrednih razmerah, boljšo pripravljenost na odzivanje na nesreče in inovativne ukrepe za zmanjšanje tveganj nesreč. Finančni instrument civilne zaščite se bo uporabljal tudi za vzpostavitev evropskih zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah, ki bodo temeljile na prostovoljnem zbiranju sredstev držav članic za civilno zaščito in bodo z usklajeno razpoložljivostjo sredstev za civilno zaščito zagotavljale večjo stroškovno učinkovitost.

Revidirani finančni instrument civilne zaščite bo s prehodom na predvidljive in vnaprej načrtovane sisteme dodatno okrepil zmogljivost EU za obvladovanje nesreč. To se bo doseglo s celovitejšim zbiranjem informacij o nesrečah v realnem času, boljšo opredelitvijo zmogljivosti držav članic za civilno zaščito in usklajenim pristopom za zagotavljanje hitre razmestitve osebja in blaga na področja nesreč. Podpiral bo tudi dejavnosti na področju pripravljenosti na nesreče s poudarkom na izboljšanju kakovosti usposabljanja z razširitvijo obsega usposabljanja na preprečevanje ter povezovanjem teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Poleg tega bo podpiral prizadevanja držav članic za okrepitev načrtovanja na področju obvladovanja tveganj in za razvoj inovativnih finančnih mehanizmov (kot je regionalno združevanje zavarovanj).

3. Izvajanje

Pri podaljšanju finančnega instrumenta civilne zaščite se bodo upoštevali rezultati ocene in predlogi zainteresiranih strani civilne zaščite za poenostavitev postopkov in mehanizmov financiranja, pa tudi izkušnje, pridobljene s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi za hitro odzivanje.

Dejavnosti civilne zaščite, ki jih izvajajo organi držav članic za civilno zaščito, bodo podpirale in dopolnjevale dejavnosti EU, med drugim v okviru omogočanja usklajenega ukrepanja. To bo potekalo v okviru dejavnosti, kot so prostovoljno združevanje virov, usposabljanje in pomoč pri kritju prometnih stroškov za dostavo sredstev na kraj nesreče.

To bo olajšalo poenostavitev postopkov, ki se uporabljajo za sedanje instrumente, in racionaliziralo upravne postopke, zlasti na področju nepovratnih sredstev, ob upoštevanju načel preglednosti in enake obravnave. Možnosti, ki se ocenjujejo, se nanašajo na vrste ukrepov za podporo, in sicer usposabljanje, vaje za nujne primere, prometno podporo državam članicam v izrednih razmerah, projekte sodelovanja na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za instrument civilne zaščite za obdobje 2014–2020 skupaj, od tega: || 455 milijonov EUR

Civilna zaščita – notranji ukrepi || 245 milijonov EUR

Civilna zaščita – zunanji ukrepi in evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah || 210 milijonov EUR

Podnebni ukrepi

1. Cilji politike

Spopadanje s podnebnimi spremembami je eden največjih izzivov EU in njenih partnerjev s celega sveta. Potrebo po takojšnjem ukrepanju odražajo tudi strategija Evropa 2020 in visoko zastavljeni cilji EU 20/20/20, in sicer:

– za 20 % (oziroma za 30 %, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji) zmanjšati emisije toplogrednih plinov,

– za 20 % zmanjšati porabo energije z večjo energetsko učinkovitostjo ter

– 20 % potreb po energiji pokriti z obnovljivimi viri.

Z gospodarstvom, ki temelji na nizkih emisijah ogljika in gospodarno izkorišča vire, se bo povečala konkurenčnost Evrope, ustvarila se bodo nova in okolju prijaznejša delovna mesta, povečala se bo energetska varnost, čistejši zrak pa bo koristno vplival na zdravje.

Za dosego ciljev v zvezi s podnebjem in energetiko v obdobju do leta 2020 in pozneje bodo potrebni trajna prizadevanja in naložbe. EU ima pomembno vlogo pri spremljanju in uresničevanju teh ciljev. Znatno bo treba na primer spodbuditi prizadevanja za dosego 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti (glede na to, da bo po sedanjih ocenah to povečanje znašalo le slabih 10 %), ki lahko privede do 25-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Komisija je oblikovala ukrepe, s katerimi bi EU do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80–95 %[3].

Proračun EU mora imeti pomembno vlogo pri spodbujanju podnebnih ukrepov v vseh sektorjih evropskega gospodarstva in posebnih naložb, ki bodo potrebne za uresničitev podnebnih ciljev in zagotovitev odpornosti na podnebne spremembe. Te naložbe se nanašajo na vrsto tehnologij, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost, na obnovljive vire energije in s tem povezane infrastrukture ter na naložbe v ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe.

Stroške naložb v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb, ki naj bi po ocenah znašali 125 milijard letno[4], v obdobju 2014–2020 naj bi krili predvsem zasebni investitorji, pri čemer pa lahko proračun EU deluje kot spodbuda nacionalnemu financiranju in zasebnim investitorjem zagotavlja dolgoročno predvidljivost. Najobetavnejša področja zajemajo obnovo stavb, inovacije na področju prometa in uporabo novih tehnologij, na primer pametnih omrežij, in obnovljivih virov energije.

Take naložbe imajo ogromen potencial za spodbujanje konkurenčnosti in rasti po vsej EU. Proračun EU lahko prinese zelo veliko evropsko dodano vrednost, saj olajšuje naložbe v državah članicah, ki imajo sicer velik potencial za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij, a razmeroma majhne zmogljivosti za naložbe. Naložbe v energetsko učinkovitost v vseh državah članicah bodo povečale tudi splošno produktivnost ter prispevale k reševanju vprašanj energetske varnosti in energetske revščine. Proračun EU bo zagotavljal podporo tem naložbam ter tako pripomogel k znatnemu zmanjšanju skupnih stroškov uresničevanja podnebnih in energetskih ciljev EU.

2. Instrumenti 2.1. Vključevanje podnebnih ukrepov

Podnebni ukrepi so danes vključeni v številna področja politik, izvajajo pa se v okviru vrste instrumentov, ki podpirajo več ciljev EU hkrati, na primer politiko biotske raznovrstnosti in politiko ublažitve podnebnih sprememb. Del proračuna je že zdaj namenjen vključevanju podnebnih ukrepov in tako prispeva k prehodu Evrope na družbo, ki temelji na nizkih emisijah ogljika in gospodarno izkorišča vire. Komisija namerava ta delež povečati vsaj za 20 %, in sicer s prispevki iz različnih politik, ki bodo odvisni od rezultatov ocene učinka.

Za dosego ciljev strategije Evropa 2020 ter pomoč drugim delom sveta, da pospešijo svoja prizadevanja pri spopadanju s podnebnimi spremembami, je treba znatno povečati delež prihodnjega proračuna EU, ki se nanaša na podnebne spremembe, med drugim z naložbami v projekte, ki niso povezani izključno s podnebnimi spremembami, a vsebujejo pomembno podnebno komponento.

To se bo doseglo z vključitvijo ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe in njihove blažitve v vse glavne programe EU.

· Kohezijska, energetska in prometna politika so zelo pomembne za podnebje. Na področju kohezijske politike bodo močna ciljna usmerjenost in strožji pogoji zagotavljali, da projekti, ki se podpirajo s proračunom EU, dejansko prispevajo k uresničevanju okoljskih ciljev EU. S pogodbami o partnerstvu z državami članicami se bodo podpirale in spremljale naložbe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev 20/20/20. Cilj vključevanja bi morale biti „naložbe, odporne na podnebne spremembe“. Kohezijska politika ima s svojimi operativnimi programi v celotni EU pomembno vlogo pri spodbujanju prizadevanj za dosego 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti.

· Raziskave in inovacije: Podnebni ukrepi bodo pomemben steber prihodnjega skupnega strateškega okvira za raziskave in inovacije, ki bo podpiral ukrepe z neposrednim ali posrednim pozitivnim podnebnim vplivom na področjih, kot so promet, energetika, raziskave materialov in trajnostno biogospodarstvo. V strateškem načrtu za energetsko tehnologijo je predvideno, da bodo potrebe za tehnološki razvoj za obdobje 2010–2020 znašale 50 milijard EUR, in sicer za spopadanje s podnebnimi spremembami, zanesljivo oskrbo EU z energijo in zagotavljanje konkurenčnosti. Znaten del proračuna bi bilo treba investirati prek finančnih instrumentov (financiranje s posojili in lastniški kapital) in tako reševati slab sprejem inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in prilagoditvenih tehnologij na trgu[5].

· Ekologizacija neposrednih plačil kmetovalcem bo eden glavnih elementov reforme skupne kmetijske politike. Poleg obstoječih zahtev v zvezi z navzkrižno skladnostjo bo 30 % plačil kmetovalcem odvisnih od upoštevanja številnih dobrih okoljskih praks, ki bodo prispevale k podnebju prijaznejšemu kmetijstvu. Tako bo skupna kmetijska politika z novo reformo pomembno prispevala k dosegi podnebnih ciljev EU, in sicer tako na področju blažitve podnebnih sprememb (npr. s povečanjem organskih snovi v tleh, zmanjšanjem emisij, ki so posledica uporabe gnojil in gnoja) kot prilagajanja nanje (npr. s povečanjem odpornosti na škodljivce, prilagoditvijo na manjšo razpoložljivost vode).

· Poleg tega bo s podnebnimi ukrepi vse bolj povezana tudi politika razvoja podeželja. Vključitev podnebnih in okoljskih ukrepov bo pomenila močne spodbude za kmetovalce, da zagotavljajo javne dobrine EU in spodbudijo uporabo učinkovite tehnologije za okolju in podnebju prijaznejši kmetijski sektor, ki bo tudi bolj odporen na podnebne spremembe.

2.2. Program LIFE+

Komisija poleg vključitve podnebnih ukrepov in okoljskih ciljev predlaga tudi nadaljnje izvajanje programa LIFE+ in njegovo večjo prilagoditev ciljem strategije Evropa 2020, vključno z večjim deležem podnebnih ukrepov. Program LIFE+ bo še naprej deloval kot platforma za izmenjavo najboljših praks med državami članicami in kot spodbuda za učinkovitejše naložbe. Prispeval bo k podnebnim ukrepom, oblikovanim „od spodaj navzgor“, in sicer tako za razvoj projektov za krepitev zmogljivosti na lokalni/regionalni ravni kot za podporo zasebnim akterjem, ki preizkušajo tehnologije majhnega obsega z nizkimi emisijami ogljika in prilagoditvene tehnologije, zlasti MSP.

Izhodiščni kapital je potreben tako za pilotne projekte prilagajanja na podnebne spremembe kot njihove blažitve, da se zagotovita seznanjanje s politiko in nadaljnji razvoj politike za te nove prednostne naloge EU. Podprogram Podnebni ukrepi bo osredotočen na pilotne projekte in manjše predstavitvene projekte. Uporabljali se bodo tudi integrirani projekti, na primer za spodbujanje čezmejnih strategij prilagajanja na poplavnih področjih.

Podprogram Podnebni ukrepi bo zlasti podpiral prizadevanja za uresničitev naslednjih ciljev:

(1) blažitev: podpora pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Ukrepi za izvajanje pilotnih projektov, ki bi se lahko uporabili za preizkušanje inovativnih pristopov, med drugim v okviru podpore MSP, za izboljšanje baze znanja in za olajševanje izvajanja zakonodaje na področju podnebja;

(2) prilagajanje: podpora prizadevanjem za večjo odpornost na podnebne spremembe. Ukrepi za podporo razvoja ali izvajanja nacionalnih/regionalnih/lokalnih strategij prilagajanja. Ukrepi, ki nosilcem odločanja omogočajo učinkovito uporabo znanja in podatkov o vplivih podnebnih sprememb, zlasti za načrtovanje v zvezi s prilagajanjem;

(3) upravljanje in ozaveščenost: podpora prizadevanjem za krepitev ozaveščenosti, komuniciranja, sodelovanja in razširjanja informacij na področju ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagoditev nanje. Ukrepi za krepitev ozaveščenosti med državljani EU in zainteresiranimi stranmi, med drugim v zvezi s spremembami v načinu obnašanja.

2.3. Globalna razsežnost

Z Lizbonsko pogodbo je spopadanje s podnebnimi spremembami na mednarodni ravni postalo poseben cilj EU. EU lahko kot največja svetovna donatorka razvojne pomoči in vodilni akter tržnih mehanizmov prispeva edinstvene izkušnje. Finančni prispevki in udeležba v organih upravljanja mednarodnih instrumentov in skladov bodo EU zagotovili, da bo še naprej pomemben akter pri oblikovanju prihodnje mednarodne podnebne politike. EU se je zavezala, da bo izpolnila svoje mednarodne zaveze glede financiranja ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb.

Podnebna politika bo vključena v geografske instrumente za zunanje ukrepe, s čimer se bo njen pomen še povečal. Tako se bodo lahko znatno povečala sredstva, povezana s podnebjem, v okviru postavke za zunanje ukrepe. Kar zadeva tematske instrumente instrumenta za razvojno sodelovanje, bi si morala EU prizadevati, da se vsaj 25 % sredstev iz programa za svetovne javne dobrine porabi za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami in okoljem. Poleg tega bodo iz proračuna EU zagotovljeni finančni prispevki za mednarodno financiranje ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb, ki so bili predvideni za države v razvoju za obdobje do leta 2020 (100 milijard EUR letno) pri pogajanjih v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC).

Komisija poleg vključitve podnebnih ukrepov v proračun za zunanje ukrepe razmišlja tudi o vzpostavitvi mehanizma/sklada zunaj proračuna, ki bi združeval prispevke držav članic in proračuna EU.

3. Izvajanje 3.1. Vključevanje

Vključevanje krepi sinergije med podnebnimi politikami in drugimi področji, vendar pa mora biti prepoznavno in smiselno. Spremljala ga bo jasna horizontalna obveznost, da se določijo programi, ki spodbujajo podnebne ukrepe ali energetsko učinkovitost, tako da bo lahko EU jasno opredelila, kolikšen del sredstev se nanaša na podnebne ukrepe.

Predlaga se, da se za vse zadevne instrumente politik EU določijo jasna merila ter pravila za spremljanje in poročanje. Okvir bi moral biti preprost in pragmatičen ter temeljiti na: 1) običajnih postopkih spremljanja odhodkov, povezanih s podnebjem, ter 2) določitvi ciljev v vseh zadevnih politikah in spremljanju rezultatov.

Spremljanje odhodkov v zvezi s podnebjem bo vključeno v obstoječo metodologijo za merjenje uspešnosti, ki se uporablja za programe EU. Vsi zadevni instrumenti bodo vključevali posebne cilje v zvezi s podnebjem, ki jih bodo spremljali kazalniki uspeha.

Vsi odhodki bodo razdeljeni v eno od treh kategorij: odhodki, ki se nanašajo izključno na podnebne spremembe (100 %), odhodki, ki se v veliki meri nanašajo na podnebne spremembe (40 %), in odhodki, ki se ne nanašajo na podnebne spremembe (0 %). Razdelitev temelji na že uveljavljeni metodologiji OECD („Rio označevalci“), vendar ne izključuje uporabe natančnejših metodologij na področjih politik, na katerih so te na voljo.

Spremljanje napredka bo zagotovilo, da bodo podnebne politike v prihodnjem proračunskem ciklusu vključene v vsa področja politik. To bo tudi pripomoglo k ugotovitvi učinkovitosti različnih programov porabe in njihovih pogojev.

3.2. Program LIFE+

Sedanji program LIFE+ upravlja Komisija z neposrednim centraliziranim upravljanjem. Komisija meni, da bi bilo treba program tudi v prihodnje centralno upravljati, da pa bi bile lahko upravljavske naloge večinoma prenesene na katero od obstoječih izvajalskih agencij. V okviru pogojev za ta prenos bi bilo treba upoštevati, da mora Komisija pri integriranih projektih ohraniti močne povezave s politikami.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011. Sredstva za vključevanje, zajeta v dodeljenih proračunskih sredstvih za sektorske instrumente financiranja, niso vključena.

Program LIFE+ (podprogram Podnebje) || 800 milijonov EUR

Konkurenčnost in MSP

1. Cilji politike

Ključni cilji strategije Evropa 2020 so spodbujanje konkurenčnosti industrije EU – še zlasti malih in srednjih podjetij (MSP) – ter pomoč pri prilagajanju proizvodnih in storitvenih procesov na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe in gospodarno z viri. EU si prizadeva izboljšati poslovno okolje in podpirati razvoj močne in diverzificirane industrije, sposobne konkurirati v svetovnem merilu.

Zlasti je treba spodbujati razvoj MSP. MSP so pomemben vir gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU, saj zajemajo 67 % delovnih mest v zasebnem sektorju in ustvarijo več kot 58 % celotnega prometa EU. Zagotavljanje pogojev, v katerih lahko MSP uspešno poslujejo, je del strategije EU za rast in delovna mesta, kot je opisano v sporočilu Komisije o industrijski politiki[6] v okviru strategije Evropa 2020.

EU lahko pomembno pripomore k sproščanju potenciala rasti MPS, med drugim z namensko uporabo proračuna EU. Dejavnosti na tem področju so usmerjene na odpravljanje glavnih pomanjkljivosti v delovanju trgov, ki omejujejo rast MSP (na primer dostop do financiranja), in zagotavljanje, da lahko MSP v celoti izkoriščajo ogromen potencial enotnega evropskega trga.

Strateška in inovativna uporaba proračuna EU bo pomembno prispevala k tem prizadevanjem. Proračun EU bo uporabljen za zagotavljanje zelo potrebnega lastniškega kapitala in financiranja s posojili, in sicer z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ter za podpiranje širokega spektra ukrepov za spodbujanje razvoja MSP na evropski ravni. Skupaj bodo te dejavnosti pomenile precejšnjo spodbudo za MSP.

2. Instrumenti

Evropska strategija za industrijsko konkurenčnost in MSP se bo osredotočila na spodbujanje ukrepov, prijaznih MSP, v vseh politikah in programih porabe EU ter na zagotavljanje namenske podpore in storitev, ki odražajo posebne potrebe MSP na evropski ravni.

2.1. Spodbujanje industrijske konkurenčnosti in MSP

Pomembno je, da se pri oblikovanju vseh politik in programov financiranja EU upoštevajo posebni interesi in okoliščine MSP.

Prihodnji finančni okvir bo oblikovan tako, da bo omogočal sodelovanje malih podjetij v programih financiranja, in sicer med drugim s poenostavitvijo pravil, zmanjšanjem stroškov sodelovanja, pospešitvijo postopkov za oddajo naročil in vzpostavitvijo enotnih kontaktnih točk, kar bo upravičencem do sredstev EU olajšalo življenje.

2.2. Namenski program za industrijsko konkurenčnost in MSP

Poleg spodbujanja interesov MSP in ukrepov, ki se uvajajo za boljšo koordinacijo in poenostavitev programov financiranja, bo ciljna podpora za MSP zagotovljena tudi iz proračuna EU. Komisija predlaga vzpostavitev namenskega „programa za konkurenčnost in MSP“, ki naj bi nadomestil neinovacijsko komponento sedanjega „okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost“. Vsa podpora MSP za raziskave in inovacije (vključno z inovacijsko komponento okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost) bo vključena v skupni strateški okvir za raziskave in inovacije. „Program za konkurenčnost in MSP“ se bo osredotočil predvsem na ukrepe za spodbujanje bolj dinamičnih in mednarodno konkurenčnih MSP. Ti ukrepi bodo vključevali:

2.2.1. Dostop do financiranja: finančni instrumenti za rast

Finančni instrumenti za rast bodo olajševali dostop MSP do financiranja z uporabo inovativnih finančnih instrumentov. Ti instrumenti bodo v celoti izkoristili nove platforme lastniškega kapitala in dolžniških instrumentov za zagotavljanje lastniškega kapitala in jamstev za posojila. Za inovativna podjetja ter MSP bodo v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije na voljo tudi finančni instrumenti za zagonske naložbe in naložbe v rast, zlasti tvegani kapital. Ti instrumenti v programu za konkurenčnost in MSP bodo vključevali:

(1) Instrument lastniškega kapitala za naložbe v fazi rasti, ki bo MSP prek finančnih posrednikov zagotavljal tržno usmerjeno, vračljivo financiranje z lastniškim kapitalom, predvsem v obliki tveganega kapitala. Predvidena sta dva ukrepa:

– naložbe v sklade tveganega kapitala, ki bodo v okviru EU delovali čezmejno in katerih glavna dejavnost bodo naložbe v podjetja, usmerjena v rast, s čimer bodo podpirali razvoj širšega evropskega trga tveganega kapitala,

– „sklad skladov“ (ali „Evropski sklad“), ki naj bi čezmejno vlagal v sklade tveganega kapitala, ti pa bodo nato vlagali v podjetja, zlasti v fazi njihovega mednarodnega širjenja.

(2) Instrument za posojila, ki bo zagotavljal ureditev za neposredno ali drugo delitev tveganja s finančnimi posredniki za zagotavljanje posojil MSP. Instrument naj bi ustvarjal močan učinek finančnega vzvoda in zagotavljal čezmejna posojila in posojila v več državah, kar bi bilo z instrumenti na nacionalni ravni težko uresničljivo.

Da se zagotovi komplementarnost, bodo te dejavnosti natančno usklajene z vrsto ukrepa, ki se izvaja z deljenim upravljanjem v okviru kohezijske politike.

2.2.2. Izboljšanje konkurenčnosti in vzdržnosti industrije EU

Ta komponenta programa za konkurenčnost in MSP bo med drugim podpirala naslednje ukrepe:

· Ukrepi za izboljšanje evropske konkurenčnosti: ukrepi EU na tem področju se bodo osredotočali na podpiranje usklajenosti in doslednosti pri izvajanju programa ter premišljenega oblikovanja politik na evropski ravni. Zlasti naj bi izboljšali gospodarsko in regulativno okolje, in sicer z uporabo meril, izmenjavo dobrih praks in sektorskimi pobudami.

· Razvoj politike za MSP in spodbujanje konkurenčnosti MSP v skladu s cilji Akta za mala podjetja. Ukrepi EU bodo vključevali okrepitev uporabe načela „najprej pomisli na male“ pri oblikovanju politik v EU in državah članicah, opredelitev in izmenjavo dobrih praks, ki bodo prispevale k izvajanju Akta za mala podjetja, vzdrževanje točke „vse na enem mestu“ za politiko EU (portal za mala podjetja) in podporo MSP za izkoriščanje potenciala na enotnem trgu.

· Turizem: ukrepi EU na področju turizma bodo med drugim usmerjeni na zagotavljanje zanesljivih informacij o trendih turističnega povpraševanja na evropski ravni; razvoj konkurenčnosti v turističnem sektorju in spodbujanje uporabe IKT v turističnih podjetjih; zmanjševanje sezonskih nihanj; spodbujanje trajnostnih turističnih proizvodov in destinacij; uporabo okvira znanj in spretnosti za zaposlene in delodajalce v sektorju; omogočanje izmenjave dobrih praks in sklepanja partnerstev. V skladu z določbami Lizbonske pogodbe bodo ukrepi EU na področju turizma spodbujali sodelovanje med državami članicami, tako da bodo prispevali k večji pestrosti nadnacionalne turistične ponudbe, usklajevanju nacionalnih prizadevanj za spodbujanje prepoznavnosti Evrope na trgih zunaj nje ter skupni promociji netradicionalnih evropskih destinacij, ki postajajo zanimive.

· Novi poslovni koncepti za trajnostne, uporabniku prijazne izdelke znanih oblikovalcev: ta pobuda bo namenjena komercialni uporabi ustreznih konceptov in idej v sektorjih tekstila, obutve, športne opreme in drugih izdelkov široke porabe.

2.2.3. Dostop do trgov

Ti ukrepi bodo vključevali:

· Zagotavljanje v rast usmerjenih podpornih storitev za podjetja prek mreže Enterprise Europe Network: mreža Enterprise Europe Network s 600 partnerskimi organizacijami v 49 državah, ki deluje kot točka „vse na enem mestu“, bo še naprej zagotavljala celovite in integrirane storitve za MSP, ki vključujejo:

– obveščanje in svetovalne storitve v zvezi z zadevami, povezanimi z EU,

– olajševanje čezmejnih partnerstev z upravljanjem baze podatkov, ki vsebuje 13 000 aktivnih zahtevkov in ponudb za sodelovanje,

– spodbujanje mednarodnega širjenja podjetij znotraj EU, rezultat katerega je 2 500 podpisanih sporazumov o sodelovanju, tehnoloških in znanstvenoraziskovalnih partnerstvih vsako leto,

– obveščanje MSP o zakonodaji EU in promocija programov financiranja EU, vključno s skupnim strateškim okvirom za raziskave in inovacije,

– zagotavljanje dvosmerne komunikacije med MSP in Komisijo, v katero je vključenih 10 000 MSP,

– podporo izboljševanju finančnega znanja MSP ter

– dostop MSP do strokovnega znanja o energetski učinkovitosti, podnebnih spremembah in okoljskih vprašanjih.

· Poslovna podpora MSP na trgih zunaj EU: Za uspešen dostop do trgov v tretjih državah morajo biti MSP ustrezno seznanjena z regulativnim okvirom tretjih držav. Predlagani ukrepi na tem področju vključujejo primerjavo povpraševanja po storitvah s trenutno ponudbo storitev, vzpostavitev spletnega portala in v posameznih primerih po potrebi uvedbo in/ali nadaljevanje podpore centrom EU za MSP v sodelovanju z evropskimi in nacionalnimi lokalnimi podjetniškimi združenji. Centri EU za MSP bodo zagotavljali celovite podporne storitve za MSP, ki delujejo na trgih zunaj EU.

· Mednarodno industrijsko sodelovanje: ukrepi bodo namenjeni zmanjševanju razlik med regulativnimi in poslovnimi okolji EU ter njenih glavnih trgovinskih partneric in evropskih sosedskih držav z medvladnim dialogom o regulativnih okoljih, dialogom med podjetji in „neposrednimi ukrepi“ s tretjimi državami, kot so tematske delavnice in konference.

2.2.4. Spodbujanje podjetništva

Ukrepi na tem področju bodo obsegali poenostavitev upravnih postopkov ter razvoj podjetniških znanj in pristopov, zlasti med novimi podjetniki, mladimi in ženskami. Vsi ukrepi bodo imeli poudarjeno evropsko razsežnost.

Program izmenjave „Erasmus za podjetnike“ novim ali bodočim podjetnikom omogoča, da do šest mesecev delajo z izkušenim podjetnikom v drugi državi EU. Ta evropska shema mobilnosti je namenjena spodbujanju podjetništva ter podpiranju mednarodnega uveljavljanja in konkurenčnosti mikropodjetij in malih podjetij v EU.

3. Izvajanje

Upravljanje novega programa za konkurenčnost in MSP bo večinoma preneseno na zunanje organe, zlasti skupino EIB za „finančne instrumente in rast“, ter (naslednico) izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za druge dejavnosti, povezane z MSP.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Program za konkurenčnost in MSP || 2,4 milijarde EUR

Carinska unija in obdavčenje

1. Cilji politike

Carinska unija je eden od temeljev notranjega trga. Omogoča delovanje notranjega trga brez meja, saj zagotavlja, da blago iz tretjih držav ob vstopu na trg ali sprostitvi v promet izpolnjuje dogovorjena pravila ter se tako lahko prosto kroži znotraj notranjega trga. Carinska unija je tudi operativna veja skupne trgovinske politike, ki izvaja dvostranske in večstranske trgovinske sporazume, pobira dajatve, izvaja trgovinske ukrepe (kot so pravila o poreklu), embarge in druge omejitve.

Poleg tega ima carina vse bolj zaščitno funkcijo, saj na primer prispeva k varnosti dobavne verige, boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu (npr. v zvezi s pranjem denarja, predhodnimi sestavinami za proizvodnjo prepovedanih drog, nezakonito prodajo orožja) ter k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na mejah. Prispeva tudi k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev, saj zagotavlja, da uvoženo blago izpolnjuje enake tehnične, zdravstvene in varnostne standarde kot blago iz EU.

Mednarodna trgovina se nenehno povečuje, zato so učinkoviti uvozni in izvozni postopki bistveni za konkurenčnost gospodarstva EU. Obenem pa so tveganja na področju varnosti in zaščite vse večja. EU se tako sooča z dvema izzivoma, ki bosta zaznamovala njene prihodnje prednostne naloge: trgovcem, ki poslujejo zakonito, olajšati pretok blaga in hkrati zaščititi državljane pred tveganji glede varnosti in zaščite.

Nacionalni carinski uradniki so pristojni za vsakodnevno nemoteno delovanje carinske unije. To zahteva poglobljeno operativno povezovanje med carinskimi upravami, med drugim z najsodobnejšo informacijsko infrastrukturo in sistemi, ki omogočajo, da uprave delujejo kot ena sama vrhunska carinska uprava. Financiranje nekaterih ukrepov iz proračuna EU namesto v okviru ločenih nacionalnih programov je ekonomsko upravičeno. Zato program carinskega sodelovanja, ki se financira s sredstvi EU, na številne praktične načine podpira to povezovanje in sodelovanje.

Podjetja in državljani EU se pri svojih čezmejnih dejavnostih srečujejo s številnimi ovirami, povezanimi z davki. Te ovire so posledica razdrobljenosti in neskladij, zaradi katerih se iste transakcije v različnih državah članicah različno obravnavajo. Zato odprava teh ovir in prizadevanja za nadaljnje usklajevanje na področju obdavčenja med državami članicami (ob popolnem upoštevanju pristojnosti držav članic na tem področju) spadajo med prednostne naloge za okrepitev in poglobitev enotnega trga.

Davčne goljufije so bile in so še vedno velik izziv Evropske unije in držav članic, še zlasti v času, ko je fiskalna disciplina tako pomembna. Boj proti davčnim goljufijam na enotnem trgu zato zavzema pomembno mesto v politiki EU na področju obdavčenja. Za boj proti goljufijam na enotnem trgu so potrebne stroge ureditve o upravnem sodelovanju med davčnimi upravami držav članic in učinkovite izmenjave informacij o transakcijah, podjetjih in sistemih goljufij. K boju proti goljufijam na področju DDV in trošarin na primer veliko pripomorejo sistemi, ki omogočajo hitro izmenjavo informacij med upravami.

EU ima nepogrešljivo vlogo pri podpori državam članicam, ki uvajajo potrebne sisteme in postopke za učinkovito čezmejno sodelovanje. Zlasti program za sodelovanje Fiscalis ima ključno vlogo pri olajševanju tega sodelovanja, s čimer zagotavlja dodano vrednost prizadevanjem držav članic na tem področju.

2. Instrumenti

Komisija predlaga novo generacijo carinskih („Carina 2020“) in davčnih („Fiscalis 2020“) programov.

Oba programa bosta v prihodnjem desetletju ključna za podporo in krepitev notranjega trga. Koristi bodo imele zainteresirane strani: podjetja zaradi učinkovitejšega in varnejšega poslovnega okolja, državljani zaradi večje varnosti in zaščite ter vlade zaradi učinkovitejšega in uspešnejšega izvajanja javnih politik.

S temi programi se bodo davčne in carinske uprave držav članic s pomočjo sodobnih in učinkovitih sistemov za izmenjavo informacij uspešnejše povezovale ter tako olajševale zakonito trgovino in hkrati preprečevale goljufive dejavnosti. Taki vseevropski instrumenti se lahko najučinkoviteje in najgospodarneje zagotovijo na ravni EU, saj bi na primer z zagotovitvijo vseevropskega varnega računalniškega omrežja, ki bi povezovalo carinske in davčne uprave, države članice letno privarčevale 35 milijonov EUR, medtem ko bi zagotovitev na ravni EU znašala le 11 milijonov EUR.

Programa bosta podpirala naslednje dejavnosti:

· vseevropske informacijske sisteme za izmenjavo podatkov in postopkov med nacionalnimi carinskimi in davčnimi organi prek interoperabilnih informacijskih aplikacij, ki upravam omogočajo, da med seboj sodelujejo in delujejo kot ena sama ter dodatno krepijo e-upravo za podjetja in državljane;

· krepitev človeških omrežij in usposobljenosti za spodbujanje praktičnega sodelovanja, izmenjave znanja ter opredelitev in razširjanje najboljših praks in usposabljanja med nacionalnimi carinskimi uradniki, nacionalnimi davčnimi uradniki in predstavniki trgovine;

· krepitev zmogljivosti infrastrukture za sofinanciranje nakupa posebne operacijske opreme, potrebne za izvajanje nalog carinske kontrole in nadzora na zunanjih mejah EU, ki je v interesu vseh držav članic.

3. Izvajanje

Programa Carina in Fiscalis se izvajata prednostno. Z zainteresiranimi stranmi sta bila oblikovana tudi delovna programa, v katerih so določene prednostne naloge za posamezna obdobja. Pravna podlaga teh programov se bo preoblikovala, tako da ne bosta več letna, ampak večletna delovna programa ter da se sedanje ureditve poenostavijo.

Sedanje neposredno centralno upravljanje bo ohranjeno in za oba programa v celoti racionalizirano, da se zagotovi čim večja učinkovitost v smislu vsakodnevnega upravljanja podpore na ravni Komisije in na nacionalni ravni ter da se vsem zainteresiranim stranem omogoči boljše razumevanje izvedbenih pravil.

Pogodbe za javna naročila, ki so največji del proračuna programov, bo izvrševala v glavnem Komisija v skladu s pravili EU in z uporabo skupnih pravil za zagotovitev kakovosti in odobritev predlogov.

Programa sta oblikovana tako, da se lahko EU ustrezno in hitro odzove na hitro se spreminjajoče razmere. Ker vsebujeta po meri izdelane instrumente in prožen mehanizem za predložitev predlogov, bosta omogočala učinkovito izvajanje dejavnosti programov.

Jasno je, da je treba za kritje stroškov sodelovanja in organizacije bolj uporabljati alternativne načine financiranja. Komisija bo dejanske stroške, ki se trenutno uporabljajo, (vsaj delno) nadomestila s plačilom povprečnin.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj Carina 2020 in Fiscalis 2020 || 690 milijonov EUR

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

1. Cilji politike

Glavni cilj kohezijske politike EU je zmanjšati precejšnja gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja, ki še vedno obstajajo med evropskimi regijami. Če si ne bi prizadevali zmanjševati teh neskladij, bi omajali nekatere od temeljev EU, vključno z njenim enotnim trgom in valuto, evrom.

Kohezijska politika ima ključno vlogo tudi pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 po vsej EU. Dobro usmerjena poraba kohezijskih sredstev lahko s spodbujanjem rasti in ustvarjanjem delovnih mest v evropskih regijah prinese resnično dodano vrednost. V skladu s sklepnimi ugotovitvami 5. kohezijskega poročila[7] Komisija predlaga večjo usmerjenost v rezultate in dodano vrednost EU, in sicer z bolj sistematično navezavo kohezijske politike na cilje strategije Evropa 2020.

Komisija zlasti predlaga pomembne spremembe glede oblikovanja in izvajanja kohezijske politike. Financiranje se bo osredotočalo na manjše število prednostnih nalog, natančneje se bo spremljal napredek pri doseganju dogovorjenih ciljev, določeni pa bodo tudi strogi pogoji v pogodbah o partnerstvu z državami članicami. S tem bo kohezijska politika EU lahko v največji možni meri prispevala k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter ustvarjanju rasti in delovnih mest.

2. Instrumenti 2.1. Skupni strateški okvir

Komisija predlaga vključitev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada v skupni strateški okvir, ki bo zajemal tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. To bo zagotovilo boljšo skladnost med viri financiranja in večjo osredotočenost na strategijo Evropa 2020.

2.2. Večja osredotočenost na strategijo Evropa 2020

Za bolj učinkovito porabo kohezijskih sredstev bo financiranje v prihodnje usmerjeno v omejeno število ciljev, povezanih s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020.

Kohezijska sredstva se bodo še naprej osredotočala na manj razvite regije in države članice. Vendar bodo zaradi težav, ki jih imajo države članice pri črpanju strukturnih sredstev in pridobivanju potrebnih sredstev sofinanciranja, dodeljena kohezijska sredstva omejena na 2,5 % BND.

Uvedena bo nova kategorija regij, t. i. regije na prehodu, s katero se bo nadomestil sedanji sistem postopnega opuščanja in postopnega uvajanja. Ta kategorija bo zajemala vse regije, v katerih se BDP na prebivalca giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27, natančneje:

· regije, ki so trenutno upravičene v okviru cilja „konvergenca“, vendar je njihov BDP na prebivalca presegel 75 % povprečja EU-27. Kot „varnostno mrežo“ bodo te regije obdržale dve tretjini kohezijskih sredstev, ki so jim dodeljena zdaj; in

· regije, ki trenutno sicer niso upravičene v okviru cilja „konvergenca“, njihov BDP na prebivalca pa znaša med 75 % in 90 % povprečja EU-27. Raven podpore se bo razlikovala glede na raven BDP, tako da bodo regije, katerih BDP je blizu 90 % povprečja EU, prejemale podobno intenzivnost pomoči kot bolj razvite regije.

Regije iz cilja „konkurenčnost“, katerih BDP presega 90 % povprečja EU, bodo še naprej prejemale podporo iz kohezijske politike za omejeno število prednostnih nalog.

Regije na prehodu in regije iz cilja „konkurenčnost“ bodo morale celotna dodeljena kohezijska sredstva (razen iz Evropskega socialnega sklada) usmeriti predvsem v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter konkurenčnost MSP in inovacije. V teh regijah bodo naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije znašale vsaj 20 %. Regije iz cilja „konvergenca“ bodo lahko njim dodeljena kohezijska sredstva namenile bolj raznolikim ciljem, ki bodo odražali njihove širše razvojne potrebe.

Ozemeljsko sodelovanje bo še naprej imelo pomembno vlogo pri podpori regijam pri premagovanju težav, ki jih prinaša njihov položaj na notranjih ali zunanjih mejah, in bo prispevalo k ambiciozni sosedski politiki ter obravnavi skupnih čezmejnih in nadnacionalnih izzivov.

Kohezijski instrumenti se bodo uporabljali za uresničevanje različnih, a dopolnjujočih se ciljev.

· Evropski sklad za regionalni razvoj

Namen ESRS je, da s popravljanjem neskladij med regijami krepi ekonomsko in socialno kohezijo v Evropski uniji. ESRS podpira regionalni in lokalni razvoj, s tem ko sofinancira naložbe v raziskave, razvoj in inovacije; podnebne spremembe in okolje; podporo poslovanju MSP; storitve splošnega gospodarskega pomena; telekomunikacijsko, energetsko in prometno infrastrukturo; zdravje, izobraževanje in socialno infrastrukturo; ter trajnostni razvoj mest.

V nasprotju s trenutno prakso bodo vse te vrste naložb v prihodnje lahko financirane ne samo z nepovratnimi sredstvi, temveč tudi s finančnimi instrumenti (kot so rizični kapital, rizični skladi, lokalni razvojni skladi itd.).

· Evropski socialni sklad

Evropski socialni sklad si prizadeva krepiti ekonomsko in socialno kohezijo, s tem ko podpira spodbujanje zaposlovanja; naložbe v znanje in spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje; socialno vključenost in boj proti revščini; ter krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovito javno upravo.

Za Evropski socialni sklad se bodo določili minimalni deleži podpore za vsako kategorijo regij (25 % za regije iz cilja „konvergenca“, 40 % za regije na prehodu in 52 % za regije iz cilja „konkurenčnost“), obseg uporabe tega sklada pa se bo razširil, da bo pokrival stroške opreme, povezane z naložbami v družbeni in človeški kapital.

· Kohezijski sklad

Kohezijski sklad z naložbami v vseevropska prometna omrežja in okolje pomaga državam članicam, katerih BNP na prebivalca ne dosega 90 % povprečja EU-27. Del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) bo namenjen financiranju ključnih prometnih omrežij v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (glej tudi ločeno poglavje). Kohezijski sklad lahko podpira tudi projekte v zvezi z energijo, če ti prinašajo jasne okoljske koristi, denimo s spodbujanjem energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije.

3. Izvajanje 3.1. Deljeno upravljanje

V zvezi s podporo v okviru kohezijske politike se bo še naprej uporabljalo deljeno upravljanje Evropske komisije in držav članic (z izjemo instrumenta za povezovanje Evrope, ki se bo upravljal centralno), pri čemer bodo morale države članice zagotavljati sofinanciranje. Države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s členom 136 ali 143 PDEU, bodo lahko upravičene do višje stopnje sofinanciranja.

3.2. Pogodbe o partnerstvu

V pogodbah o partnerstvu med Komisijo in vsako državo članico bodo določene zaveze, ki jih bodo dali partnerji na nacionalni in regionalni ravni ter Komisija. Pogodbe bodo povezane s cilji strategije Evropa 2020 in nacionalnimi programi reform. Določale bodo integrirano strategijo za ozemeljski razvoj, ki jo bodo podpirali vsi zadevni strukturni skladi EU, in vključevale cilje, ki bodo temeljili na dogovorjenih kazalnikih, strateških naložbah in vrsti pogojev. Vsebovale bodo tudi zaveze glede letnega poročanja o napredku v letnih poročilih o kohezijski politiki in drugih oblikah poročanja javnosti.

3.3. Integrirano načrtovanje programov

Države članice bodo v prihodnje spodbujene k uporabi programov, ki se financirajo iz več skladov in imajo skupne postopke za pripravo, pogajanje, upravljanje in izvajanje, zlasti tam, kjer je potreba po boljšem usklajevanju človeškega kapitala in infrastrukturnih naložb največja.

Po potrebi bo določen t. i. vodilni sklad, ki bo povezan s področjem(-i) politike programa. Posredovanja vodilnega sklada bodo dopolnjevala posredovanja iz drugih strukturnih skladov, da se zagotovi usklajena podpora za različne tematske cilje v okviru kohezijske politike.

3.4. Pogojnost

Uvedene bodo nove določbe o pogojnosti, s katerimi se bo zagotovilo, da je financiranje EU osredotočeno na rezultate in da ustvarja močne spodbude za države članice pri zagotavljanju učinkovitega uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020 s kohezijsko politiko. Za zagotovitev, da učinkovitosti porabe kohezijskih sredstev ne bodo zmanjševale neustrezne makrofiskalne politike, bodo pogoji, vezani na novo gospodarsko upravljanje, dopolnjevali sektorske predhodne pogoje iz vsake pogodbe.

Pogojnost bo v obliki „predhodnih“ pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se sredstva izplačajo, in „naknadnih“ pogojev, s katerimi bo sprostitev dodatnih sredstev vezana na doseganje vnaprej določenih rezultatov. Za lažje uresničevanje tega bodo določeni jasni mejniki in kazalniki, napredek pa se bo dosledno spremljal prek letnega poročanja. Če ne bo zadostnega napredka, se bo financiranje začasno prekinilo ali preklicalo.

3.5. Rezerva za uspešnost

Da bi se okrepila usmerjenost v rezultate in uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, bo 5 % kohezijskih sredstev danih na stran in po vmesnem pregledu dodeljenih tistim državam članicam, katerih programi bodo dosegli zastavljene mejnike pri uresničevanju ciljev programa, povezanih s cilji strategije Evropa 2020. Ti mejniki bodo določeni v skladu s predpisi na področju kohezijske politike.

3.6. Inovativno financiranje

Poleg financiranja z nepovratnimi sredstvi se predlaga, da bi se kohezijska podpora za podjetja in projekte, od katerih se pričakuje ustvarjanje znatnih finančnih donosov, zagotavljala predvsem prek inovativnih finančnih instrumentov. (Glej tudi ločeno poglavje o inovativnih finančnih instrumentih).

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj, od tega || 376 milijard EUR

· regije iz cilja „konvergenca“ · regije v prehodu · regije iz cilja „konkurenčnost“ · ozemeljsko sodelovanje · Kohezijski sklad · dodatno dodeljena sredstva za najbolj oddaljene in redko poseljene regije || 162,6 milijarde EUR 39 milijard EUR 53,1 milijarde EUR 11,7 milijarde EUR 68,7 milijarde EUR 926 milijonov EUR

· instrument za povezovanje Evrope (za prevoz, energijo in IKT) || 40 milijard EUR in dodatnih 10 milijard EUR, ki je tej postavki namenjenih znotraj Kohezijskega sklada

Izobraževanje in kultura

1. Cilji politike

Izobraževanje in usposabljanje sta bistvena za razvoj in rast evropskega gospodarstva ter bosta imela pomembno vlogo pri skupnih prizadevanjih za dosego ciljev strategije Evropa 2020. Večje naložbe v človeški kapital ter posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja bodo pripomogle k temu, da bo EU postala pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo.

Velik del teh naložb bo na nacionalni ravni. Vendar pa mora EU zaradi vse večjega števila evropskih državljanov, ki možnosti za izobraževanje in usposabljanje iščejo zunaj meja svoje domovine, imeti pomembno vlogo pri zagotovitvi, da bodo prednosti enotnega trga na voljo vsem.

EU na številne načine spodbuja izobraževanje in usposabljanje. Programi za spodbujanje nadnacionalne učne mobilnosti, kot je program Erasmus, so dokazano zelo uspešni, saj ljudje z njimi pridobijo nova znanja in veščine, ki so potrebni za delovna mesta v prihodnosti. Večja mobilnost lahko prav tako prispeva k reformi sistemov izobraževanja in usposabljanja, saj omogoča čezmejno razširjanje zamisli in najboljših praks. Proračun EU lahko s kombinacijo ciljno usmerjenih programov financiranja ter drugih virov, na primer strukturnih skladov, zagotovi pravo dodano vrednost s spodbujanjem mobilnosti, omogočanjem sodelovanja in izmenjave najboljših praks ter podporo državam članicam pri posodabljanju njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Evropska kulturna raznolikost je ena naših največjih prednosti, ki državljane bogati in navdihuje ter prinaša prave gospodarske koristi. Gospodarska in socialna vloga sektorjev na področju kulture in ustvarjanja je vse bolj pomembna, saj je v letu 2008 delež teh sektorjev znašal 4,5 % celotnega BDP in približno 3,8 % delovne sile EU. EU na tem področju tesno sodeluje z državami članicami, da bi se izkoristil potencial enotnega trga ter da bi se zagotovili pravi pogoji za razcvet sektorjev na področju kulture in ustvarjanja.

Naslednja generacija programov, ki se financirajo iz proračuna EU, bo obravnavala pomanjkljivosti, ki omejujejo možnosti rasti tega sektorja, in sicer z reševanjem vprašanja razdrobljenosti trga, krepitvijo konkurenčnosti v kulturnem in avdiovizualnem sektorju ter z osredotočenjem na ukrepe krepitve zmogljivosti in na podporo pri pretoku kulturnih del.

2. Instrumenti

Komisija predlaga, da se politika izobraževanja in kulturna politika podpirata s sredstvi iz proračuna EU prek dveh glavnih instrumentov, ki sta opisana v nadaljevanju.

2.1. Program za izobraževanje, usposabljanje in mladino „Izobraževanje Evropa“

Ta program bo združeval trenutno ločena podprograma programa vseživljenjskega učenja, in sicer mednarodne vidike visokega šolstva, vključno s programom Erasmus Mundus, ter Mladi v akciji. To bo omogočilo večjo učinkovitost, večjo strateško osredotočenost in izkoriščanje sinergij med različnimi vidiki programa.

Sedanji instrumenti EU za mobilnost sicer zagotavljajo najučinkovitejšo stopnjo izobrazbe za inovativna delovna mesta in raziskave, vendar niso prilagojeni podiplomskim študentom. To kategorijo študentov bi lahko najučinkoviteje dosegli tako, da bi proračun EU uporabili kot vzvod za sredstva iz zasebnega sektorja, zlasti iz nacionalnih bank, ki bi jamčil prenosljivost študentskih posojil in nepovratnih sredstev.

V okviru prizadevanj za zmanjšanje brezposelnosti mladih se bodo spodbujali ukrepi, ki jih trenutno podpira program Leonardo, Komisija pa bo v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko zagotavljala jamstva za posojila podiplomskim študentom, ki želijo študirati v drugi državi članici.

Novi program bo osredotočen na:

– zagotavljanje ciljno usmerjenih nadnacionalnih možnosti učenja,

– uskladitev znanj in veščin s povpraševanjem na trgu dela, da se spodbudijo zaposljivost, podjetniški duh in delovna aktivnost mladih,

– prostovoljne dejavnosti ter neformalno in priložnostno učenje ter

– spodbujanje obsežnih reform in posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi in v svetu.

Program bo zajemal tri glavne vrste ukrepov:

(1) nadnacionalno učno mobilnost, ki bi lahko omogočila, da bi bilo vsako leto mobilnih tudi do 800 000 državljanov, zlasti študentov;

(2) dejavnosti sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in trgom dela, ki se bodo podpirale, da se spodbudijo posodobitev izobraževanja, inovacije in podjetništvo;

(3) politična podpora, ki bo omogočala zbiranje dokazov o učinkovitosti naložb v izobraževanje in državam članicam pomagala pri izvajanju učinkovitih politik.

Strogi pogoji kakovosti za mobilnost, osredotočenje na ključne cilje politik, pri katerih se lahko doseže kritična masa, in dopolnjevanje z drugimi programi EU bodo bistveni za zagotovitev zelo visoke evropske dodane vrednosti.

Program Izobraževanje Evropa bo vključeval obstoječe mednarodne programe, kot so Erasmus Mundus, Tempus, Alfa in Edulink, ter programe sodelovanja z industrijskimi državami v okviru istega instrumenta in bo imel različne cilje (privlačnost evropskega visokošolskega prostora, odličnost, solidarnost in enakost).

Ta pristop bo odpravil sedanjo razdrobljenost instrumentov EU za podporo mednarodnemu sodelovanju v visokem šolstvu, ki študentom in univerzam otežuje dostop do informacij o evropskih možnostih v visokem šolstvu, in visokemu šolstvu zagotovil prepoznavnost na svetovni ravni.

2.2. Šport

Predlagani podprogram Šport iz programa Izobraževanje Evropa bo osredotočen na:

· reševanje mednarodnih groženj, značilnih za šport, kot so doping, nasilje, rasizem in nestrpnost, ali vprašanj v zvezi s integriteto tekmovanj in športnikov,

· razvoj evropskega sodelovanja v športu, na primer v okviru smernic za dvojno kariero športnikov ali meril za dobro upravljanje športnih organizacij, ter

· podporo organizacijam za množične športe, ki lahko prispevajo k reševanju širših socialno ekonomskih izzivov, kot je socialna vključenost.

Ta program bo dal vprašanjem športa, ki izvirajo iz njegove posebne narave, evropsko dodano vrednost, saj bo akterje, dejavne na področju športa, privabil k financiranju iz zasebnega sektorja ter podpiral organizacije na dnu športne piramide (in ne na najvišji profesionalni ravni).

2.3. Program za kulturo in avdiovizualno industrijo „Ustvarjalna Evropa“

Ta program bo združil sedanje programe Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus ter tako osredotočil podporo na uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 in pripomogel k sprostitvi potenciala ustvarjanja novih delovnih mest v sektorju kulture in ustvarjanja. Program bo dopolnjeval druge programe EU, saj bo ciljno usmerjen v posamezne potrebe sektorja kulture in ustvarjanja s ciljem delovati zunaj nacionalnih meja, in bo močno povezan s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti. Upoštevale se bodo značilnosti obeh sektorjev, med drugim v okviru namenskih dodelitev proračunskih sredstev, tretji del sredstev pa bo namenjen horizontalni podpori sektorjev na področju kulture in ustvarjanja z uporabo inovativnih finančnih instrumentov.

3. Izvajanje

Izvajanje novih programov bo zelo poenostavljeno.

Novi program Izobraževanje Evropa prinaša znatno poenostavitev ukrepov in pravil, saj bodo v njem odpravljeni podprogrami, zmanjšalo se bo skupno število dejavnosti in povečala se bo uporaba povprečnin.

Program Ustvarjalna Evropa bo centralno upravljala Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), tako kot zdaj programa Kultura in MEDIA. Nekaj ukrepov bo upravljala neposredno Komisija (npr. Evropske prestolnice kulture, kulturne nagrade EU, skupni ukrepi z mednarodnimi institucijami).

Področji Kultura in MEDIA iz programa Ustvarjalna Evropa bo dopolnjeval inovativni finančni instrument, ki ga bo vodila skupina EIB, da se zagotovita financiranje s posojili in lastniški kapital za sektorje na področju kulture in ustvarjalnosti. S tem se bo obravnavalo vprašanje dostopa do financiranja, ki je ena glavnih ovir pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih vsebin, in zagotovila pomoč tistim sektorjem na področju kulture in ustvarjanja, ki jih drugi programi EU ne podpirajo.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj od tega: || 16,8 milijarde EUR

· Izobraževanje Evropa || 15,2 milijarde EUR

· Ustvarjalna Evropa || 1,6 milijarde EUR

Zaposlovanje in socialne zadeve

1. Cilji politike

Evropsko unijo na področjih zaposlovanja in socialnih zadev čaka veliko izzivov. Zdaj je brezposelnih skoraj 23 milijonov ljudi in ocenjuje se, da jih več kot 113 milijonov živi na robu revščine[8]. Socialna vprašanja in vprašanja zaposlovanja so glavna skrb evropskih državljanov, prav tako pa sta to področji, na katerih ti od Unije pričakujejo več. Kljub nedavnemu izboljšanju gospodarskih obetov so možnosti zaposlovanja srednjeročno še naprej različne, med drugim tudi zaradi neenakih razmer med državami članicami ter pričakovanih pritiskov svetovne ekonomije na gospodarsko prestrukturiranje.

Zaradi brezposelnosti in nenehno visokih stopenj revščine je treba celovito ukrepati. Že vzpostavljene politike je treba posodobiti in okrepiti, saj Unijo čakajo pereči izzivi: nezadostne ravni znanj in spretnosti, slaba učinkovitost aktivne politike trga dela ter izobraževalnih sistemov, socialna izključenost obrobnih družbenih skupin ter majhna mobilnost delavcev. Na veliko teh izzivov so negativno vplivali finančna in gospodarska kriza, demografski in migracijski trendi ter hitre tehnološke spremembe. Če se teh izzivov ne bo učinkovito obravnavalo, bodo predstavljali precejšnjo grožnjo socialni koheziji in konkurenčnosti.

Za posodobitev trga dela ter sistemov socialne politike so odgovorne predvsem države članice. Toda EU prispeva k njihovim prizadevanje tako, da deluje kot katalizator pri spodbujanju in omogočanju reform, zagotavljanju financiranja zlasti prek Evropskega socialnega sklada ter spodbujanju socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe in drugih zainteresiranih strani, ki morajo imeti ključno vlogo pri izvajanju reforme.

2. Instrumenti

Evropska pobuda za zaposlovanje in socialno vključenost bo vzpostavljena s skupnimi ukrepi na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, zaposlovanja ter vključenosti. Financiranje se bo na tem področju izvajalo predvsem s tremi glavnimi instrumenti. Ti bodo v celoti skladni s cilji strategije Evropa 2020, njihovo izvajanje pa se bo izboljšalo z večjim dopolnjevanjem z drugimi instrumenti ter s poenostavitvijo zadevnih postopkov.

2.1. Evropski socialni sklad

Evropski socialni sklad bo izboljšal financiranje strukturnih ukrepov za ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo. Financiranje bo osredotočeno na glavne prednostne naloge strategije Evropa 2020, zlasti prek štirih „naložbenih oken“:

– spodbujanje zaposlovanja,

– naložbe v znanje in spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje,

– socialna vključenost in boj proti revščini ter

– spodbujanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

V okviru teh oken bo Evropski socialni sklad prispeval tudi k drugim ciljem politike, kot so omogočanje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, ki gospodarno izkorišča vire, spodbujanje raziskav in inovativnosti, zlasti na socialnem področju, krepitev enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji. Predlaga se prerazporeditev ukrepov, zlasti na področje socialne vključenosti, s prenosom sheme za podporo v hrani najbolj ogroženih oseb v Evropski socialni sklad.

Evropski socialni sklad bo v obdobju po letu 2013 spadal v skupni strateški okvir za strukturne sklade[9]. Financiranje se bo načrtovalo v okviru pogodb o partnerstvu, o katerih bodo pogajanja potekala z državami članicami. Zastavljeni cilji bodo usklajeni z nacionalnimi programi reform in bodo vključeni v odločitve glede naložb.

Za večjo usmerjenost v rezultate se bo vzpostavil mehanizem pogojnosti, ki temelji na celovitem nizu predhodno določenih obveznosti, da se čim bolj poveča učinek proračuna EU ter sprožijo in podprejo potrebne reforme v državah članicah.

Da bo Evropski socialni sklad dejansko prispeval k ciljem strategije Evropa 2020, je potrebna kritična masa za financiranje tako na ravni EU kot na ravni operativnih programov. Potreben minimalni delež naložb v okviru kohezijske politike, dodeljen Evropskemu socialnemu skladu, bo prilagojen različnim kategorijam regij, kar odraža različno intenzivnost pomoči, ki jo te regije prejemajo, ter izzive, s katerimi se te srečujejo. To se bo izvedlo z vzpostavitvijo minimalnega deleža podpore iz strukturnih sredstev Evropskega socialnega sklada za vsako kategorijo regij (25 % za regije iz cilja „konvergenca“, 40 % za regije v prehodu, 52 % za regije iz cilja „konkurenčnost“, pri čemer bi Kohezijski sklad še naprej predstavljal eno tretjino dodeljenih sredstev v okviru kohezijske politike v upravičenih državah članicah, pri čemer ni všteto ozemeljsko sodelovanje). Uporaba teh deležev bi imela za posledico najmanjši skupni delež za Evropski socialni sklad v višini 25 % proračuna, dodeljenega za kohezijsko politiko.

2.2. Celovit program za zaposlovanje, socialno politiko in vključenost

Celovit program za zaposlovanje, socialno politiko in vključenost bo prispeval k izvajanju strategije Evropa 2020 ter njenih glavnih ciljev, ki se medsebojno krepijo, s podpiranjem ukrepov za spodbujanje visoke stopnje zaposlovanja ter ustreznega socialnega varstva, bojem proti socialni izključenosti in revščini ter izboljševanjem delovnih pogojev. Program bo deloval kot katalizator za spremembe v državah članicah, sestavljen pa bo iz naslednjih elementov:

· vseevropske platforme za procese medsebojnega učenja, da se okrepi zbirka podatkov za pripravo in izvajanje reforme ter spodbujanje udeležbe zainteresiranih strani pri oblikovanju politik za povečanje sodelovanja pri doseganju ciljev na področjih zaposlovanja, socialne politike in vključenosti v EU, pri čemer se gradi na uspešnih izkušnjah s programom „Progress“;

· spodbujanja na dejstvih temelječih socialnih inovacij za okrepitev prizadevanj držav članic v zvezi s posodabljanjem nacionalnih sistemov socialne in zaposlovalne politike z uporabo preizkušenih metod načrtovanja, izvajanja ter ocenjevanja inovacij ter učinkovitejšim širjenjem informacij;

· spodbujanja mobilnosti delavcev v EU ter izboljšanja dostopa do možnosti zaposlitve, zlasti za mlade, pri čemer gre za nadgradnjo dejavnosti mreže EURES;

· podpiranja podjetništva in samozaposlovanja kot načina ustvarjanja delovnih mest in boja proti socialni izključenosti s povečanjem razpoložljivosti in dostopnosti mikrofinanciranja za ranljive skupine, mikropodjetja in socialno gospodarstvo, pri čemer naj bi se gradilo na instrumentu za mikrofinanciranje v okviru programa Progress.

2.3. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se bo zagotovila posebna podpora delavcem, ki so postali presežni zaradi večje strukturne spremembe.

EU bo prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji še naprej pomagala državam članicam pri zagotavljanju podpore, prilagojene delavcem, ki so postali presežni zaradi večje strukturne spremembe, ki jo je sprožila vse večja globalizacija proizvodnje in vzorcev trgovanja. Poleg tega se bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji usmeril v obsežna odpuščanja, ki so posledica resne motnje v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu, nastale zaradi nenadne in nepričakovane krize. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji si bo prizadeval za doseganje 50-odstotne stopnje delavcev, ki prejemajo pomoč in po 12 mesecih dobijo novo redno zaposlitev[10].

Komisija bo predlagala razširitev obsega uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za zagotovitev nadomestila v določenih primerih zaradi posledic globalizacije v nekaterih kmetijskih sektorjih.

2.4. Samostojne proračunske vrstice

Komisija bo poleg navedenih instrumentov ter v okviru svojih pooblastil, s katerimi razpolaga v skladu s Pogodbo, še naprej izvajala samostojne proračunske vrstice[11], da bo:

– omogočala evropski socialni dialog, ki je ključni sestavni del evropskega socialnega modela;

– analizirala in ocenjevala glavne trende na področju nacionalnih zakonodaj o prostem pretoku oseb ter spodbujala usklajevanje nacionalnih sistemov socialne varnosti ter

– analizirala socialni položaj ter učinek demografskih sprememb.

3. Izvajanje

Zmanjšanje števila finančnih instrumentov in proračunskih vrstic ter poenostavitev upravljanja, metod in sistemov izvajanja bo omogočilo večje povezovanje instrumentov ter precej prispevalo k poenostavitvi, zlasti za upravičence.

3.1. Evropski socialni sklad

Izvajanje Evropskega socialnega sklada se bo osredotočilo na združevanje pristopa, ki bo bolj usmerjen v rezultate, z vključitvijo Evropskega socialnega sklada v skupni strateški okvir za vse instrumente deljenega upravljanja, ter pogodb o partnerstvu, o katerih bodo z državami članicami potekala pogajanja.

Poenostavilo se bo tudi izvajanje. Bolj se bodo uporabljale poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, zlasti za majhne projekte, s čimer se bo zmanjšalo upravno breme za države članice in regije ter olajšal dostop do financiranja za lokalne pobude. Na podlagi skupnih akcijskih načrtov bo možna tudi tesnejša povezanost plačil z doseženimi cilji, predhodno določenimi v pogodbah o partnerstvu.

Prav tako se bodo uvedli tudi spodbujevalni mehanizmi, ki bodo temeljili na rezultatih, za nagrajevanje uspešnih programov in ukrepov ter spodbujanje sprememb pri tistih, ki niso dovolj uspešni.

3.2. Integriran program (neposredno upravljanje) za zaposlovanje, socialno politiko in vključenost

Nov integriran program za zaposlovanje in socialno vključenost bo neposredno upravljala Komisija. Med glavnimi postopki so javni razpisi, razpisi za zbiranje predlogov in skupno upravljanje, zlasti za izvajanje mikrofinančnega instrumenta v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom. Nov program se bo osredotočil na velike projekte z jasno dodano vrednostjo EU, da se doseže kritična masa ter zmanjša upravno breme. Za olajšanje dostopa do programa, zlasti za male organizacije, se bodo uskladili in poenostavili pravila ter postopki.

Skupaj z letnim financiranjem se bo vzpostavilo tudi večletno načrtovanje za določitev dolgoročnih ciljev politike ter tako zagotovilo, da bo program resnično instrument, ki izhaja iz politik. K izvajanju programa se bo pristopalo z upravljanjem, ki bo usmerjeno v rezultate ter bo temeljilo na rednem spremljanju napredka glede na jasne kazalnike.

3.3. Podpora za presežne delavce

O mobilizaciji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bo še naprej moral odločati proračunski organ. Komisija si bo prizadevala za zagotovitev, da se bo delovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji poenostavilo ter da se bo bolj odzivalo na spreminjajoče se gospodarske okoliščine.

3.4. Samostojne proračunske vrstice

Izvajanje samostojnih proračunskih vrstic se bo v celoti usklajevalo z obema instrumentoma, da se prepreči podvojevanje ter povečajo sinergije. Njihovo število se bo zmanjšalo, prednost pa bodo imeli večji projekti, da se doseže kritična masa ter zmanjša upravno breme.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj, od tega: || 88,3 milijarde EUR

· Evropski socialni sklad (na podlagi formule 25/40/52 za posamezne kategorije regij, predstavljal bo 25 % kohezijskih sredstev, pri čemer ni vštet instrument za povezovanje Evrope) || 84 milijard EUR

· Integrirana politika za zaposlovanje, socialno politiko in vključenost || 850 milijonov EUR

· Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji || 3 milijarde EUR

· Samostojne proračunske vrstice || 400 milijonov EUR

Okolje

1. Cilji politike

Okoljska politika Evropske unije prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naložbe v varstvo okolja so naložbe v posodobitev naših družb, ki bodo pripomogle k temu, da Evropa postane gospodarstvo, ki temelji na znanju in je gospodarno z viri. So nujne za varstvo in izboljšanje kakovosti okolja.

Prehod na okolju prijaznejše gospodarstvo vključuje zmanjšanje okoljskih stroškov z učinkovitejšo uporabo virov, kar prispeva k rasti, konkurenčnosti in ustvarjanju novih delovnih mest. Varstvo biotske raznovrstnosti, ki je naš naravni kapital, in okrepitev odpornosti ekosistemov bosta pomembno prispevala k uresničevanju ciljev na področju trajnostne rasti. Ekosistemi zagotavljajo hrano, čisto vodo, surovine in številne druge koristi ter s tem prispevajo k produktivnosti in kakovosti življenja ter zmanjšanju stroškov javnega zdravja. Obnova ekosistemov in storitve, ki jih zagotavljajo, prispevajo k prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo z novimi znanji in izkušnjami, delovnimi mesti in poslovnimi možnostmi, saj spodbujajo inovacije in prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Dodana vrednost sodelovanja na evropski ravni za dosego skupnih okoljskih ciljev je splošno priznana, saj okoljska vprašanja ne poznajo državnih meja. Tesno sodelovanje z državami v sosedstvu EU in gospodarstvi v vzponu je predpogoj za okolju prijaznejšo Evropo. Okoljska trajnost je tudi eden od razvojnih ciljev tisočletja, ki si jih je zadala EU.

Poleg koristi evropske okoljske zakonodaje lahko proračun EU prispeva k dosegi okoljskih ciljev, in sicer tako v okviru namenskih programov kot z zagotovitvijo, da so okoljski cilji trdno vključeni v vse dejavnosti, ki jih podpira proračun EU.

2. Instrumenti 2.1. Vključevanje

Prednostne naloge okoljske politike bodo vključene v vse glavne instrumente financiranja EU, vključno s kohezijo, kmetijstvom, pomorskimi zadevami in ribištvom, raziskavami in inovacijami, pa tudi v programe zunanje pomoči. Ta pristop bo zagotovil največje možne sinergije med okoljskimi politikami in drugimi področji, saj potrjuje, da je z istimi ukrepi možno in potrebno uresničevati vrsto ciljev, ki se med seboj dopolnjujejo. Ta pristop bo tudi pripomogel k preprečevanju prevelikega števila programov in čim večjemu zmanjšanju upravnega bremena.

· Kmetijstvo: Pomemben cilj reforme skupne kmetijske politike je spodbujati uresničevanje okoljskih ciljev z ekologizacijo neposrednih plačil kmetovalcem. Zdaj bo 30 % neposrednih plačil odvisnih od upoštevanja vrste najboljših okoljskih praks, ki bodo dopolnjevale že obstoječe obveznosti v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Poleg tega se bo razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike še bolj preusmeril na zagotavljanje javnih dobrin, med drugim v okviru kmetijsko-okoljskih ukrepov. Ti ukrepi bodo pripomogli k zagotovitvi, da bo kmetijski sektor EU trajnosten in ključni ponudnik okoljskih javnih dobrin, kot so čista voda, biotska raznovrstnost, zaščita tal, čistejši zrak in varstvo krajine. To bo prispevalo tudi k dosegi podnebnih ciljev EU, in sicer tako na področju blažitve podnebnih sprememb kot prilagajanja nanje.

· Pomorska in ribiška politika: Okoljska trajnost bo jedro prihodnje pomorske in ribiške politike. To se bo med drugim doseglo z zmanjšanjem prelova in prevelike zmogljivosti ter neposrednih vplivov (kot so prilov ali vpliv na morsko dno) in s podporo morskih zaščitenih območij. Celostna pomorska politika bo še naprej določala meje trajnosti človeških dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, kot del izvajanja okvirne direktive o morski strategiji.

· Kohezijska politika: Kohezijska politika bo bolj osredotočena na prednostne naloge strategije Evropa 2020, vključno s prizadevanji za okolju prijaznejše in bolj konkurenčno evropsko gospodarstvo, ki bo tudi bolj gospodarno z viri. To se bo doseglo z velikim poudarkom na rezultatih in pogojih, med drugim v zvezi z okoljskimi cilji. Ti cilji vključujejo spodbujanje izvajanja okoljske zakonodaje (voda, odpadki, morje, nitrati, direktiva o industrijskih emisijah, kakovost zraka, poplave) in financiranje zadevne okoljske infrastrukture, storitve na področju varstva in obnavljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov, med drugim z razvojem okolju prijaznih infrastruktur ter zmanjšanjem in preprečevanjem širjenja puščav. Kot del kohezijske politike se bo okrepilo okoljsko preverjanje.

· Raziskave in inovacije: Novi skupni strateški okvir za raziskave in inovacije bo pripomogel k spodbujanju znanstvenih in tehnoloških novosti, potrebnih za prehod na gospodarstvo, ki je gospodarno z viri. Nadaljnja in razširjena finančna podpora okolju prijaznim inovacijam bo prav tako prispevala k pametni in trajnostni rasti. Partnerstva na področju inovacij bodo neposredno vplivala na učinkovito porabo virov, na primer v zvezi z vodo, ekosistemi, surovinami in pametnimi mesti.

· Zunanji ukrepi: Predpristopni instrument bo državam kandidatkam pomagal financirati okoljske infrastrukture in gradnjo zmogljivosti, ki so potrebne za upoštevanje pravnega reda EU. Komisija bo s političnim dialogom na regionalni in nacionalni ravni še naprej vključevala okoljsko pomoč v okviru evropskega sosedskega instrumenta. Okolje bi bilo treba še naprej vključevati v programe pomoči za države v razvoju. Biotska raznovrstnost in ekosistemi so ključne svetovne javne dobrine in bodo del načrtovanega tematskega programa za svetovne javne dobrine in izzive. Z Lizbonsko pogodbo je EU dobila večjo vlogo pri sklepanju večstranskih okoljskih sporazumov in v mednarodnem okoljskem upravljanju, kar bo izraženo tudi v okrepljenem financiranju.

2.2. Poseben instrument za okolje in podnebne ukrepe

Komisija poleg vključevanja predlaga tudi nadaljevanje programa LIFE+ in njegovo večjo prilagoditev ciljem strategije Evropa 2020. Novi instrument bo, podobno kot je določeno v sedanjem programskem obdobju, v okviru enega programa zajemal vrsto ukrepov na področju okolja in okoljskih ukrepov.

Instrument bo v okviru podprograma Okolje[12] osredotočen na dve vrsti projektov: na nove integrirane projekte, katerih število in finančni delež se bosta med trajanjem programa postopno povečevala, ter na „tradicionalne“ projekte. Komisija meni, da lahko integrirani projekti pomembno prispevajo k spodbujanju uresničevanja ciljev, kot so varstvo in obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, učinkovito upravljanje omrežja Natura 2000, spodbujanje okoljskega upravljanja, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo, ter k učinkovitemu zbiranju drugih sredstev v ta namen. Projekti se bodo še naprej izbirali na podlagi njihove dodane evropske vrednosti in možnosti za prenos strokovnega znanja.

Integrirani projekti LIFE so oblikovani tako, da izražajo trajnostno izvajanje načrtov okoljskih ukrepov[13], ki se nanašajo na glavne okoljske direktive EU, kot sta direktiva o habitatih ali okvirna direktiva o vodah. Integrirani projekti bodo podpirali vrsto posebnih dejavnosti in ukrepov. Dodatna sredstva za te projekte bodo zagotovljena iz drugih programov financiranja EU ter iz nacionalnih in regionalnih skladov ter skladov zasebnega sektorja in skupaj prispevala k uresničevanju okoljskih ciljev. Financiranje projektov LIFE bo tako imelo spodbujevalni učinek, saj bo zagotavljalo doslednost in strateški okoljski poudarek, kar bo v celoti izkoriščalo sinergije. Poleg tega bo v okviru skupnega strateškega okvira vzpostavljeno bolj strukturirano sodelovanje z drugimi skladi EU.

Podprogram Okolje bo oblikovan na podlagi naslednjih prednostnih nalog:

(a) Biotska raznovrstnost LIFE bo osredotočena na program Natura 2000 ter na razvoj in izmenjavo najboljših praks v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, poleg tega pa bo reševala širše izzive na področju biotske raznovrstnosti v skladu s ciljem glede biotske raznovrstnosti iz strategije Evropa 2020, in sicer da se ohranijo in obnovijo ekosistemi in njihove storitve;

(b) Okolje LIFE bo osredotočeno na podporo javnemu in zasebnemu sektorju pri izvajanju okoljske politike EU, zlasti izvajanju okoljske zakonodaje, ki se nanaša na cilje v zvezi z učinkovito porabo virov iz strategije Evropa 2020 (kot sta okvirna direktiva o vodah in okvirna direktiva o odpadkih);

(c) Upravljanje LIFE bo podpiralo vzpostavitev platform za izmenjavo najboljših praks za večjo skladnost in izvrševanje prednostnih nalog okoljske politike EU, razvoj politike in sprejemanje odločitev na podlagi znanja (npr. razširjanje rezultatov projektov) s poudarkom na dobrem upravljanju. Ta del bo podpiral tudi okoljske nevladne organizacije in spodbujal krepitev ozaveščenosti, promocijo in razširjanje okoljskih informacij, saj je to neizogibno povezano z dobrim upravljanjem ter popolnim izvajanjem in skladnostjo.

2.3. Financiranje biotske raznovrstnosti

Financiranje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020[14] zahteva vključitev biotske raznovrstnosti v celoten proračun EU, in sicer tako znotraj EU prek glavnih instrumentov financiranja kot prek financiranja zunanjih ukrepov. Za povečanje učinkovitosti porabe EU je treba tudi sinergije z ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb čim bolj okrepiti s financiranjem projektov prilagajanja na podnebne spremembe in njihove blažitve, ki temeljijo na ekosistemih in ki prav tako zagotavljajo širše storitve ekosistemov znotraj in zunaj EU.

Učinkovito upravljanje in obnova zaščitenih območij v okviru programa Natura 2000 sta ključna za dosego cilja zaustavitve in spremembe trenda izgube biotske raznovrstnosti v EU iz strategije Evropa 2020, ki ga je leta 2010 določil Evropski svet. Na ravni EU bosta okrepljen celostni pristop z uporabo različnih sektorskih sredstev EU, ki bodo zagotavljala skladnost s prednostnimi nalogami okvira za ukrepe iz programa Natura 2000, ter okrepljeno področje biotske raznovrstnosti LIFE zagotovila močno podlago za novo strategijo o financiranju programa Natura 2000.

Na mednarodni ravni se je EU skupaj z drugimi udeleženkami 10. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP10) oktobra 2010 v Nagoyi zavezala, da bo do leta 2020 znatno povečala zbiranje finančnih sredstev za globalno biotsko raznovrstnost. Sredstva iz proračuna EU bodo zagotovljena v okviru geografskih in regionalnih dodelitev sredstev za programe EU za zunanje ukrepe ter v okviru tematskih programov za svetovne javne dobrine.

Komisija poleg vključitve biotske raznovrstnosti v proračun za zunanje ukrepe predlaga tudi vzpostavitev mehanizma/sklada zunaj proračuna, ki bi združeval prispevke držav članic in proračuna EU.

3. Izvajanje 3.1. Vključevanje

Vključevanje bo potekalo prek struktur in instrumentov, ki so opisani v poglavjih o drugih sektorskih politikah. Za dosego rezultatov bodo določena jasna merila ter pravila za spremljanje in poročanje za vse zadevne instrumente politik EU, skupaj z ustreznimi kazalniki.

Za čim večjo krepitev sinergij med različnimi cilji politik je predviden postopek spremljanja izdatkov v zvezi z okoljem, podoben tistemu, ki se predlaga za izdatke v zvezi s podnebjem.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, bodo „Rio označevalci“, ki jih je uvedel OECD in jih je Komisija že uporabljala za zunanje instrumente, vključeni v obstoječo metodologijo za merjenje uspešnosti, ki se uporablja za programe EU. Pripomogli bodo tudi k temu, da se pokažejo vzporedne koristi izdatkov v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo ter da se poudarijo vzporedne koristi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v okviru porabe v zvezi s podnebjem na ukrepe REDD+ (zmanjšanje emisij zaradi krčenja in izginjanja gozdov).

3.2. Poseben instrument za okolje in podnebne ukrepe

Sedanji program LIFE+ upravlja Komisija z neposrednim centraliziranim upravljanjem. Komisija meni, da bi bilo treba program tudi v prihodnje centralno upravljati, da pa bi bile lahko upravljavske naloge večinoma prenesene na katero od obstoječih izvajalskih agencij. V okviru obsega in pogojev za ta prenos bi bilo treba upoštevati, da mora Komisija, kar zadeva integrirane projekte, ohraniti močne povezave s politikami.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011. Sredstva za vključevanje, zajeta v dodeljenih proračunskih sredstvih za sektorske instrumente financiranja, niso vključena.

Program LIFE+ (podprogram Okolje) || 2,4 milijarde EUR

Zunanji ukrepi

1. Cilji politike

Evropska unija je zaradi svojega prebivalstva in gospodarske moči svetovni akter. Ima 500 milijonov prebivalcev in ustvari več kot 25 % svetovnega bruto domačega proizvoda in petino svetovne trgovine. Unija je tudi dejaven politični akter z interesi in odgovornostmi na področju regionalne (zlasti v sosedstvu) in svetovne varnosti. Njena solidarnost se kaže predvsem v tem, da zagotavlja več kot polovico celotne mednarodne razvojne pomoči in je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Dejavno sodeluje pri varstvu človekovih pravic, spodbujanju agende za dostojno delo in drugih splošnih vrednot ter spoštovanju mednarodnih okoljskih in socialnih konvencij.

EU je tudi vse bolj dejavna pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju in vzpostavljanju miru v okviru misij kriznega upravljanja, ki jih vodi, ter instrumentov EU za krizno odzivanje in stabilizacijo. EU podpira tudi misije ZN in Afriške unije za ohranitev in vzpostavitev miru v nestabilnih državah ali državah, ki jih je prizadela vojna. Poleg tega se je EU zavezala podpori večstranskega sistema in njegove reforme, večstranskih trgovinskih pogajanj iz Dohe, pogajanj o podnebnih spremembah v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, pogajanj o biotski raznovrstnosti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, pogajanj o drugih večstranskih sporazumih, reform G-8 in G-20 ter agende globalnega upravljanja.

Zunanje politike so zato pomembno področje delovanja EU, ki je bilo okrepljeno z novim institucionalnim okvirom, ki ga zagotavlja Lizbonska pogodba.

EU uporablja finančne instrumente za zunanje odnose v podporo izvajanju teh zunanjih politik, zlasti pri:

(1) spodbujanju in zastopanju vrednot EU v svetu. Ker so človekove pravice, demokracija in pravna država ključnega pomena, nedavni dogodki v različnih delih sveta pozivajo k pregledu pomoči, ki jo EU zagotavlja nadnacionalnim in demokratičnim procesom ter civilni družbi;

(2) razširjanju politik EU v podporo reševanju velikih svetovnih izzivov, kot so spopadanje s podnebnimi spremembami, sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti in zaščita svetovnih javnih dobrin in virov, kar je treba dodatno okrepiti. Komisija predlaga oblikovanje proaktivnega načrta EU in skupnih interesov s tretjimi državami s posebnim poudarkom na strateških partnerjih;

(3) povečanju vpliva razvojnega sodelovanja EU, katerega cilj bi bila zlasti prizadevanja za izkoreninjenje revščine. EU bo pomoč osredotočila na področja, na katerih lahko ponudi posebno znanje in izkušnje, ter jo prilagodila partnerskim državam in regijam ter tako zagotovila, da bo dodeljena na podlagi potreb, zmogljivosti, interesov in zavez; izboljšala usklajevanje pomoči in skladnost politike za razvoj; ter zagotovila zadostna sredstva za razvoj. Vzpostavljen bo vseafriški instrument za podporo izvajanju skupne strategije za Afriko in Evropo, ki bo osredotočen na jasno dodano vrednost medregionalnih in medcelinskih dejavnosti. Bo dovolj prožen, da bo omogočal prispevke držav članic EU, afriških držav, finančnih institucij in zasebnega sektorja;

(4) naložbah v dolgoročno blaginjo in stabilnost v sosedstvu EU. Prizadevanja za vzpostavitev območja stabilnosti, blaginje in demokracije bodo potekala v okviru priprav (potencialnih) držav kandidatk za članstvo v EU in v okviru obnovljene sosedske politike. EU bo v okviru večjega političnega sodelovanja in gospodarskega povezovanja na jugu in vzhodu dejavno podpirala demokratične vrednote in načela v sosedstvu ter bolj pošteno razdelitev koristi rasti;

(5) krepitvi evropske solidarnosti po naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih je povzročil človek. Proračun EU bo z upoštevanjem mednarodno dogovorjenih načel humanitarnega prava in krepitvijo njegovega vpliva na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite podpiral ukrepe za predvidevanje nesreč in pripravo nanje ter njihovo preprečevanje in hitrejše odzivanje nanje ter bo prožnejši pri vključevanju v razvojne ukrepe za izhod iz kriz in razvoj odpornosti nanje;

(6) izboljšanju preprečevanja in reševanja kriz. Okrepili se bodo ukrepi EU za preprečevanje in reševanje kriz, ohranjanje miru in krepitev mednarodne varnosti, vključno s krepitvijo zmogljivosti EU za pripravljenost na krize.

Odprta Evropa, ki deluje znotraj mednarodnega in na pravilih temelječega okvira, je najboljši način za izkoriščanje koristi globalizacije, ki bo spodbudil rast in zaposlovanje.

2. Instrumenti

Komisija za prihodnje instrumente EU za zunanje ukrepe predlaga strukturo, ki je opisana v nadaljevanju.

2.1. Razvojno sodelovanje

Komisija predlaga nadgradnjo sedanjega instrumenta za razvojno sodelovanje v smislu njegovega geografskega in tematskega področja uporabe. Predlaga, naj Evropski razvojni sklad, ki zajema sodelovanje z državami AKP (afriške, karibske in pacifiške države) ter s čezmorskimi državami in ozemlji, v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira ostane zunaj proračuna.

2.2. Instrument za države v postopku širitve

Predlaga se enoten integrirani predpristopni instrument, ki bo finančni steber strategije širitve in bo zajemal vse razsežnosti notranjih politik in tematskih vprašanj. Njegov cilj bo zagotoviti, da bodo države kandidatke in potencialne kandidatke v celoti pripravljene na morebiten pristop k EU. Poudarek bo na socialno-ekonomskem razvoju, regionalnem sodelovanju, sprejetju in izvajanju pravnega reda EU ter na pripravah na vodenje notranjih politik po pristopu. Izvajal se bo v okviru nacionalnih programov / programov za več upravičencev, dogovorjenih z upravičenci, ter bo posnemal tudi strukturne sklade, Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, vključno z njihovo preusmeritvijo na zagotavljanje javnih dobrin. Poleg tega bodo politični in finančni instrumenti, ki so povezani s krizo (makrofinančna pomoč, instrument za stabilnost) še naprej na voljo v državah v procesu širitve, če jih bodo te potrebovale.

2.3. Evropski sosedski instrument

Evropski sosedski instrument bo koristil sosednjim državam EU, saj bo podpiral globlje politično sodelovanje, tesnejše gospodarsko povezovanje z EU ter učinkovit in trajnostni prehod v demokracijo. Sodelovanje z državami v sosedstvu EU bo temeljilo na načelu „več za več“ skladno s sklepi iz sporočila Komisije „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“. Evropski sosedski instrument bo zagotavljal večino sredstev EU za sosedstvo, po potrebi pa ga bodo dopolnjevali še drugi zunanji instrumenti[15].

2.4. Instrument partnerstva

Ta novi program bo zagotavljal ad hoc pomoč za sodelovanje z vsemi tretjimi državami (nerazvitimi državami in državami v razvoju) s posebnim poudarkom na strateških partnericah / gospodarstvih v vzponu. V okviru tega programa se bodo financirale dejavnosti v podporo razširjanju politik EU v svetu v okviru dvostranskega sodelovanja in skupnih pristopov za spopadanje z izzivi, gospodarskih partnerstev in poslovnega sodelovanja, dejavnosti in omrežij javne diplomacije, medčloveških povezav; organiziranja političnih razprav in skupnih dejavnosti s posameznimi partnerskimi državami; ter spodbujanja trgovine in naložb ter regulativnega zbliževanja s strateškimi partnerji.

2.5. Spodbujanje človekovih pravic po svetu

Okrepljen evropski instrument za demokracijo in človekove pravice bo osredotočen na dve vrsti dejavnosti. Prvič, namenjen bo okrepljeni podpori razvoju uspešnih civilnih družb in njihovi posebni vlogi kot akterju za spremembe ter človekovim pravicam in demokraciji. To bo vključevalo okrepljeno zmogljivost EU za hitro odzivanje v izrednih razmerah v zvezi s človekovimi pravicami, pa tudi večjo podporo mednarodnim in regionalnim misijam za opazovanje in mehanizmom na področju človekovih pravic. Drugič, namenjen bo podpori misijam za spremljanje poteka volitev in izboljšanju volilnih postopkov.

2.6. Solidarnost in pomoč za ljudi, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek

Humanitarna pomoč in civilna zaščita bosta okrepljeni in bosta še naprej delovali po pristopu, ki temelji na potrebah in načelih.

– Instrument humanitarne pomoči bo zagotavljal odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, na podlagi mednarodnih načel humanitarnega prava ter prek specializiranih organizacij.

– Mehanizem civilne zaščite bo zagotavljal odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v tretjih državah v okviru usklajevanja agencij civilne zaščite držav članic EU.

2.7. Preprečevanje in obvladovanje kriz

Delo EU na tem področju zajema:

· krizno odzivanje v okviru instrumenta za stabilnost, ki vključuje odzivanje na naravne nesreče, osredotočenje na preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in oblikovanje države. Njegova dolgoročna zmogljivost bo obravnavala nadregionalne grožnje, kot so širjenje orožja za množično uničevanje, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, preprečevanje nezakonite trgovine itd.;

· obravnavanje kratkoročnih finančnih potreb držav, vključenih v programe za stabilizacijo in prilagajanje v okviru makrofinančne pomoči;

· spodbujanje jedrske varnosti v podporo mednarodnim predpisom v okviru instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti. Njegov namen je podpirati prizadevanja za večjo jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem ter uporabo učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah.

· Proračun skupne zunanje in varnostne politike bo podpiral ukrepe, ki nimajo vojaških in obrambnih vplivov.

3. Izvajanje

Izvajanje novih programov bo dodatno poenostavljeno, zlasti da se izboljša učinkovitost pomoči. Po potrebi se bo pri dodelitvi in izplačilu sredstev za nove programe upoštevala obojestranska odgovornost. Pri uporabi zunanjih sredstev za številne cilje politik EU se bodo skušale najti okrepljene sinergije, npr. za uresničevanje ciljev EU v zvezi z zmanjšanjem revščine ter financiranjem podnebnih ukrepov in biotske raznovrstnosti.

Predlagala se bo tudi večja prožnost zunanjih ukrepov. Proračunski mehanizmi zunaj finančnega okvira za spopadanje z večjimi nepredvidenimi dogodki (rezerva za nujno pomoč, instrument prilagodljivosti) bodo okrepljeni.

Poenostavitev bo izvedena z natančno razdelitvijo in zmanjšanjem prekrivanj med instrumenti, ki bodo tako posamično opredeljeni in imeli jasno določene cilje politik. Predlagala se bo tudi poenostavitev pravil in postopkov za zagotovitev pomoči EU, zlasti zato, da lahko načrtovanju sledi skupno ukrepanje z državami članicami.

Pri vseh instrumentih (zlasti v okviru skladov za regionalne naložbe) se predlaga nadaljnja uporaba inovativnih finančnih instrumentov, ki naj bi omogočila, da se večji delež nepovratnih sredstev kombinira s posojili, s čimer bi se zbrala dodatna sredstva za potrebe partnerskih držav po naložbah.

Ugotovljeno je bilo, da je treba izboljšati demokratično presojo zunanje pomoči. To se lahko doseže z uporabo delegiranih aktov skladno s členom 290 Pogodbe za nekatere vidike programov, s čimer bi bili sozakonodajalcema zagotovljeni enaki pogoji, načrtovanje pa bi bilo prožnejše. Predlaga se, naj se presoja evropskega razvojnega sklada uskladi z instrumentom za razvojno sodelovanje, vendar naj se upoštevajo posebnosti tega instrumenta.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj od tega: || 70 milijard EUR

· Instrument za razvojno sodelovanje || 20,6 milijarde EUR

· Predpristopni instrument || 12,5 milijarde EUR

· Evropski sosedski instrument || 16,1 milijarde EUR

· Instrument partnerstva || 1 milijarda EUR

· Instrument za stabilnost || 2,5 milijarde EUR

· Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice || 1,4 milijarde EUR

· Skupna zunanja in varnostna politika || 2,5 milijarde EUR

· Instrument za humanitarno pomoč || 6,4 milijarde EUR

· Civilna zaščita in zmogljivost za odzivanje na nesreče || 0,2 milijarde EUR

· Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč || 0,2 milijarde EUR

· Instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti || 0,56 milijarde EUR

· Makrofinančna pomoč || 0,6 milijarde EUR

· Jamstveni sklad za zunanje ukrepe || 1,26 milijarde EUR

Rezerva za nujno pomoč || 2,45 milijarde EUR

Predlagani proračun v okviru 11. ERS skupaj || 30,3 milijarde EUR

Boj proti goljufijam

1. Cilji politike

Cilj politike EU za boj proti goljufijam je ščititi finančne interese Evropske unije s preprečevanjem in preiskovanjem goljufij v škodo proračuna EU ter odvračanjem od njih in zagotavljanjem njihovega pregona. Politiko izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ki organizacijsko spada pod Komisijo, vendar opravlja preiskave povsem neodvisno.

Kot služba Komisije OLAF upravlja spodaj opisane programe za podporo politikam EU za boj proti goljufijam. Posebna komponenta dejavnosti na področju boja proti goljufijam je zaščita pred ponarejanjem evrskih bankovcev in kovancev, kar je za delovanje enotne valute ključnega pomena.

2. Instrumenti

V skladu z obveznostjo tesnega in rednega sodelovanja po členu 325 PDEU so vzpostavljeni trije programi za usklajevanje delovanja držav članic na področju boja proti goljufijam v škodo proračuna:

· Program Herkul II spodbuja dejavnosti na področju boja proti goljufijam s krepitvijo nadnacionalnega in multidisciplinarnega sodelovanja, usposabljanjem, specializiranimi pravnimi študijami, zagotavljanjem drugih specializiranih storitev na področju boja proti goljufijam organom držav članic, ki imajo pristojnosti na tem področju (policijski in carinski organi, državni tožilci itd.), vzpostavljanjem strokovnih mrež, ki vključujejo tudi države pristopnice in kandidatke, ter financiranjem tehnične opreme v državah članicah. Program Herkul je zlasti pomemben za podpiranje boja proti tihotapljenju cigaret.

· Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS) zagotavlja varno infrastrukturo za izmenjavo informacij, povezanih z goljufijami, med državami članicami ter državami članicami in Komisijo. Ta infrastruktura omogoča tudi skupne carinske operacije, v katerih sodelujejo države članice in tretje države, ki koordinirajo vire različnih služb za boj proti skupnim grožnjam.

· Program Pericles je namenjen zaščiti eura pred ponarejanjem in zajema izmenjavo osebja, pomoč in programe usposabljanja. Boj proti ponarejanju eura je uspešen, kar je rezultat usklajenega nabora ukrepov s poudarkom na tesnem sodelovanju med vsemi vključenimi akterji na nacionalni in evropski ravni, kot tudi usposabljanja in ozaveščanja.

Poleg posebnega programa financiranja za boj proti goljufijam bo večja usklajenost določb v zvezi z bojem proti goljufijam po vseh programih financiranja pripomogla k zagotavljanju, da se zavezanost Unije k boju proti goljufijam izvaja učinkovito. V ta namen bodo določbe v zvezi z bojem proti goljufijam vključene v vse pravne podlage za novo generacijo programov, ki obsegajo obdobje 2014–2020.

3. Izvajanje

Ocene prejšnjih programov Herkul so pokazale precejšen učinek v smislu izboljšav na ravni tehnične opreme, ki jo uporabljajo države članice, lažjega izvajanja čezmejnih operacij in kakovosti dokazov. Okrepili so se stiki med specializiranimi uslužbenci organov pregona. Pravne študije, ki obravnavajo posebna vprašanja, povezana s čezmejnimi operacijami za boj proti goljufijam, so okrepile temelje sodelovanja.

Uporaba sistema AFIS v državah članicah se je močno povečala po uvedbi nove tehnologije leta 2010. Načrtovane so nadaljnje izboljšave, ki bodo zlasti olajšale analizo tveganj. Povečala se bo tudi zmogljivost za izvajanje skupnih carinskih operacij.

Program Pericles je prispeval k razmeroma nizkemu obsegu ponarejanja evrskih bankovcev in kovancev ter uspešnim akcijam za zaustavitev ponaredkov, še preden ti pridejo v obtok. Pericles obsega približno 110 ukrepov in je omogočil usposabljanje skoraj 6 000 uradnikov, kar predstavlja pomemben del ukrepov za zaščito eura pred ponarejanjem.

Ti programi se izvajajo s subvencijami in javnimi naročili.

Za vse tri programe je predlagano, da se na podlagi izkušenj izboljša sedanji pristop v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam, pri tem pa ohrani primerna raven porabe.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani skupni proračun za Herkul, Perikles in AFIS za obdobje 2014–2020 || 150 milijonov EUR

Zdravje in potrošniki

1. Cilji politike

Politika Evropske unije na področju zdravja in potrošnikov je osredotočena na vprašanja, ki so nadvse pomembna za vse evropske državljane: zdravje in varnost ter razpoložljivost vrste prehrambnih in potrošniških izdelkov na učinkovitem in varnem notranjem trgu. Politike EU na tem področju so oblikovane tako, da zagotavljajo pravice evropskim potrošnikom, varujejo in izboljšujejo zdravje evropskih državljanov, zagotavljajo varno in zdravo hrane ter varujejo zdravje rastlin ter dobro počutje in zdravje živali.

Komisija je še posebej odgovorna za to, da pomaga varovati in izboljševati zdravstveno in splošno stanje živali v Skupnosti, zlasti živali za pridobivanje hrane, obenem pa olajšuje trgovino znotraj Skupnosti ter uvoz živali in živalskih proizvodov skladno z ustreznimi zdravstvenimi standardi in mednarodnimi obveznostmi. EU podobno nadzira trženje in uporabo proizvodov za zaščito rastlin ter določa standarde za spremljanje in nadziranje ostankov pesticidov. Izvaja preventivne ukrepe za zaščito pred uvedbo in razširjanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom, v EU. Določa tudi pogoje kakovosti za prodajo semen in razmnoževalnega materiala v EU. Ta naloga se v okviru proračuna EU izvaja učinkoviteje in gospodarneje, kot bi se v okviru 27 različnih nacionalnih proračunov.

Spodbujanje zdravja je sestavni del ciljev v zvezi s pametno in vključujočo rastjo iz strategije Evropa 2020. Dolgotrajno zdravje in aktivnost ljudi pozitivno vplivata na produktivnost in konkurenčnost. Inovacije na področju zdravstvenega varstva v okviru demografskih sprememb veliko pripomorejo k reševanju izzivov trajnosti v sektorju.

Podobno potrošniška politika znatno prispeva k uspešnosti evropskega gospodarstva, saj državljanom omogoča pomembno vlogo na enotnem trgu ter krepi njihovo zmožnost, da kupujejo blago in storitve v tujini, zlasti na spletu, ter zaupanje v take nakupe. Učinkovita politika na področju potrošnikov lahko z izdatki, ki znašajo 56 % BDP EU, dejavno prispeva k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020.

Programi, ki se financirajo v okviru politike EU na področju zdravja in potrošnikov, prispevajo k blaginji evropskih državljanov. Dodana vrednost programov EU na področju zdravja in potrošnikov je v njihovi zmožnosti za reševanje vprašanj, ki jih države članice same ne bi mogle tako uspešno reševati. Na primer, dejavnosti za spodbujanje čezmejnega nakupovanja ali za odzivanje na večje izzive, bolezni ali pandemije, ki prizadenejo več držav članic, zahtevajo usklajen odziv. Bolezni živali in rastlin se prav tako ne ozirajo na nacionalne meje. Zagotovitev enotne in visoke ravni zdravja živali in varnosti hrane v celotni EU omogoča prosto gibanje živih živali in živalskih proizvodov, kar je ključno za delovanje enotnega trga, poleg tega pa z večjo izbiro in konkurenco koristi potrošnikom ter evropskim proizvajalcem hrane zagotavlja koristi ekonomije obsega.

2. Instrumenti

Komisija za podporo uresničevanja politike EU na področju zdravja in potrošnikov predlaga programe, ki so opisani v nadaljevanju.

2.1. Zdravje 2.1.1. Program Zdravje za rast

Novi program Zdravje za rast bo usmerjen k ukrepom z jasno evropsko dodano vrednostjo skladno s cilji strategije Evropa 2020 in novimi pravnimi obveznostmi. Njegov glavni cilj je v sodelovanju z državami članicami zavarovati državljane pred čezmejnimi zdravstvenimi tveganji, povečati trajnost zdravstvenih storitev in izboljšati zdravje prebivalstva ter obenem spodbujati inovacije in zdravje. Program bo na primer podpiral zdravstveno politiko, saj bo razvijal najboljše prakse in smernice za diagnosticiranje in zdravljenje redkih bolezni, podpiral evropske referenčne mreže o boleznih, razvijal najboljše prakse in smernice za preventivne preglede za odkrivanje raka in razvijal skupni pristop EU za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij in e-zdravja. Ukrepe na področju raziskav in inovacij na področju zdravja bo podpiral skupni strateški okvir za raziskave in inovacije.

2.1.2. Zdravje živali in rastlin ter varnost hrane

Program Zdravje živali in rastlin ter varnost hrane je osredotočen na izkoreninjenje bolezni živali, veterinarski sklad za nujne primere in na ukrepe, ki so s tem povezani, na primer financiranje referenčnih laboratorijev EU, programov usposabljanja in bank cepiv. V prihodnjem programu se bodo te dejavnosti še naprej izvajale in bodo še bolj osredotočene na rezultate. V okviru programa se bodo financirali tudi dodatni in nadvse potrebni ukrepi za obravnavanje škodljivcev in bolezni rastlin, ki so v EU vse bolj pogosti.

2.2. Potrošniki

Program Potrošniki

Program Potrošniki bo spodbujal pravice potrošnikov kot pomembno orodje za dosego visoke stopnje zaščite na celotnem enotnem trgu. Program bo osredotočen na izboljšanje zagotavljanja informacij potrošnikom in zastopanja interesov potrošnikov. Podpiral bo učinkovito uporabo pravil za varstvo potrošnikov, in sicer v okviru sodelovanja med organi in organizacijami, pristojnimi za njihovo izvajanje ter obveščanje, izobraževanje in reševanje sporov v zvezi z njimi. Novi program bo temeljil na pozitivnih rezultatih sedanjega programa z manjšimi prilagoditvami glede na ključne nove prednostne naloge. Komisija zlasti predlaga povečanje sredstev, namenjenih za alternativno reševanje sporov, ter krepitev zmogljivosti za svetovanje potrošnikom pri čezmejnem nakupovanju.

3. Izvajanje

Proračun za zdravje in potrošnike se izvaja z neposrednim in posrednim centraliziranim upravljanjem. Večina proračuna za hrano in krmo se izvaja z neposrednim centraliziranim upravljanjem, zlasti z nepovratnimi sredstvi, ki se plačajo organom držav članic.

Komisija je leta 2004 ustanovila Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike za upravljanje programa Javno zdravje. Mandat agencije je bil leta 2008 razširjen in zdaj zajema izvajanje programa Potrošniki in ukrepov usposabljanja na področju varnosti hrane, ki se financirajo iz proračuna za hrano in krmo. Na tem področju so dejavne tudi številne druge regulativne agencije: Urad Skupnosti za rastlinske sorte, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za varnost hrane in Evropska agencija za zdravila. Urad Skupnosti za rastlinske sorte se v celoti samofinancira s pristojbinami. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za varnost hrane se financirata z letno proračunsko subvencijo, Evropska agencija za zdravila pa prejema tako proračunsko subvencijo kot pristojbine iz zasebnega sektorja. Ti organi bodo izvajali nove programe v okviru svojih strokovnih področij.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj, od tega: || 2,75 milijarde EUR

· Varnost hrane || 2,2 milijarde EUR

· Program Zdravje za rast || 396 milijonov EUR

· Program Potrošniki || 175 milijonov EUR

Notranje zadeve

1. Cilji politike

Cilj politike Evropske unije na področju notranjih zadev je vzpostaviti območje brez notranjih meja, v katerega ljudje lahko vstopijo, se v njem prosto gibljejo, živijo in delajo, prepričani, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je zagotovljena njihova varnost.

EU ima odločilno vlogo pri reševanju groženj hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in terorizma ter pri zagotavljanju učinkovitega upravljanja zunanjih meja EU in hitrem odzivanju na nastajajoče krize, ki so posledica nesreč, ki jih povzroči človek, ali naravnih nesreč. V času globalizacije, ko so grožnje vse pogostejše in imajo vse bolj nadnacionalno razsežnost, se nobena država članica ne more učinkovito odzivati sama. Potreben je skladen in celovit evropski odziv za zagotovitev, da lahko organi pregona učinkovito čezmejno sodelujejo.

Sodelovanje in solidarnost na ravni EU sta že omogočila znaten napredek pri uresničevanju bolj odprte in varne Evrope. EU se bo še naprej spopadala s pomembnimi izzivi, nenazadnje na področju staranja prebivalstva in zmanjševanja delovne sile. V prihodnost usmerjena politika zakonitega priseljevanja in vključevanja je bistvena za krepitev konkurenčnosti in socialne kohezije EU, ki bogatita naše družbe in ustvarjata priložnosti za vse. EU mora reševati vprašanja nezakonitih migracij ter se boriti proti trgovini z ljudmi in drugim oblikam sodobnega suženjstva. Obenem pa mora EU še naprej izkazovati solidarnost s tistimi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Dokončna vzpostavitev varnejšega in učinkovitejšega skupnega evropskega azilnega sistema, ki odraža naše vrednote, bo tudi v prihodnje naša prednostna naloga.

Podpora iz proračuna EU lahko zagotovi edinstveno dodano vrednost na tem področju. Financiranje EU je jasen znak solidarnosti in delitve odgovornosti, ki sta nujna za spopadanje z našimi skupnimi izzivi. Kontrola na zunanjih mejah EU je na primer osnovni pogoj za prosto gibanje, izvajajo pa jo nekatere države članice v interesu in imenu celotne EU. Kadar se posamezna država članica sooča z izjemnimi pritiski na svojih mejah, ji mora EU zagotoviti ustrezno podporo. Podobno bi morale države članice, ki imajo zaradi svoje geografske lege nesorazmerne stroške zaradi migracijskih tokov, dobiti ustrezno finančno pomoč v okviru proračuna EU.

Sredstva EU lahko pripomorejo tudi k večji učinkovitost, in sicer z združevanjem virov ter krepitvijo nadnacionalnega sodelovanja v praksi med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. To še posebej velja za področje notranje varnosti, saj finančna podpora skupnim operacijam, kot so skupne preiskovalne enote, krepi sodelovanje med policijo, carino, mejno stražo in pravosodnimi organi.

Poleg podpore za notranje vidike politike na področju notranjih zadev bi morala biti zadostna sredstva EU na voljo tudi za krepitev njene zunanje razsežnosti, ki bi bila v celoti v skladu z zunanjimi ukrepi EU, na primer z zagotavljanjem podpore izvajanju sporazumov o ponovnem sprejemu in partnerstev na področju mobilnosti, s podpiranjem tretjih držav pri razvoju zmogljivosti za nadzor meja ali z zagotavljanjem sredstev za boj proti mednarodnim kriminalnim združbam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju orožja in drog.

2. Instrumenti

Komisija predlaga poenostavitev strukture financiranja EU na tem področju z zmanjšanjem števila programov financiranja na dva, in sicer:

– sklad za migracije in azil, ki bo podpiral ukrepe na področju azila in migracij, vključevanja državljanov tretjih držav in njihovega vračanja;

– sklad za notranjo varnost, ki bo zagotavljal finančno pomoč za pobude na področju zunanjih meja in notranje varnosti.

Oba sklada naj bi imela znatno zunanjo razsežnost, da lahko EU zagotovita potrebna sredstva za uresničevanje njenih prednostnih nalog na področju notranjih zadev v zvezi s tretjimi državami in za podpiranje interesov EU. S finančno podporo se bo zagotovila ozemeljska kontinuiteta financiranja, najprej v EU nato pa še v tretjih državah (npr. v zvezi s preselitvijo beguncev, sporazumi o ponovnem sprejemu, programi regionalne zaščite, bojem proti nezakonitim migracijam, krepitvijo upravljanja meja in policijskega sodelovanja, na primer s sosednjimi državami).

Instrumenta bosta zagotavljala tudi hitro odzivanje v izrednih razmerah, saj bosta sklada oblikovana tako, da bosta EU omogočala ustrezno odzivanje na hitro se spreminjajoče razmere.

3. Izvajanje

Zmanjšanje števila programov in pravila za njihovo izvajanje bodo racionalizirali postopke in vsem zainteresiranim stranem omogočili boljše razumevanje pravil.

Prehod z neposrednega na deljeno upravljanje, kadar bo to mogoče, bo odpravil nepotrebno upravno breme. Neposredno upravljanje se bo še naprej uporabljalo za določene nadnacionalne ali posebno inovativne projekte ter za podporo nedržavnim akterjem, pa tudi za spodbujanje kulturnih dogodkov in študij. Ohranjeno bo tudi za mehanizme za prožno odzivanje v izrednih razmerah in zunanjo razsežnost.

Za sklade, ki se upravljajo deljeno, se predlaga prehod s sistema letnih programov na sistem večletnih programov, usmerjen v rezultate. To bo prispevalo k boljšemu osredotočenju na cilje in rezultate, pri čemer se bo zmanjšala delovna obremenitev zainteresiranih strani in skrajšal čas, potreben za odobritev nacionalnih programov, kar bo pospešilo sprostitev sredstev.

Delo EU na tem področju podpirajo številne agencije, vključno z Europolom, Frontexom, Evropskim azilnim podpornim uradom, Evropsko policijsko akademijo, Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter agencijo za IT. Sinergije in skladnost med dejavnostmi Komisije in njenih agencij bi bilo treba še okrepiti, za kar obstajajo tudi možnosti, da se zagotovi, da bodo agencije učinkovite in da bodo podpirale sodelovanje med državami članicami v praksi.

Obsežnim informacijskim sistemom (kot sta SIS II in VIS) je namenjen znaten delež proračuna na tem področju, saj prinašajo visoko evropsko dodano vrednost. Te sisteme trenutno upravlja Komisija, vendar bo upravljanje postopno preneseno na prihodnjo agencijo za IT, ki bo začela delovati leta 2012. Agencija za IT bo pristojna tudi za razvoj in upravljanje prihodnjih informacijskih sistemov na tem področju.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani proračun za obdobje 2014–2020 skupaj, od tega: || 8,23 milijarde EUR

· Sklad za migracije in azil || 3,4 milijarde EUR

· Sklad za notranjo varnost || 4,1 milijarde EUR

· Sistemi IT || 730 milijonov EUR

Infrastruktura – instrument za „povezovanje Evrope“

1. Cilji politike

Za evropsko gospodarsko prihodnost so potrebna pametna, trajnostna in med sabo povsem povezana prometna, energetska in digitalna omrežja. Ta omrežja so nujni pogoj za dokončanje enotnega evropskega trga. Pripomogla bodo tudi k izpolnitvi ciljev EU za trajnostno rast iz strategije Evropa 2020 ter k doseganju visoko zastavljenih ciljev EU „20-20-20“ na področju energetske in podnebne politike[16].

Čeprav se pričakuje, da naj bi imel pri zagotavljanju potrebne infrastrukture glavno vlogo trg prek ustreznih naložbenih mehanizmov in mehanizmov oblikovanja cen, brez ustrezne javne intervencije (vključno s proračunom EU) nekaterih naložb v infrastrukturo ne bo ali bodo preložene na čas veliko po roku, ki naj bi bil v letu 2020.

Komisija je leta 2010 v energetskem sektorju opredelila prednostne koridorje za transport električne energije (štiri), plina (tri) in nafte. Ocenjuje se, da je treba za plinovode in električna omrežja do leta 2020 nameniti okoli 200 milijard EUR. Trg bi moral brez dodatne pomoči zagotoviti 100 milijard EUR te celotne naložbe, za preostalih 100 milijard EUR pa bo treba potrebni zasebni kapital najti z javnimi ukrepi in zanj zagotoviti ustrezne finančne vzvode.

V prometnem sektorju je treba infrastrukturo načrtovati tako, da bo imela kar največje pozitivne učinke na gospodarsko rast ter čim manjši negativni vpliv na okolje. Prometna infrastruktura je v vzhodnih in zahodnih delih EU neenakomerno razvita in stanje na tem področju bi bilo treba izenačiti. Evropa potrebuje vseevropsko „osrednje omrežje“ s koridorji za tovorni in potniški promet, ki bo zelo učinkovit in bo oddajal malo emisij, pri čemer se bo obsežno izkoristila že obstoječa infrastruktura, dokončale manjkajoče povezave, zmanjšala ozka grla, pri multimodalnih kombinacijah pa se bodo uporabljale učinkovitejše storitve. Podporo za to osrednje omrežje bo zagotavljal instrument za povezovanje Evrope, dopolnjevalo pa ga bo obširno omrežje nacionalnih infrastruktur (ki lahko prejemajo podporo iz strukturnih skladov EU). Pri zasnovi osrednjega omrežja se bo uporabljala vseevropska metodologija načrtovanja. Poleg vzdrževanja obstoječih sredstev bo celovito omrežje temeljilo na sedanjih vseevropskih prometnih omrežjih (TEN-T) ter obsegalo obstoječo in načrtovano infrastrukturo v državah članicah. Stroški razvoja infrastrukture EU, ki bi bil usklajen s povpraševanjem po obsegu prevoza, se za obdobje 2010–2030 ocenjujejo na več kot 1,5 bilijona EUR. Za dokončanje omrežja TEN-T bo treba do leta 2020 zagotoviti okoli 500 milijard EUR, od katerih bo 250 milijard namenjenih odstranitvi glavnih ozkih grl.

Digitalna omrežja, tako fizična kot tista, ki temeljijo na storitvah, so ključna za spodbujanje pametne rasti. V okviru digitalne agende bi moral imeti vsak Evropejec do leta 2013 dostop do osnovnih širokopasovnih povezav, do leta 2020 pa še do hitrih in ultrahitrih povezav. Komisija je septembra 2010 opisala ukrepe, ki jih lahko skupaj z državami članicami sprejme za zagotovitev 180 do 270 milijard EUR naložb, potrebnih za omogočenje hitrega širokopasovnega dostopa vsem gospodinjstvom do leta 2020. Potrebno je načrtno javno posredovanje za spodbuditev zasebnih naložb na področjih, na katerih je trg šibek. Z bolj sodobno Evropo bodo skupne arhitekture za digitalne storitve podpirale vse bolj mobilne državljane, omogočile nastanek enotnega digitalnega trga, spodbujale rast čezmejnih storitev in zniževale transakcijske stroške podjetij, zlasti MSP, ki iščejo priložnosti za rast zunaj svojih domačih trgov.

2. Instrumenti

V razdelku, v katerega so prerazporejeni vsi ukrepi, ki podpirajo ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo, Komisija predlaga ustanovitev instrumenta za povezovanje Evrope, s katerim bi se spodbudilo dokončanje „osrednjega prometnega omrežja“, „prednostnih energetskih koridorjev“ ter digitalne infrastrukture, ki jo EU potrebuje za trajnostno konkurenčnost v prihodnosti. Podpiral bo infrastrukture z evropsko razsežnostjo in razsežnostjo enotnega trga ter usmerjal podporo EU prednostnim omrežjem, ki jih je treba zgraditi do leta 2020, in področjem, ki so najbolj upravičena do evropskih ukrepov. Vse večja zapletenost omrežij pomeni, da se lahko učinkovito sodelovanje, ki bo kar najbolj zmanjšalo stroške za vse državljane, doseže le na evropski ravni.

Poleg tega je treba vzpostaviti okolje, ki spodbuja zasebne naložbe, ter razviti instrumente, ki bodo privlačni nosilci naložb za specializirane vlagatelje v infrastrukturo. Države članice in Evropska unija morajo vzpostaviti pogoje za spodbujanje zasebnih naložb in okrepiti svoja prizadevanja kljub in zaradi trenutnih finančnih težav, s katerimi se spopadajo vsi javni organi. Takšni nosilci naložb morajo zaradi kar največje učinkovitosti zajemati več sektorjev in držav, saj se s tem doseže kar največja diverzifikacija in se tako zmanjša tveganje. To se lahko doseže le na evropski ravni in na podlagi dobro osnovanih koridorjev ter načrtnih področij za naložbe. Naložbe za spodbujanje rasti, ki dolgoročno omogočajo prihranke, bodo spodbudile gospodarstvo, ustvarile delovna mesta, povečale potrošnjo ter podprle cilje, o katerih je bil dosežen soglasen dogovor v okviru strategije Evropa 2020.

Instrument za povezovanje Evrope bo podprl vseevropske projekte, pri katerih bo usklajeni in optimizirani pristop zmanjšal skupne stroške ali rešil vprašanje neenakomernih donosov. Poleg tega bo prek skupnih finančnih instrumentov zagotovil orodja za privabljanje sredstev iz zasebnega sektorja znotraj in zunaj EU. Financiranje projekta bo tako dopolnilo in okrepilo uporabo sredstev EU. Instrument za povezovanje Evrope bo tudi v celoti izkoriščal sinergije na področju materialne infrastrukture (na primer s skupnim uresničevanjem velikih prometnih in energetskih čezmejnih povezav) in z uvedbo pametnih informacijskih tehnologij v prometno in energetsko infrastrukturo.

3. Izvedba

Instrument za infrastrukture bo imel za obdobje 2014–2020 na voljo en sklad s sredstvi v višini 40 milijard EUR. V okviru tega zneska bodo na voljo posebne vsote za energetska, prometna in digitalna omrežja. Instrument bo centralno upravljala Komisija s podporo izvajalske agencije (kot na primer sedanja izvajalska agencija za TEN-T) in finančnih posrednikov. Projekte bodo na terenu dejansko tehnično izvajali predlagatelji projekta (npr. prek oddaje naročil in razpisov). Za instrument bo na voljo dodatnih 10 milijard EUR, namenjenih za povezane naložbe v prometne infrastrukture znotraj Kohezijskega sklada.

Uporabljale se bodo različne stopnje sofinanciranja glede na sektor, geografski položaj in vrsto projekta, s katerimi se bo vzpostavilo ravnovesje med potrebo po čim večjem izkoristku finančnih vzvodov in bistveno pospešitvijo izvedbe projekta. Največje stopnje sofinanciranja se bodo ravnale po analizi stroškov in koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter potrebi po čim večjem izkoristku financiranja EU. Pri treh zadevnih sektorjih bo učinek stopnje sofinanciranja, ki se bo uporabljal, močno odvisen od gospodarskega/razvojnega statusa zadevnih držav[17]. Kar zadeva zlasti sektor energetike, se je z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva izkazalo tudi, da je bila za začetek projektov, ki povečujejo varnost preskrbe, potrebna višja stopnja sofinanciranja[18].

Instrument za povezovanje Evrope bo združil tržne instrumente in neposredno podporo EU, da bi se kar najbolj izkoristil učinek financiranja. Veliki učinki finančnega vzvoda inovativnih finančnih instrumentov (ki so lahko v razmerju do 1:25 za projektne obveznice) in uspešno črpanje neodvisne podpore EU (kakor na primer pri programih v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva ali TEN-T) bodo bistveno prispevali k blažitvi tveganj in olajšanju dostopa do kapitala tam, kjer so potrebe po naložbah ogromne.

V revidiranih smernicah TEN-T (ki bodo sprejete septembra 2011), energetsko-infrastrukturnem svežnju (COM(2010) 677), ki ga je 4. februarja 2011 odobril Evropski svet, in Evropski digitalni agendi (COM(2010) 245) so bile opredeljene ključne prednostne potrebe za omrežja za celotno Evropo.

V Prilogi je prikazan predlagani seznam povezav, za katere naj bi bilo zagotovljeno financiranje.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011

Instrument za povezovanje Evrope od tega: || 40 milijard EUR

· energetika || 9,1 milijarde EUR

· promet || 21,7 milijarde EUR

· IKT / digitalna omrežja || 9,2 milijarde EUR

Zneski iz Kohezijskega sklada, namenjeni prometnim infrastrukturam || 10 milijard EUR

Skupaj || 50 milijard EUR

Okvirni seznam projektov za evropske koridorje mobilnosti in osrednje prometno omrežje

Horizontalne prednostne naloge

Inovativno upravljanje in storitve || enotno evropsko nebo – SESAR

Inovativno upravljanje in storitve || sistemi za upravljanje cestnega in železniškega prometa ter prometa na celinskih plovnih poteh (ITS, ERTMS in RIS)

Inovativno upravljanje in storitve || pristanišča in letališča osrednjega omrežja

|| || ||

Evropski koridorji

Projekti v pripravi na področju koridorjev TEN-T osrednjega omrežja || Odseki, ki se bodo financirali do leta 2020 || Vrsta prevoza || Glavni datumi

1. Koridor Baltik–Jadran - Helsinki–Tallinn–Riga–Kaunas–Varšava–Katowice - Gdynia–Katowice - Katowice–Ostrava–Brno- Dunaj - Katowice–Žilina–Bratislava–Dunaj - Dunaj–Gradec–Videm (vključno s predorom Koralm)–Benetke - Gradec–Maribor–Ljubljana–Trst / Koper–Benetke - Benetke–Bologna - Ravenna || || ||

|| Tallinn–Riga–Kaunas–Varšava || multimodalni || dokončana študija izvedljivosti, posodobitev obstoječe povezave bo zaključena do leta 2015, dela na novi povezavi se bodo začela pred letom 2020

multimodalna povezava Gdynia–Katowice || multimodalni || posodobitev za hitrost 160 km/h v teku

Katowice–Ostrava–Brno & Katowice–Žilina–Bratislava || železniški || posodobitev v teku

železniška povezava Bratislava–letališče Dunaj–Dunaj || železniški || povezovalne točke na letališču v gradnji

železniška povezava Dunaj – Gradec – Celovec (Semmering, Koralm) || železniški || za predor Semmering v teku podrobnejše študije, gradnja predora Koralm do leta 2024

železniška povezava Celovec–Videm (Pontebbana) || železniški || uvedba sistemov za upravljanje prometa

železniška povezava Gradec–Maribor || železniški || zaključek po letu 2020

železniška povezava Maribor – Ljubljana –Trst || železniški || študije in delno posodabljanje v teku

železniška povezava za Koper || železniški || posodobitev v teku

Benetke–Bologna–Ravenna || železniški || predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

|| || ||

2. Koridor Varšava–Berlin–Amsterdam - Amsterdam (Rotterdam)–Hannover–Berlin–Poznań–Varšava || || ||

|| multimodalna povezava Varšava–Poznań–nemška meja || multimodalni || posodobitev cest in železnic v teku, študije železniškega sistema za visoke hitrosti v teku

železniška povezava poljska meja–Berlin–Hannover–Amsterdam || železniški || študije v teku, uvedba sistemov za upravljanje prometa

Amsterdamske zapornice || IWW || študije v teku

|| || ||

3. Sredozemski koridor - Algeciras–Madrid–Tarragona - Valencia–Tarragona - Tarragona–Barcelona–Perpignan–Lyon–Torino–Milano - Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja || || ||

|| železniška povezava Algeciras–Madrid || železniški || študije v teku, dela naj bi se začela pred letom 2015, končala pa leta 2020

železniška povezava Valencia–Taragona–Barcelona || železniški || gradnja med letoma 2014–2020

Barcelona–Perpignan || železniški || dela v teku, dokončana do leta 2015

neposredna železniška povezava Perpignan–Montpellier || železniški || obvoz za Nîmes–Montpellier naj bi začel obratovati leta 2017, obvoz za Montpellier–Perpignan pa 2020

železniška povezava Lyon–Torino || železniški || dela naj bi se zaključila leta 2025

Milano–Brescia || železniški || posodobitev v teku

Brescia–Benetke–Trst || železniški || dela naj bi se začela pred letom 2014 na več odsekih

Trst–Divača || železniški || študije in delno posodabljanje v teku

Maribor–Budimpešta–Záhony || železniški || dela v teku

|| || ||

4. Koridor Hamburg–Rostock–Constanta–Burgas–Piraeus–Nikozija - Hamburg–Berlin - Rostock–Berlin - Berlin–Praga–Brno–Bratislava–Budimpešta–Arad - Arad–Bukarešta–Constanţa - Arad–Temišvar–Sofija–Burgas - Sofija–Solun–Pirej–Nikozija || || ||

|| Hamburg–Berlin & Rostock–Berlin–Dresden || || uvedba sistemov za upravljanje prometa

Dresden–Praga || || uvedba sistemov za upravljanje prometa, študije železniškega sistema za visoke hitrosti v teku

zapornice mesta Děčín || IWW || študije v teku

multimodalna povezava Bratislava–Budimpešta (vključno z obvoznico Budimpešte) || multimodalni || dela v teku

multimodalna povezava Budimpešta–Bukarešta–Constanţa, Arad–Temišvar–Calafat || multimodalni || posodobitev na Madžarskem skoraj gotova, v Romuniji pa v teku

multimodalna povezava Calafat–Sofija–Burgas Sofija–Solun || multimodalni || študije za Calafat–Sofija- Solun v teku, posodobitev povezave Sofija–Burgas v teku

naložbe v pristanišča in multimodalne povezave na Cipru || multimodalni || predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

|| || ||

5. Koridor Helsinki–Valletta - Helsinki–Turku–Stockholm–Malmö–København–Hamburg (vključno z otokom Fehmarn) - Hamburg–Hannover–Nurnberg–München–Verona (vključno s predorom Brenner Base)–Bologna–Rim–Neapelj–Bari–Valletta || || ||

|| Helsinki–Turku || multimodalni || dela v teku

Stockholm–Malmö (nordijski trikotnik) || multimodalni || dela v teku

samo Fehmarn || multimodalni || študije v teku, gradnja na Fehmarnu predvidena med 2014 in 2020

multimodalna povezava København–Hamburg prek Fehmarna: dovozne poti || multimodalni || dostopne poti iz Danske naj bi bile zaključene do leta 2020, dostopne poti iz Nemčije pa bodo končane v 2 korakih (2020–2027)

ozka grla na železnici med Hamburgom in Münchnom || železniški || zaključek del predviden okoli leta 2017

München–Wörgl: dostop do predora Brenner Base in čezmejnega odseka || železniški || študije so se začele

predor Brenner Base || železniški || dela na glavnem predoru 2010–2024

dovozne poti iz predora Brenner Base do Verone || železniški || študije v teku

Verona–Bologna–Rim–Neapelj || železniški || posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

Neapelj–Bari–Valletta || železniški || študije v teku

naložbe v pristanišča in multimodalne povezave na Malti || multimodalni || predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

|| || ||

6. Koridor Genova–Rotterdam - Genova–Milano/Novara–Basel–Mannheim–Köln - Köln– Düsseldorf–Rotterdam - Köln– Liège–Bruselj– Zeebrugge || || ||

|| Terzovalico–Milano/Novara–Genova || železniški || študije in dela v teku

železniška povezava Karlsruhe–Basel || železniški || dela naj bi se zaključila do konca leta 2020

železniška povezava Frankfurt–Mannheim || železniški || študije v teku

železniška povezava Rotterdam–Oberhausen || železniški || dela naj bi se zaključila do leta 2017

Morske zapornice v Zeebruggeu || pomorski || študije v teku

|| || ||

7. Atlantski koridor - Sines / Lizbona–Madrid–Valladolid - Lizbona–Aveiro–Oporto - Aveiro–Valladolid–Vitoria–Bordeaux–Pariz || || ||

|| železniška povezava visokih hitrosti Sines/Lizbona–Madrid || železniški || študije in dela v teku, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

železniška povezava visokih hitrosti Porto–Lizbona || železniški || študije v teku

železniška povezava Aveiro–Španija || železniški || čezmejna dela v teku

železniška povezava Bergara–San Sebastián–Bayonne || železniški || zaključek del predviden do leta 2016 na španski strani, na francoski pa do leta 2020

Bayonne–Bordeaux || železniški || javno posvetovanje v teku

|| || ||

8. Koridor Dublin–London–Pariz–Bruselj - Belfast–Dublin - Dublin–Holyhead - Holyhead–Birmingham–London–Lille–Bruselj - Lille–Pariz (vključno s kanalom Seine–Escaut) || || ||

|| železniška povezava Dublin–Belfast || železniški || dela v teku do leta 2018

multimodalne povezave v Angliji (vključno z železniško povezavo visokih hitrosti „High Speed 2“) || železniški || zaključek del do leta 2025

Kanal Sena–Escaut || IWW || zasnova zaključena, začet konkurenčni dialog, v celoti naj bi bil dokončan do leta 2018

posodobitev plovnih poti v Valoniji || IWW || študije v teku

|| || ||

9. Koridor Antwerpen–Lyon–Basel - Rotterdam–Antwerpen–Bruselj–Luxembourg - Luxembourg–Dijon–Lyon - Luxembourg–Strasbourg–Basel || || ||

|| posodobitev poti na reki Maas || IWW || zaključek del do leta 2015

Posodobitev zapornic v Terneuznu || IWW || študije v teku

Morske zapornice v Antwerpnu || pomorski || študije v teku

Eurocaprail || železniški || dela v teku

železniške povezave Luxembourg Dijon Lyon (TGV Rhin–Rhône) || železniški || študije v teku

Kanal Saône–Mozela || IWW || študije v teku

Strasbourg–Mulhouse–Basel || multimodalni || študije in posodobitev v teku

|| || ||

10. Koridor Sena–Donava - Le Havre–Pariz–Strasbourg–Stuttgart–München–Dunaj || || ||

|| železniška povezava visokih hitrosti Le Havre–Pariz || železniški || študije v teku

železniška povezava–Pariz Strasbourg: 2. faza projekta LGV Est || železniški || zaključek del do leta 2016

železniška povezava Strasbourg–Kehl Appenweier || železniški || zaključek del do leta 2016

Karlsruhe–Stuttgart–München || železniški || študije in dela v teku

železniška povezava München–Salzburg || železniški || študije in dela v teku

železniška povezava Wels–Dunaj || železniški || zaključek del predviden do leta 2017

Posodobitev poti na reki Donavi || IWW || študije in dela v teku

|| || ||

Drugi odseki osrednjega omrežja

|| || ||

Čezmejni odsek || železniška povezava Sofija–Plovdiv–Istanbul || železniški || posodobitev v teku

Čezmejni odsek || cestna povezava Sofija–Bukarešta prek mesta Ruse || cestni || študije v teku

Čezmejni odsek || cestna in železniška povezava Sofija–Skopje || multimodalni || študije v teku

Čezmejni odsek || cestna in železniška povezava Temišvar–Beograd || multimodalni || študije v teku

Čezmejni odsek || železniška povezava Nürnberg–Praga || železniški || študije in dela v teku

Čezmejni odsek || cestna in železniška povezava Wrocław–Dresden || multimodalni || posodobitev v teku

Čezmejni odsek || multimodalna povezava Nürnberg–Linz || multimodalni || dela v teku

Ozko grlo || železniško omrežje v severnozahodni Španiji in na Portugalskem || železniški || dela v teku

Ozko grlo || železniška povezava Frankfurt–Fulda–Erfurt–Berlin || železniški || študije v teku

Ozko grlo || Halle–Leipzig–Nürnberg || železniški || dela v teku, zaključila naj bi se do leta 2017

Ozko grlo || železniška povezava visokih hitrosti Provansa–Azurna obala || železniški || študije v teku

Ozko grlo || Železniška povezava Egnathia (Grčija) || železniški || študije v teku

Ozko grlo || celinske plovne poti Dunkerque–Lille || IWW || študije v teku

Ozko grlo || vzporedna železniška povezava visokih hitrosti Pariz–Lyon || železniški || predhodne študije v teku

Druge povezave osrednjega omrežja || Osrednje omrežje železniških povezav visokih hitrosti Zaragoza–Pamplona–Logrono, Valladolid–La Coruña || železniški || dela deloma v teku

Druge povezave osrednjega omrežja || železniška povezava Shannon–Cork–Dublin || železniški || študije v teku

Druge povezave osrednjega omrežja || izboljšanje železniških povezav in železniška povezava visokih hitrosti med glavnimi poljskimi mesti (vkljčno z Varšavo, Łódźem, Wrocławom, Poznańom, Krakówom) || železniški || študije v teku

Druge povezave osrednjega omrežja || železniška povezava med Wilhelmshavnom in Bremerhavnom || železniški || študije v teku

Okvirni seznam prednostnih energetskih koridorjev

Horizontalne prednostne naloge

Uvedba pametnih omrežij || Naložbe v obsežne projekte za vzpostavitev ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo z rešitvami na podlagi uporabe pametnih omrežij za visoko- in srednjenapetostna električna omrežja v velikih čezmejnih regijah z velikim deležem variabilne proizvodnje električne energije.

|| || ||

Evropski koridorji električne energije

|| Zastavljeni cilj do leta 2020 || Zadevne države || Glavna ozka grla v bližnji prihodnosti

1. Severnomorsko priobalno električno omrežje || integrirano severnomorsko priobalno omrežje, ki povezuje načrtovanih 40 GW virov obnovljive energije in zagotavlja prenos energije do centrov porabe || BE, DE, DK, FR, IE, LU, NL, SE, UK (NO) || – optimalne omrežne rešitve z uporabo podmorskih radialnih povezav ali podmorskega povezovanja vozlišč do obale ter T-povezav do povezovalnih vodov v Severnem morju, Irskem morju in na območju Rokavskega preliva

– okrepitev kopenskih omrežij, ki omogočajo pretoke električne energije v glavne centre porabe v državah ob Severnem morju

– povečan dostop do hidroelektričnih in ostalih skladiščnih zmogljivosti za zagotovitev varnostne rezerve in ravnotežja

|| || ||

2. Medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov v jugozahodni Evropi || medsebojne povezave v jugozahodni regiji med državami članicami EU in tretjimi sredozemskimi državami || ES, FR, IT, MT, PT (CH, severnoafriške države) || – medsebojne povezave med Iberskim polotokom in Francijo

– nadaljnje povezave do srednje Evrope

– medsebojne povezave med Italijo/Španijo in severnoafriškimi državami glede na njihov dolgoročni potencial na področju obnovljivih virov energije

– zadostna povezava Malte z Italijo

|| || ||

3. Elektroenegetske povezave v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi || okrepljeno regionalno električno omrežje v smereh pretoka energije sever-jug in vzhod-zahod, da bi se dokončal notranji trg in vključili obnovljivi viri energije prek povezovalnih in notranjih vodov || AT, BG, CZ, DE, GR, HU, IT, PL, RO, SI, SK (AL, BA, FYROM, HR, ME, SP) || – okrepitev notranjih omrežij Poljske, Češke, Romunije, Slovaške, Hrvaške, Bolgarije ter Avstrije in Nemčije v smeri sever-jug

– nove medsebojne povezave med Nemčijo in Poljsko, Slovaško in Madžarsko

– povečanje prenosnih zmogljivosti med Romunijo, Bolgarijo in Grčijo, vključno s pogodbenicami Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti

– povezave med Italijo in državami Energetske skupnosti (zlasti Črno goro, pa tudi Albanijo in Hrvaško)

|| || ||

4. Načrt medsebojnega povezovanja na področju električne energije na baltskem energetskem trgu || končati izolacijo treh baltskih držav in povečati neodvisnost njihovega sistema od ruskega električnega omrežja. Dolgoročno vzpostaviti sinhrono povezavo z evropskim celinskim sistemom, ki ga pokriva ENTSO-E || DE, DK, EE, FI, LT, LV, PL, SE (NO) || – elektroenergetske povezave med tremi baltskimi državami ter Švedsko, Finsko in Poljsko

– ustrezna okrepitev notranjega omrežja baltskih držav, zlasti v Latviji

– dodatne medsebojne povezave med Latvijo in Estonijo, ki prinašajo večjo neodvisnost sistema

– okrepitev poljskega omrežja na severovzhodu ter vzpostavitev dodatne čezmejne zmogljivosti med Poljsko in Litvo z namenom priprave na sinhrono povezavo

Evropski plinski koridorji

5. Južni plinski koridor || odprtje četrtega koridorja za dobavo plina v EU, ki bo Evropo povezal z nahajališči plina na področju Kaspijskega jezera in srednjevzhodnega bazena (90,6 bilijonov kubičnih metrov dokazanih zalog) || Neposredno: IT, EL, BG, RO, AT, HU Posredno: DE, CZ, PL, FR (AL, BA, FYROM, HR, ME, SP; Gruzija, Irak, Turčija, države iz regije Kaspijskega jezera) || – plinovodi, ki bi omogočili neposredno povezavo med ozemljem EU in plinskimi polji v kaspijskem in srednjevzhodnem bazenu

– obravnava se več možnosti in razporeditev plinovodov, vključno z namenskim plinovodom prek ozemlja Turčije in podmorskim plinovodom po morskem dnu Kaspijskega jezera in Črnega morja (Turkmenistan–Azerbajdžan in Gruzija–EU)

|| || ||

6. Plinski koridor sever–jug v Zahodni Evropi || nove medsebojne povezave na osi sever–jug v Zahodni Evropi, da bi bolje medsebojno povezali Sredozemlje s severozahodno plinsko regijo, s čimer bi zagotovili dodatno diverzifikacijo iz Italije in Španije ter konkurenco na celotnem območju, omogočili dostop do zalog iz Afrike, Norveške in Rusije ter povečali fleksibilnost celotnega plinskega omrežja EU || BE, CY, DE, ES, FR, IE, IT, LU, MT, NL, PT, UK (severnoafriške države) || – dodatne zmogljivosti za medsebojno povezovanje med Iberskim polotokom in Francijo ter odprava notranjih ozkih grl

– dodatne zmogljivosti za medsebojno povezovanje severa Italije z Avstrijo in juga s severnoafriško regijo

– ustrezne rešitve UZP/CNG/plinovodov na Cipru in Malti

– dodatna infrastruktura za povečanje zmogljivosti v Združenem kraljestvu in na Irskem (npr. skladiščenje/UZP)

|| || ||

7. Plinske povezave sever–jug v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi || plinske povezave med območjem Baltskega morja ter Jadranskim in Egejskim morjem in naprej do Črnega morja, da bi povečali varnost preskrbe in diverzifikacijo virov oskrbe v regiji. V drugi fazi bo treba ta integracijski proces z ustrezno zmogljivostjo za medsebojno povezovanje razširiti na države članice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti || BG, HU, CZ, PL, RO, SK, AT, GR, SI (HR, države članice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti) || – povezave sever–jug znotraj in med državami, zlasti posodobitve ali novi plinovodi na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji, medsebojne povezave med Poljsko in Slovaško ter Slovaško in Madžarsko

– povečana čezmejna zmogljivost ali omogočanje dvosmernega pretoka med Poljsko in Češko, Poljsko in Nemčijo ter Romunijo in Madžarsko

– nova infrastruktura za uvoz plina iz novih virov ter povezava tega plina z regionalnimi plinskimi omrežji na severu in jugu prek novih plinovodov in terminalov za UZP na Poljskem, Hrvaškem in v Romuniji, ki bodo oskrbovali širšo regijo

|| || ||

8. Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju plina || konec izolacije treh baltskih držav in Finske, konec odvisnosti od enega dobavitelja ter okrepitev varnosti preskrbe na celotnem območju Baltskega morja s povečano diverzifikacijo dobave iz Norveške || DK, EE, FI, LT, LV, PL, SE, DE (NO) || – povezovalni vodi, ki bodo povezovali Finsko in Estonijo, Poljsko in Litvo ter regionalni terminal za UZP na vzhodu baltskega območja

– notranji sistem posodobitev, s katerim bo omogočena zadostna zmogljivost za prost pretok plina v vseh smereh

– Kar zadeva zahodno baltsko območje, dodatne možnosti medsebojnih povezav med norveškimi in danskimi sistemi, medsebojno povezovanje Poljske in Danske ter povečanje dvosmernih zmogljivosti med Nemčijo in Dansko

Okvirni seznam ciljnih območjih za širokopasovne povezave ter evropskih koridorjev za infrastrukturo digitalnih storitev

Horizontalne prednostne naloge

Inovativno upravljanje in storitve || Kartiranje vseevropske širokopasovne infrastrukture bo omogočilo stalen podroben fizični pregled in dokumentiranje ustreznih lokacij, analizo pravic poti, oceno potenciala za posodobitev obstoječih objektov itd.

Inovativno upravljanje in storitve || Ukrepi tehnične pomoči, vključno z načrtovanjem projektov in naložb ter študije izvedljivosti, v podporo naložbenim ukrepom in finančnim instrumentom.

|| || ||

                                    Ciljna območja za širokopasovne povezave

Projekt v pripravi: prednostna območja za širokopasovne povezave || Opis ciljnih območij, ki se bodo financirala do leta 2020 || Pomen / pomembni datumi

1. Razvoj geografsko raznovrstnega portfelja projektov širokopasovnih povezav, ki prispevajo k ciljem iz Evropske digitalne agende || Geografsko raznovrsten portfelj projektov širokopasovnih povezav, ki ustrezajo ciljnim območjem za širokopasovne povezave (gre večinoma za predmestja), pri katerih bodo podjetja v okviru portfelja upravičena do dostopa do namenskih finančnih instrumentov, v okviru katerih bo na voljo finančni prispevek iz proračuna EU v višini 1 milijarde EUR. Verjetno je, da bo finančni prispevek privabil druga sredstva iz javnega ali zasebnega sektorja, ki lahko podprejo bruto naložbo v višini 6–15 milijard EUR v širokopasovne povezave, odvisno od finančnih potreb in profilov tveganja osnovnih naložb. V prvem valu ciljnih območij za širokopasovne povezave je verjetno, da bodo uveljavljena telekomunikacijska podjetja (prvotni operaterji ali drugi) vlagala na območja, na katerih jim močno konkurirajo kabelska podjetja. Druga komunalna podjetja (za preskrbo z vodo, kanalizacijo, električno energijo) bodo po pričakovanju vlagala v pasivna širokopasovna omrežja, bodisi sama bodisi v partnerstvu z operaterji. Več operaterjev (pogosto dejavnih na trgih fiksne in mobilne telefonije) se lahko združi pri gradnji infrastrukture nove generacije. Partnerstva so sama po sebi bolj tvegana kot pa posamezni posojilojemalci. || Z višjimi širokopasovnimi hitrostmi so povezane velike gospodarske in socialne koristi. Gradnja in uvedba širokopasovne povezave visoke hitrosti neposredno vpliva na zaposlovanje. Srednjeročno bodo neposredni učinki povezani z večjo in izboljšano stroškovno učinkovitostjo storitev, ki temeljijo na IKT (npr. pametna omrežja, e-uprava, koristi za potrošnike v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenih storitev). Študija OECD je pokazala, da povečanje gostote širokopasovnih priključkov za 5 odstotnih točk pomeni povečanje stopnje rasti produktivnosti dela za 0,07 odstotne točke. Dolgoročno to pomeni trajni učinek na BDP.

|| || ||

                           Evropski koridorji za infrastrukturo digitalnih storitev

Projekt v pripravi glede prednostne infrastrukture || Opis infrastrukture storitev, ki se bo financirala do leta 2020 || Pomen / pomembni datumi

1. Omogočanje dostopa do digitalnih virov evropske kulturne dediščine (Europeana) || Infrastruktura storitev za raziskovanje digitalnih virov evropskih muzejev, knjižnic, arhivov in avdiovizualnih zbirk. S to infrastrukturo naj bi se zagotovil lahek in enoten dostop do evropskih kulturnih vsebin na spletu, evropski kulturni viri pa bodo skupaj s posebno infrastrukturo pravic postali trajne dobrine digitalnega gospodarstva, pri čemer bo ta infrastruktura imela še vlogo središča za kreativno industrijo in za inovativno ponovno uporabo kulturnega materiala. Temelji na Europeani, poleg tega pa zajema še predhodno neuporabljene zbirke v vseh državah članicah. || Europeana spodbuja dostop do znanja, kulturne raznolikosti in kreativnih vsebin ter je namenjena olajševanju digitalizacije in razširjanja kulturnih del v Evropi. O okrepitvi Europeane je bil sprejet dogovor maja 2010 v sklepih Sveta. Kulturni in kreativni sektor sta dva od evropskih najdinamičnejših sektorjev in zajema 3,3 % skupnega BDP EU ter 3 % zaposlitev. Velika evropska kulturna dediščina daje sektorju vsebin dobro podlago. Vsa pomembna dela, ki so dostopna javnosti, naj bi bila na voljo v letu 2016. Od leta 2016 naj bi se dodajale nadaljnje vsebine in storitve.

|| || ||

2. Interoperabilna varna elektronska identifikacija in overitev po vsej Evropi || Infrastruktura storitev naj bi državljanom in podjetjem omogočila čezmejno uporabo elektronske identifikacije, vključno z overitvijo po celi Evropi, dostop do digitalnih storitev pa naj bi bil mogoč v vsaki državi članici, v kateri živijo ali v katero potujejo. Storitve elektronske identifikacije in overitve bodo razširjene na vse države članice, ki sodelujejo pri tej infrastrukturi storitev, ter bodo vključene v dodatne storitve na višji ravni (elektronska nabava, poslovna mobilnost, elektronska izmenjava pravosodnih informacij). || Tudi več drugih infrastruktur storitev naj bi temeljilo na uvedbi čezmejne infrastrukture storitev elektronske identifikacije, kot so načelo vse na enem mestu („single stop shop“) iz direktive o storitvah, izmenjava kazenskih evidenc, zdravstvenih evidenc bolnikov itd. Ukrepi za preizkušanje delovanja koncepta storitev v omejenem okolju bi morali potekati do leta 2014. Popolno delovanje storitev naj bi se začelo z letom 2014.

|| || ||

3. Interoperabilne čezmejne storitve elektronske nabave || Infrastruktura storitev naj bi omogočila vsakemu podjetju v EU, da se odzove na evropske javne razpise iz katere koli države članice in krije dejavnosti elektronske nabave pred podpisom pogodbe in po njem. Razširitev na vse države članice in vključitev dejavnosti, kot so virtualne mape podjetij, e-katalogi, e-naročila in e-računi. || Elektronska javna naročila povečujejo trg za podjetja in javne uprave ter krepijo konkurenco pri oddaji ponudb, zaradi česar lahko z uporabo učinkovitejših in konkurenčnih postopkov naročil nastanejo letni prihranki med 1 % in 2 % celotnega trga javnih naročil, ki obsega 2 000 milijard EUR. Z letom 2014 bo infrastruktura storitev razširjena na vse države članice na podlagi bele knjige o medsebojnih povezavah zmogljivosti elektronske nabave v enotnem trgu.

|| || ||

4. Elektronski postopki za ustanovitev podjetja v drugi evropski državi (v okviru direktive o storitvah) || Infrastruktura storitev je namenjena ponudnikom storitev, ki so pripravljeni opravljati profesionalne storitve zunaj domače države. Namenjena je zagotavljanju nemotenih in enostavnih čezmejnih elektronskih postopkov za ustanavljanje podjetij v drugi evropski državi, pri čemer se lahko vsi potrebni upravni postopki opravijo elektronsko po vsej EU prek točk VEM („vse na enem mestu“) v okviru direktive o storitvah. || Interoperabilna infrastruktura storitev iz direktive o storitvah. Ukrepi za odpravo upravnih ovir, s katerimi se soočajo evropska podjetja pri zagotavljanju svojih storitev v tujini do leta 2014 v omejenem okolju. Popolno delovanje te infrastrukture naj bi bilo zagotovljeno z letom 2014 in razširjeno na vse države članice.

|| || ||

5. Interoperabilna elektronska podpora za zdravstveno pomoč po vsej EU || Infrastruktura storitev je namenjena povezovanju zdravstvenih institucij ter premagovanju jezikovnih, upravnih in tehničnih ovir pri rešitvah e-zdravja. Storitve bodo vključevale izmenjavo povzetkov o bolnikih in elektronske recepte po vsej Evropi ter podporo čezmejni uvedbi storitev telemedicine. || Infrastruktura bo prispevala k izvajanju člena 14 direktive o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v zvezi z e-zdravjem s sprejetjem skupnih pravil o semantiki in postopkih, ki se uporabljajo na področju zdravstvenih evidenc. Ukrepi za preizkušanje delovanja storitev v omejenem okolju bi se morali izvajati do leta 2015. Popolno delovanje te infrastrukture naj bi bilo zagotovljeno z letom 2015.

|| || ||

6. Data.eu || Infrastruktura storitev naj bi na enem samem mestu zbrala nize podatkov, ki jih pridobijo javni organi v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni in evropske institucije, za namene njihove uporabe in ponovne uporabe v drugih aplikacijah. Portal data.eu omogoča iskanje/dostop do podatkovnih nizov v vseh jezikih, ki jih uporabljajo javni organi v državah članicah (mogoči sta funkciji iskanja in vizualizacije). Zagotavlja odprta orodja za vsakogar, ki želi uporabiti infrastrukturo (iskanje podatkov, zbiranje statistike, prenos podatkov) za razvoj novih podjetij. || Informacije javnega sektorja niso samo primarni vir podatkov, ampak tudi pomembno sredstvo ustvarjanja inovativnih storitev (storitve, ki temeljijo na lokalizaciji, finančne storitve, trženje, spremljanje okolja). Kot del sektorja informacij javnega sektorja je bil svetovni trg geografskih informacij leta 2009 ocenjen na 5,3 milijarde USD. Trenutno poteka pilotno izvajanje portala v omejenem okolju. Postopno se bo uvajala vseevropska odprta podatkovna infrastruktura, ki se bo z letom 2014 postopoma razširila na vse javne uprave Evropske unije.

|| || ||

7. Varnejši internet za otroke || Infrastruktura storitev je namenjena boljši zaščiti mladih uporabnikov na spletu. Gre za evropsko platformo za izmenjavo virov, informacijskih sistemov in programske opreme. Spletni „centri za varnejši internet“ bodo zagotavljali izobraževalne vsebine, informacije o varnosti na spletu in orodja ozaveščanja javnosti ter bodo vključevali tehnologije za dostop do orodij starševskega nadzora, za preverjanje minimalne starosti, za oznake v skladu s kodeksi ravnanja industrije (npr. spletne igre). Omogočali bodo tudi uvedbo inovativnih orodij za ustvarjanje kreativnih vsebin. Interoperabilni beli seznami bodo omogočili okrepitev razvoja okolij varnejšega interneta za otroke in spodbujali dostop do kakovostnih vsebin, ki so primerne starosti otrok. || Ta infrastruktura prispeva k izpolnjevanju ciljev Komisije glede zaščite otrok na spletu, kakor je določeno v Evropski digitalni agendi. Izvajanje in namestitev platforme in orodij za različne komponente storitev se bo začelo z letom 2014. Vključevanje storitve in razširitev njene uporabe je predvideno z letom 2018.

|| || ||

8. Večjezične storitve || Infrastruktura storitev naj bi e-podjetjem (e-trgovcem) zagotovila neomejen dostop do osnovnih večjezičnih struktur, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, s poudarkom na spletnem prevajanju, interaktivnih storitvah, ki temeljijo na govoru, ter večjezičnem iskanju vsebin. Infrastruktura gosti in zagotavlja dostop z dodano vrednostjo do virov podatkov za jezike EU (npr. prevedene materiale, večjezične korpuse, leksikalne in terminološke podatkovne zbirke), s tem povezanih metapodatkov, orodij in standardov ter omogoča združevanje, izmenjavo in trgovanje z jezikovnimi viri (tako s podatki kot tudi z orodji), ki izvirajo iz javnega in zasebnega sektorja. || Z odpravljanjem jezikovnih ovir se zagotavlja nemoteno in učinkovito delovanje čezmejnega enotnega digitalnega trga. Študija iz leta 2009, ki zajema prevajanje in tolmačenje, lokalizacijo programske opreme, razvoj orodij jezikovne tehnologije, svetovanje in poučevanje, ocenjuje vrednost jezikovne industrije EU leta 2008 na 8,4 milijarde EUR, letna stopnja rasti za to industrijo pa naj bi po ocenah v naslednjih nekaj letih znašala najmanj 10 %. Na začetku se bodo povezale in razširile že obstoječe pobude (npr. TAUS, ELRA, LDC, omrežja EU, kot je META-NET), dodatne okrepitve infrastrukture pa so predvidene z letom 2016.

|| || ||

9. Javna vseevropska omrežna hrbtenica („mid-mile“) || Infrastruktura storitev naj bi povezovala ključne storitve javnega sektorja z zelo hitrim vseevropskim hrbteničnim omrežjem, na katerem bi se lahko zagotavljale druge storitve na višji ravni in bi se lahko zgradili oblaki za vseevropske javne storitve. Tako bi se združilo povpraševanje in zaradi tega zmanjšali stroški, kritična masa pri zagotavljanju storitev pa bi bila dosežena veliko hitreje. || Glavne zainteresirane strani so javni organi, ki opravljajo storitve, ki jim hitra omrežja prinašajo koristi (npr. zdravstvene storitve, javne zbirke podatkov, statistični uradi, agencije za spremljanje okolja, civilna zaščita, kulturne ustanove). Ta storitev bi se lahko začela uvajati z letom 2014. Zadostna gostota te vseevropske storitve pa bi bila nato zagotovljena v 2 do 4 letih. V drugi fazi bi se nato zapolnile posamezne vrzeli na geografskih in/ali tematskih področjih. Izhodišče izvajanja te vseevropske infrastrukture storitev je omrežje sTesta.

Inovativni finančni instrumenti

1. Cilji politike

Uporaba inovativnih finančnih instrumentov je alternativa običajnemu financiranju z nepovratnimi sredstvi iz proračuna EU in lahko zagotovi pomemben nov vir financiranja za strateške naložbe. Ena od ključnih prednosti inovativnih finančnih instrumentov je, da lahko ustvarijo multiplikacijski učinek za proračun EU z olajševanjem in privabljanjem drugih javnih in zasebnih virov financiranja za projekte, ki so v interesu EU.

Za projekte s tržnim potencialom se lahko sredstva EU uporabljajo v partnerstvu z zasebnim in bančnim sektorjem, zlasti prek Evropske investicijske banke (EIB). To naj bi pripomoglo k odpravljanju tržnih nepopolnosti pri financiranju projektov in dejavnosti, ki so za EU in njene državljane strateško zanimive.

Obstaja potencial za širšo uporabo teh instrumentov za podpiranje širokega spektra politik. Proračun EU že več kot deset let uporablja finančne instrumente, kot so jamstva in kapitalske naložbe za MSP. V veljavnem finančnem okviru je bila v sodelovanju z EIB uvedena nova generacija finančnih instrumentov, kot so Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj ali instrument za posojilna jamstva za vseevropska prometna omrežja (projekti TEN-T). Za dejavnosti zunaj EU je bil vzpostavljen Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, ki zagotavlja kapitalske naložbe v državah v razvoju. Na področju strukturnih skladov so bili vzpostavljeni finančni instrumenti v podporo podjetjem, razvoju mest in energetski učinkovitosti prek obnovljivih skladov.

Ti instrumenti so uspešni, vendar so se razvijali eksperimentalno. Zato Komisija v okviru prihodnjega finančnega okvira predlaga uvedbo bolj smotrnega in standardiziranega pristopa za uporabo inovativnih finančnih instrumentov, kar naj bi pripomoglo, da se bodo sredstva EU uporabljala kar najučinkoviteje za podpiranje politik EU.

2. Instrumenti

Predlagana je racionalizacija obstoječih finančnih instrumentov za zagotovitev skupnih pravil o kapitalskih in dolžniških instrumentih, tako da bo obstajala celostna vizija uporabe finančnih instrumentov na ravni EU ter na nacionalni/regionalni ravni. To bo olajšalo odnose s partnerji pri financiranju, zlasti z EIB in mednarodnimi finančnimi institucijami. Hkrati bo zagotovljena preglednost za trge v zvezi z načinom posredovanja EU s kapitalskimi in dolžniškimi instrumenti, kar bo zagotovilo večjo prepoznavnost ukrepanja EU.

Komisija predlaga nov tip instrumenta, tj. pobudo o projektnih obveznicah EU, ki bi se uporabljale kot način zagotavljanja naložbenih virov za infrastrukturne projekte, ki so za EU ključnega strateškega pomena. Za podpiranje projektov bo uporabljen prispevek iz proračuna EU, in sicer se bo z njim povečala njihova bonitetna ocena, da bodo lahko privabili sredstva EIB, drugih finančnih institucij ter zasebnih investitorjev na kapitalskem trgu. Finančni instrumenti ne vključujejo večjega tveganja kot nepovratna sredstva, saj je tveganje za poračun EU v vseh primerih strogo omejeno na proračunski prispevek. Proračun EU ne more imeti primanjkljaja.

Na zunanjem področju se razvija posebna platforma EU za zunanje sodelovanje in razvoj, ki bo povezala prednosti Komisije, držav članic ter evropskih dvostranskih in večstranskih finančnih institucij (predvsem EIB), dejavnih na področju zunanjega sodelovanja in razvoja. Platforma bo prispevala h krepitvi usklajenosti, učinkovitosti, uspešnosti in prepoznavnosti EU pri zunanjem financiranju ob upoštevanju posebnosti zunanjih partneric EU.

3. Izvajanje

Finančni instrumenti bodo predstavljali del proračunskih ukrepov EU na različnih področjih, zlasti tistih, ki so namenjena uresničevanju naslednjih ciljev:

(1) spodbujanje sposobnosti zasebnega sektorja za rast, ustvarjanje delovnih mest in/ali inovacije; podpiranje novih podjetij, MSP, srednje kapitaliziranih podjetij, mikro podjetij, prenosa znanja ter naložb v intelektualno lastnino,

(2) izgradnja infrastrukture z uporabo shem javno-zasebnih partnerstev za povečanje konkurenčnosti in trajnosti evropskega prometnega in energetskega sektorja ter sektorja IKT,

(3) podpiranje mehanizmov na drugih področjih, ki uporabljajo zasebne naložbe za ustvarjanje javnih dobrin, npr. na področju podnebnih sprememb in varstva okolja.

Oblikovanje teh instrumentov bo temeljilo na naslednjih načelih:

· Trdna upravljavska struktura: za platforme dolžniškega in kapitalskega financiranja bodo vzpostavljene trdne upravljavske strukture, kar bo EU zagotavljalo učinkovit pregled nad finančnimi operacijami in naložbami, pa tudi nad doseganjem ciljev politik.

· Financiranje prek različnih proračunskih vrstic: za financiranje teh instrumentov v proračunu ne bo posebne postavke, temveč se bodo finančni instrumenti financirali prek proračunskih vrstic za določena področja v kombinaciji z ustreznimi instrumenti za zagotavljanje lastniškega kapitala oziroma posojil.

· Vključitev načel v finančno uredbo: ključna načela obeh platform bodo vključena v finančno uredbo, ki jo trenutno pregledujeta Svet in Evropski parlament. To bo pomembno prispevalo k racionalizaciji in standardizaciji.

· Uporaba skupnih pravil za kapitalske in dolžniške instrumente bo obvezna za notranje politike. Za instrumente v okviru teh politik se bodo pravila uporabljala horizontalno. Obstoječi inovativni finančni instrumenti bodo prilagojeni skupnim pravilom. Pri kohezijski politiki bo spoštovano načelo deljenega upravljanja z državami članicami, zato bodo modeli EU ponujeni kot neobvezni modeli dobre prakse v kombinaciji z močnimi spodbudami za države članice, da sledijo pristopu EU. Pri zunanjih ukrepih bo večji delež nepovratnih sredstev EU (kadar bo primerno, prek regionalnih naložbenih instrumentov) kombiniran s posojili ali uporabljen v instrumentih kapitalskega financiranja ali instrumentih na osnovi delitve tveganja. To bo omogočilo uporabo dodatnih virov financiranja – tudi iz zasebnega sektorja – v podporo prednostnim nalogam EU in za pokrivanje naložbenih potreb v partnerskih državah EU. Uporabo teh instrumentov bosta olajšala začetek veljavnosti predlaganih novih določb finančne uredbe glede finančnih instrumentov in določitev skupnih načel za te instrumente v obsegu, primernem za okoljske in zunanje ukrepe.

· Upravljanje s strani finančnih institucij: upravljanje in izvajanje finančnih instrumentov bo praviloma preneseno na skupino EIB, druge mednarodne finančne institucije ali javne finančne institucije, v katerih ima lastniški delež vsaj ena država članica. Upravljanje bi se lahko izvajalo tudi prek naložbene strukture, ustanovljene v skladu z nacionalnim pravom, ki bi združevala sredstva iz različnih javnih in zasebnih virov. Možen je tudi nadaljnji prenos na zasebne finančne institucije.

Pravosodje

1. Cilji politike

Politike EU na področju pravosodja, temeljnih pravic, državljanstva in enakosti temeljijo na temeljnih vrednotah in načelih EU, kot so demokracija, svoboda, strpnost, nediskriminacija in pravna država. Politika podpira oblikovanje vseevropskega območja prava, pravic in pravosodja v korist vseh državljanov EU.

Danes je v Evropi na milijone državljanov vključenih v čezmejne dejavnosti, naj gre za njihovo zasebno življenj, delo, študij, ali pa, ko prehajajo meje kot potrošniki. Komisija si prizadeva najti praktične rešitve za čezmejne probleme, tako za državljane kot tudi za podjetja: za državljane, da bi lahko sproščeno živeli, potovali in delali v drugih državah članicah in zaupali, da so njihove pravice zaščitene, ne glede na to, kje v EU so; za podjetja pa, da bi lahko v celoti izkoristila možnosti, ki jih prinaša enotni trg.

Glavno orodje za vzpostavitev območja pravice v EU je zakonodaja. Komisija je pripravila ambiciozen načrt za določitev enotnih standardov za celotno EU, tako da bo državljanom zagotovljena enaka osnovna raven pravnega varstva (na primer za žrtve kaznivih dejanj) in da bodo kjer koli v Evropi deležni nediskriminatorne obravnave. Lizbonska pogodba omogoča nove načine pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah in določa, da mora EU olajšati dostop do pravnega varstva po vsej EU. Prav tako določa vključitev enakosti spolov in nediskriminacije na podlagi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti v vse politike in dejavnosti EU.

Da bi bile te pravice in zakoni v praksi učinkoviti, jih je treba pravilno izvajati, ljudje – od državljanov do sodnikov – pa morajo razumeti in vedeti, kako naj jih uporabljajo. Komisija v ta namen izvaja več ciljnih finančnih programov v podporo zadevni zakonodaji in politikam. Ti programi se osredotočajo na čezmejna vprašanja, ki jih je mogoče ustrezno reševati le z usklajenim ukrepanjem na ravni EU.

2. Instrumenti

Komisija predlaga racionalizacijo programov na tem področju v dva integrirana programa, in sicer Program za pravosodje ter Program za pravice in državljanstvo. To bo omogočilo poenostavitev postopkov financiranja in zagotovilo večjo usklajenost in doslednost v celotnem spektru dejavnosti, za katere se zagotavljajo sredstva. Integrirana programa se bosta osredotočala na vrsto tematskih prednostnih področij in bosta zagotavljala sredstva za dejavnosti, ki EU nedvomno prinašajo dodano vrednost, na primer:

· usposabljanje pravnih strokovnjakov (kot so sodniki in tožilci), da bodo usposobljeni za uporabo pravic in pravosodja EU v praksi ter vzpostavljanje medsebojnega zaupanja, ki je temelj območja svobode, varnosti in pravice,

· krepitev omrežij, tj. organizacij na ravni EU za pomoč pri pripravi prihodnjih pobud na tem področju in spodbujanje njihovega doslednega izvajanja po celotni Evropi,

· čezmejno sodelovanje pri izvrševanju, na primer vzpostavitev sistemov za opozarjanje o pogrešanih otrocih, usklajevanje operativnega in čezmejnega sodelovanja na področju boja proti drogam, in

· obveščanje in ozaveščanje javnosti, vključno s podpiranjem nacionalnih in evropskih kampanj za obveščanje javnosti o njihovih pravicah, zagotovljenih s pravom EU, in o tem, kako jih uveljavljati v praksi.

Programi bodo v okviru možnosti omogočali tudi sodelovanje držav kandidatk in potencialno tudi drugih tretjih držav.

3. Izvajanje

Zmanjšanje števila programov financiranja in združitev prednostnih področij financiranja bosta omogočili uporabo enakih pravil za vsa področja in racionalizacijo postopkov.

To bo omogočilo večjo učinkovitost, tako za Komisijo kot za prejemnike sredstev EU. Manjše število pravnih podlag in proračunskih vrstic bo omogočilo večjo prilagodljivost ter s tem večjo osredotočenost na prednostne naloge politik EU in boljše izvrševanje proračuna.

Komisija predlaga, da se še naprej financirajo obstoječe agencije na področju pravosodja in temeljnih pravic, saj vse prinašajo pomembno dodano vrednost za oblikovanje in izvajanje politik na tem področju. Te agencije vključujejo EUROJUST, Evropski inštitut za enakost spolov in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Predlagani skupni proračun za obdobje 2014–2020, od tega: Program za pravosodje Program za pravice in državljanstvo || 802 milijona EUR 416 milijonov EUR 387 milijonov EUR

Pomorske zadeve in ribištvo

1. Cilji politike

Zdravo morsko okolje je pomemben vir biotske raznovrstnosti, ki ustvarja številne gospodarske, socialne in okoljske koristi. Poleg tega je tudi vir hranljive in varne morske hrane, ki je pomemben del prehrane Evropejcev. Obalne skupnosti, v katerih je ribištvo pomembna dejavnost, so zaradi svojega načina življenja, kulture, tradicije in znanja, pridobljenega z dolgoletnimi izkušnjami, odvisne od delovnih mest, povezanih z ribištvom – na ribiških ladjah, v akvakulturi, v živilskopredelovalni industriji ali v ribiških pristaniščih. Ribištvo v obalnih conah je poleg tega še posebej izpostavljeno vplivom podnebnih sprememb, kot so poplave, obalna erozija in naraščajoča morska gladina.

EU je zavezana cilju trajnostnega upravljanja ribištva, temelječega na ekosistemih. Po temeljitem pregledu bo Komisija v kratkem predlagala radikalno reformo skupne ribiške politike, s katero bo korenito spremenila način upravljanja ribištva, da bi zagotovila trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov in prihodnost ribištva v Evropi. Reformo bo spremljala obsežna preusmeritev sredstev za skupno ribiško politiko in celostno pomorsko politiko, ki bo vključevala:

· prerazporeditev neučinkovitih neposrednih subvencij za flote v skladu s cilji strategije Evropa 2020, vključno z zagotavljanjem spodbud za sektor ribištva, da uvede reforme, inovacije in trajnosten ribolov,

· zmanjševanje inovacijske vrzeli med ribištvom in drugimi gospodarskimi panogami, kar bo ribiškim flotam v EU omogočilo, da začnejo uspešno poslovati in postanejo konkurenčne, ter prispevalo k rasti in delovnim mestom v skupnostih, ki so odvisne od ribištva,

· olajševanje prehoda na ribištvo z majhnim vplivom na okolje, in sicer z odpravo zavržkov in majhnim vplivom na morske ekosisteme,

· prispevanje k trajnostnemu upravljanju morskih ekosistemov in ekosistemov, odvisnih od akvakulture,

· okrepljeno podporo skupnim ukrepom, vključno s trženjem in proizvodnjo, pri čemer bodo imela pomembno vlogo združenja proizvajalcev,

· večji poudarek na sposobnosti preživetja obalnih in celinskih skupnosti, ki so odvisne od ribištva, med drugim z dodajanjem vrednosti dejavnostim, povezanim z ribištvom, ter diverzifikacijo v druge panoge pomorskega gospodarstva,

· konkurenčno in trajnostno akvakulturo, ki potrošnikom v EU zagotavlja zdrave in visoko hranljive izdelke,

· okrepljen nadzor in zbiranje podatkov, da se zagotovita večje upoštevanje predpisov in celovita na znanju temelječa politika,

· celostno pomorsko politiko, usmerjeno v spodbujanje trajnostne rasti v pomorskih panogah in regijah.

2. Instrumenti

Prenovljena pomorska in ribiška politika bo osredotočena na novi Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki bo sestavljen iz štirih stebrov:

· pametno, zeleno ribištvo (deljeno upravljanje) za spodbujanje prehoda na trajnostni ribolov, ki je bolj selektiven, ne proizvaja zavržkov in povzroča manjšo škodo za ekosisteme, s čimer prispeva k trajnostnemu upravljanju morskih ekosistemov; ter za zagotavljanje podpore, usmerjene v inovacije in dodano vrednost, ki naj bi pripomogla, da bo ribištvo postalo ekonomsko uspešno ter odporno na zunanje pretrese in konkurenco iz tretjih držav,

· pametna, zelena akvakultura (deljeno upravljanje), katere cilj je vzpostaviti ekonomsko uspešno, konkurenčno in zeleno akvakulturo, sposobno preživeti v svetovni konkurenci, ter potrošnikom v EU zagotavljati izdelke z visoko hranilno vrednostjo,

· trajnosten in vključujoč ozemeljski razvoj (deljeno upravljanje), s katerim naj bi ustavili propadanje številnih obalnih in celinskih skupnosti, odvisnih od ribištva, in sicer s povečevanjem vrednosti ribištva in dejavnosti, povezanih z njim, ter z diverzifikacijo v druge panoge pomorskega gospodarstva,

· celostna pomorska politika (neposredno centralizirano upravljanje), ki bo podpirala tiste horizontalne prednostne naloge, ki imajo dejanski potencial za ustvarjanje prihrankov in rasti, vendar jih države članice ne bodo izvajale same – na primer pomorsko znanje, pomorsko prostorsko načrtovanje, celovito gospodarjenje z obalnim pasom, celosten pomorski nadzor in prilagajanje na negativne učinke podnebnih sprememb na obalnih območjih.

Poleg navedenih štirih stebrov bo Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo vključeval tudi spremljevalne ukrepe na področjih zbiranja podatkov in znanstvenega svetovanja, nadzora, upravljanja, trgov z ribiškimi proizvodi (vključno z najbolj oddaljenimi regijami), prostovoljnih plačil regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva ter tehnične pomoči. Nadgrajeval bo ukrepe, povezane z ribiško im pomorsko politiko, ki bodo podprti v okviru skupnega strateškega okvira za raziskave in inovacije.

Politiko bosta dopolnjevala dva mednarodna instrumenta:

· partnerski sporazumi o ribištvu, ki vzpostavljajo pravni, ekonomski in okoljski okvir za ribiške dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila EU v vodah tretjih držav, ki same ne morejo v celoti trajnostno izkoriščati svojih staležev rib,

· regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki so mednarodni organi, sestavljeni iz držav, organizacij za regionalno gospodarsko povezovanje (EU) in pravnih subjektov na področju ribištva, ustanovljenih za ohranjanje in trajnost ribolovnih virov na odprtih morjih.

3. Izvajanje

Struktura pravnih aktov, na katerih temeljijo programi, bo močno poenostavljena. Ustanovljen bo en sam Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki bo znotraj enega okvira združeval vse obstoječe instrumente ribiške in pomorske politike razen mednarodnih sporazumov o ribištvu in članstva EU v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Ta pristop bo omogočil večje sinergije in zmanjšanje upravnega bremena v smislu načrtovanja, upravljanja, spremljanja in ocenjevanja, tako za države članice kot za Komisijo.

Poleg tega bo skupni strateški okvir, ki bo zajemal vse strukturne sklade, omogočil načrtovanje ukrepov v podporo pomorski in ribiški politiki v drugih skladih.

Število področij porabe v deljenem upravljanju se bo povečalo, kar bo državam članicam omogočilo večjo prilagodljivost in dolgoročnejšo strateško perspektivo. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo se bo financiral iz skupnega strateškega okvira ter s pogodbami o partnerstvu, ki bodo zajemale vsa sredstva EU v okviru deljenega upravljanja.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Vsi zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter mednarodni sporazumi o ribištvu || 6,7 milijarde EUR

Raziskave in inovacije

1. Cilji politike

Evropa potrebuje najnaprednejše raziskave in inovacije, ki bodo segale prek meja držav, združevale različne znanstvene discipline, tehnologije in poslovna znanja ter privabljale nadarjene ljudi z vsega sveta. Raziskave in inovacije so bistvene za utrditev položaja EU na današnjih hitro razvijajočih se globaliziranih trgih in za spoprijemanje z izzivi prihodnosti. Naložbe v evropske raziskave in razvoj bodo ustvarile nove zaposlitvene priložnosti ter Evropi zagotovile dolgoročno trajnostno rast in konkurenčnost.

Napredek znanosti, nove tehnologije in inovacije so nujni tudi za spoprijemanje s perečimi družbenimi spremembami, kot so podnebne spremembe, staranje prebivalstva in pomanjkanje naravnih virov. Pred nami so veliki izzivi, ki bodo zahtevali preboje v raziskavah in inovacijah, ki jih bo deloma mogoče doseči le z usklajenim delovanjem na evropski ravni. Tako so denimo pretekle raziskave, ki jih je financirala EU, združile strokovno znanje vodilnih raziskovalnih središč v Evropi, rezultat pa je bil inovativen način odkrivanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Taki preboji bodo z izboljšanjem kakovosti zdravstvene oskrbe, novimi vzorci dela in zasebnega življenja ter varnejšim zaslužkom močno vplivali na življenje evropskih državljanov. Uspešne inovacije, ki bodo reševale te izzive, bodo podjetjem prinašale pomembne priložnosti za rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

Vendar kljub izrednemu pomenu raziskav in inovacij Evropa na tem področju zaostaja za ZDA in Japonsko, Kitajska, Brazilija in Indija pa jo hitro dohitevajo. Da bi se ta trend obrnil, strategija Evropa 2020 določa cilj povečanja izdatkov za R&R na 3 % BDP do leta 2020. Še zlasti je prednostna naloga povečanje raziskav in inovacij, katerih pobudnik je gospodarstvo, na primer z uporabo javnega financiranja za pritegnitev zasebnih naložb s finančnim vzvodom.

V povezavi z državnimi sredstvi in sredstvi zasebnega sektorja lahko proračun EU pomembno prispeva k doseganju teh ciljev in izboljšanju rezultatov Evrope na področju raziskav in inovacij.

2. Instrumenti

Bistven korak pri modernizaciji programov EU za raziskave in inovacije je združitev treh glavnih obstoječih pobud in virov financiranja znotraj enega samega skupnega strateškega okvira za raziskave in inovacije. Sedanji viri financiranja so:

– sedmi okvirni program (7OP),

– inovacijska komponenta Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost ter

– Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)

Skupni strateški okvir bo določal strateške cilje za vse ukrepe financiranja EU na področju raziskav in inovacij. V primerjavi s sedanjimi shemami bo gospodarnejši, izvajal pa se bo z usklajenimi pravili in postopki. Na ta način bodo dejavnosti na področju raziskav in razvoja med seboj smiselno povezane, učinek financiranja EU pa bo večji. Skupni strateški okvir bo povečal dodano vrednost ukrepov EU, tako da bo ustvaril nujno potrebno raven virov, znanja in odličnosti za raziskave in inovacije, ki je na nacionalni ravni ni mogoče doseči.

S poenostavitvijo in večjo usklajenostjo financiranja EU za raziskave bo skupni strateški okvir tudi prijaznejši do MSP in bolj odprt za nove upravičence. Izboljšal bo razširjanje znanja, potrebnega za inovacije in oblikovanje politik. Skupnemu raziskovalnemu centru bo omogočil, da bo lahko učinkoviteje sodeloval pri oblikovanju politik. Mednarodnemu sodelovanju bo dal bolj strateško usmeritev in podpiral Evropski raziskovalni prostor.

S to krovno usmeritvijo bo skupni strateški okvir pokrival neposredne in posredne raziskave, ki se bodo osredotočale na tri sicer ločene cilje, ki pa se bodo medsebojno podpirali, v skladu s prednostnimi področji iz strategije Evropa 2020:

(1) Odličnost znanstvene baze. Ta komponenta bo krepila odličnost vrhunske znanosti EU z omogočanjem razvoja najbolj nadarjenih znanstvenikov v Evropi in privabljanjem vodilnih tujih raziskovalcev v Evropo. Poudarek bo na: večji podpori pionirskim raziskavam (prek Evropskega raziskovalnega sveta); novih tehnologijah in tehnologijah prihodnosti; znanju, usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev (dejavnosti Marie Curie); ter razvoju in mrežnemu povezovanju prednostne raziskovalne infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo) ter dostopu do nje.

(2) Spoprijemanje z družbenimi izzivi. Da bi se lahko neposredno odzvali na izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, bo ta komponenta podpirala dejavnosti, ki zajemajo celoten spekter, od raziskav do trga. Združevala bo ukrepe na področju inovacij (pilotni in predstavitveni projekti, preizkusne naprave, podpora javnim naročilom in sprejem inovacij na trgih), interdisciplinarne pristope ter družbenoekonomske in humanistične raziskave. Poudarek bo na: zdravju, demografskih spremembah in blaginji; prehranski varnosti in biogospodarstvu; varni, čisti in učinkoviti energiji; pametnemu, zelenemu in integriranemu prometu; preskrbi s surovinami; učinkovitosti virov in podnebnih ukrepih ter vključujočih, inovativnih in varnih družbah (vključno s kibernetsko varnostjo in zagotavljanjem varnejšega interneta). Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo prek svojih skupnosti znanja in inovacij pomembno prispeval k reševanju teh izzivov in bo imel precej večji proračun.

(3) Vzpostavitev vodilnega položaja v industriji in konkurenčni okviri. Ta komponenta bo namenjena podpiranju in spodbujanju poslovnih raziskav in inovacij na področju ključnih tehnologij; storitvam in razvijajočim se sektorjem z izrazitim poudarkom na privabljanju naložb zasebnega sektorja v R&R s finančnim vzvodom; ter odpravljanju težav, s katerimi se srečujejo MSP. Prednostni ukrepi bodo zajemali: povečanje strateških naložb in vodilni položaj v sedanjih in prihodnjih ključnih industrijskih tehnologijah in storitvah z namensko podporo IKT (vključno z mikro/nanoelektroniko in fotoniko); nanotehnologije, napredne materiale, napredne proizvodne sisteme; industrijsko biotehnologijo; vesoljske raziskave in inovacije ter nizkoogljične in prilagoditvene tehnologije, zlasti za zagotavljanje celostnega pristopa h ključnim tehnologijam; olajševanje dostopa do financiranja z delitvijo tveganja in tveganega kapitala (izhajajoč iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja v okviru OP7 in finančnih instrumentov okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost); ter zagotavljanje podpore v celotni EU za inovacije v MSP z visokim potencialom rasti.

Ta pristop bo vključeval tako že načrtovane dejavnosti kot bolj odprta področja, na katerih lahko podjetja predlagajo inovativne projekte in napredne rešitve.

3. Izvajanje

V skladu s konceptom skupnega strateškega okvira bo izvajanje poenostavljeno in standardizirano. Poenostavitev bo zadevala sheme financiranja in administrativna pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov. Nova enotna pravila se bodo uporabljala za vse tri komponente skupnega strateškega okvira ob upoštevanju posebnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (in njegovih potreb po regulativni prilagodljivosti) ter posebnosti MSP. Ključni operativni elementi skupnega strateškega okvira bodo vključevali naslednje:

· Za celoten skupni strateški okvir se bo uporabljal okleščen sklop shem in instrumentov financiranja, in sicer bodo iz sedanjih programov ohranjeni tisti, ki delujejo, združeni tisti s podobnimi cilji ter ukinjeni tisti, ki ne ustrezajo več svojemu namenu. Poleg financiranja z nepovratnimi sredstvi se bo povečala uporaba inovativnih finančnih instrumentov. Razmišljalo se bo tudi o predkomercialnem naročanju in nagradah.

· Za celoten okvir se bodo uporabljala enotna pravila glede upravičenosti, računovodstva, poročanja in revizije. Vzpostavljeno bo novo ravnotežje med zaupanjem in nadzorom ter med tveganjem in izogibanju tveganju. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena za upravičence (prejemnike nepovratnih sredstev) bo uveden radikalno poenostavljen pristop za povračilo stroškov, katerega osnova bo kar najširša odobritev običajnih računovodskih in upravljavskih praks upravičencev ter večja uporaba povprečnin in pavšalnega financiranja. Upravičenci bodo morali rezultate izkoristiti sami ali pa jih javno dati na razpolago z ustreznimi načini razširjanja.

· Projekti se bodo lahko začeli prej, ker bosta fazi izbora in pogajanj po naknadnem ocenjevanju mnogo krajši. Prek posebnega informacijskega portala bodo zagotovljena preprostejša navodila in svetovalne storitve za kandidate in sodelujoče. Poleg tega bodo racionalizirane tudi podporne strukture v državah članicah, in sicer z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke za vse dejavnosti v okviru skupnega strateškega okvira v jeziku zadevne države. Uvedeni bodo posebni ukrepi za pomoč nadarjenim raziskovalcem in inovatorjem, ki jim manjka izkušenj pri pridobivanju sredstev EU. Za celoten skupni strateški okvir se bo uporabljal en sam revizijski pristop.

· Kakovost, učinkovitost in doslednost izvajanja skupnega strateškega okvira bodo okrepljene z obsežno eksternalizacijo na podlagi napredka, doseženega v sedanjih programih. Izvajalske agencije, ustanovljene v okviru sedanjih programov, bodo razširjene, da bi dosegli učinke ekonomije obsega. Še naprej se bodo uporabljala javno-zasebna partnerstva z industrijo ter javno-zasebna partnerstva s programi držav članic, vključno z uporabo novih možnosti, predvidenih v prenovljeni finančni uredbi. Ta partnerstva bodo temeljila na trdni zavezanosti vseh strani, da združijo vire za povečanje naložb na strateških področjih in zmanjšanje razdrobljenosti ukrepov.

· Strateško usklajevanje virov EU ter nacionalnih in regionalnih virov prek skupnega načrtovanja z državami članicami bo povečalo dodano vrednost in učinek skupnih naložb.

· Okrepljena uporaba inovativnih finančnih instrumentov bo z uporabo finančnega vzvoda privabila naložbe v inovacije, vključno z naložbami tveganega kapitala za inovativna, visokotehnološka podjetja, še zlasti MSP. Te instrumente bodo eksterno upravljale skupina EIB ali druge mednarodne finančne institucije ali javne finančne institucije, v katerih ima lastniški delež vsaj ena država članica, v skladu s skupnimi pravili za dolžniške in kapitalske instrumente.

Na ta način se pričakuje, da bi bilo možno približno dve tretjini (trenutno približno polovico) proračuna skupnega strateškega okvira upravljati eksterno, in sicer z razdelitvijo med različne podporne mehanizme. Obseg in naravo eksternalizacije bi bilo treba med drugim določiti na podlagi učinka na učinkovitost in celotnega proračuna v upravljanju. Morda bi bila potrebna nadaljnja poenostavitev pravil, ki se uporabljajo za eksternalizirano upravljanje. Komisija pa bi kljub temu ohranila neposredno odgovornost za upravljanje, zlasti na področjih, povezanih z osrednjimi pristojnostmi v okviru politik.

Dopolnjevanje in sinergije s sredstvi za raziskave in inovacije, ki se zagotavljajo prek kohezijske politike, bodo zagotovljeni z jasnim razločevanjem med cilji in načini ukrepanja. Raziskave in inovacije so temelj blaginje vseh regij EU, zato je v interesu vseh držav članic, da vzpostavijo odlične, trdne in učinkovite sisteme za raziskave in inovacije. Ukrepi skupnega strateškega okvira bodo k temu prispevali z dodeljevanjem sredstev na podlagi odličnosti raziskav in inovacij ne glede na zemljepisni položaj. Ukrepi kohezijske politike kot najpomembnejši instrument za vzpostavljanje raziskovalnih in inovativnih zmogljivosti na regionalni ravni, vključno z razvojem raziskovalne infrastrukture, bodo okrepljeni z dodelitvijo sredstev na podlagi vnaprej določenih zneskov za upravičene regije. Pogodbe o partnerstvu z državami članicami bodo skupaj s skupnim strateškim okvirom podpirale pametne strategije specializacije, usmerjene v prednostne naloge, ki jih določa skupni strateški okvir, in temelječe na oceni regionalnih/lokalnih razmer. To naj bo zagotovilo „pot do odličnosti“ in sčasoma povečalo število odličnih raziskovalcev in inovatorjev iz regij (zlasti regij iz cilja „konvergenca“), ki bodo sposobni vzpostaviti programe, ki so v celoti skladni s skupnim strateškim okvirom, hkrati pa okrepilo tudi sposobnost vseh regij, da v celoti izkoristijo svoj inovacijski potencial. Vzpostavljen bo tudi ustrezen vmesnik s SKP za podporo raziskavam in inovacijam v kmetijstvu ter z ustreznimi dejavnostmi na področju izobraževanja in drugimi programi EU, zlasti na področju varnosti.

4. Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Skupni strateški okvir za raziskave in inovacije || 80 milijard EUR

Uprava

Razdelek proračuna EU za upravo je namenjen financiranju dejavnosti vseh institucij EU – Evropskega parlamenta (približno 20 %), Evropskega sveta in Sveta (7 %), Komisije (40 %) in drugih institucij, kot so Sodišče, služba za zunanje delovanje ali Evropski varuh človekovih pravic (15 %), pa tudi na primer pokojnin (16 %) ter Evropskih šol (2 %).

Uprava predstavlja sorazmerno majhen dela proračuna EU – 5,7 % trenutnega večletnega finančnega okvira. Ta delež se v zadnjih letih ni zelo spremenil kljub največji širitvi EU doslej, vse večjemu številu institucij ter organov, ki se nahajajo po vsej EU, dodatnim nalogam, ki spontano vodijo do vse večjega števila osebja ter pozneje tudi upokojencev. Ta upravni del proračuna se uporablja za izplačevanje plač in pokojnin, tekočih stroškov, kot so tisti za stavbe, srečanja strokovnjakov, poslovna potovanja, sisteme informacijske tehnologije ter drugi s tem povezani stroški. Vključuje stroške za delovanje Unije v 23 jezikih, za prevajanje in tolmačenje. To je tudi del proračuna, ki krije sistem Evropskih šol s šolami v več državah članicah.

Ker imajo odhodki za pokojnine in Evropske šole drugačen značaj in nanje vplivajo dolgoročni trendi, predlog Komisije za večletni finančni okvir predstavlja upravne odhodke, potrebne za delovanje institucij EU, ločeno, kot podrazdelek v okviru razdelka V (brez pokojnin in Evropskih šol).

Komisija meni, da je omejitev rasti upravnih stroškov (razdelek V proračuna) izziv, ki je v naslednjem programskem obdobju glede na zgornje meje za leto 2013 izvedljiv. To bi za obdobje 2014–2020 pomenilo, da ne bi bilo povečanja operativnih upravnih odhodkov ne glede na dodatne stroške zaradi prihodnjih širitev.

Evropska unija je leta 2004 v celoti prenovila svojo javno upravo ter svoje kadrovske predpise oblikovala v trenutno najsodobnejše. Nova struktura zaposlenih po posameznih kategorijah, ki je osredotočena na uspešnost in temelji na rezultatih, nov pogodbeni status za osebje, ki opravlja podporne naloge, reforma pokojninskega sistema, novi delovni načini in delovni pogoji, ki so prijazni družini, so samo nekatere izmed sprememb, ki so bile uvedene s prvo celovito reformo evropske javne uprave od leta 1968. Ta reforma ni bila izvedena samo v institucijah, ampak tudi v organih in agencijah EU, ki so bile vzpostavljeni v skoraj vseh državah članicah. Ta reforma je omogočila EU, da je do zdaj prihranila približno 3 milijarde EUR. Do leta 2020 se bodo prihranki v proračunu EU še naprej povečevali do višine približno 5 milijard EUR.

Zaradi nedavnih dogodkov v svetovnem gospodarstvu, posledično pa tudi potrebe po konsolidaciji javnih financ se bodo vse javne uprave in njihovo osebje še zlasti potrudili za izboljšanje učinkovitosti ter za prilagoditev na spreminjajoče se gospodarske in socialne razmere. Te razmere vplivajo tudi na evropsko javno upravo ter uprave evropskih institucij. Komisija je kot uprava v zadnjih letih spoštovala svoje obveznosti, tako da je izvajala politiko nepovečevanja števila zaposlenih ter izvajala nove politične prednostne naloge z notranjimi prerazporeditvami zaposlenih, z vzpostavljanjem orodij in postopkov za izboljšanje svoje notranje organizacije ter učinkovitosti, nazadnje pa s predlogom o zamrznitvi svojih upravnih odhodkov za leto 2012.

Komisija se je poleg teh upravnih ukrepov odločila predlagati spremembe trenutnih kadrovskih predpisov, ki bodo omogočile vsem institucijam, organom in agencijam, da bodo nadalje povečale učinkovitost in prihranke ter hkrati zagotavljale, da bo javna uprava EU privlačna, da bo ustrezala najvišjim standardom ter da jo bodo sestavljali državljani vseh držav članic.

Komisija meni, da je treba prihraniti več, kar je izvedljivo v vseh institucijah, organih in agencijah. Za doseganje tega cilja se je odločila predlagati zmanjšanje števila osebja v vseh institucijah, organih in agencijah za 5 %. To bo eden izmed glavnih načinov, kako prihraniti še več, in del globalne pobude za povečanje učinkovitosti v vseh institucijah. Navedeno zmanjšanje števila zaposlenih je treba nadomestiti s podaljšanjem delovnega časa zaposlenih brez kompenzacijske prilagoditve plač.

Izziv obvladovanja rasti upravnih odhodkov pa bo zahteval dodatne prilagoditve regulativnega kadrovskega okvira EU. Komisija zlasti namerava:

· spremeniti metodo prilagajanja plač ter nadaljevati s sedanjimi „posebnimi dajatvami“, ki jih plačujejo vsi uradniki po trenutni najvišji stopnji 5,5 %;

· v skladu z demografskimi spremembami v Evropi povišati upokojitveno starost s 63 let na 65 let in starost za predčasno upokojitev s 55 na 58 let ter kot privlačno vzpostaviti možnost dela do starosti 67 let;           z mednarodnimi standardi obračunavanja uskladiti tudi metodologijo za izračun stopnje pokojninskih prispevkov. Takšna uskladitev je namenjena institucijam in državam članicam za zagotavljanje stabilnejše stopnje pokojninskih prispevkov, manjše občutljivosti na spremembe kratkoročnih obrestnih mer ter posledično manjšega vpliva kriz;

· vzpostaviti jasno povezavo med odgovornostjo in funkcijo: poklicna pot v funkcionalni skupini AST bo oblikovan tako, da bosta dva najvišja razreda (AST 10 in AST 11) namenjena uradnikom, ki imajo najvišjo raven odgovornosti v tej kategoriji, kar zadeva osebje, finance in usklajevanje;

· zaposlovati upravne uslužbence in strokovno-tehnične sodelavce (asistente) kot pogodbene uslužbence za nedoločen čas in ne več kot uradnike za nedoločen čas; Da bi se izognili kakršnemu koli trajnemu prekrivanju pogodbenih delavcev in uradnikov, ki bi opravljali enake naloge, se bodo uradniške funkcije postopoma ukinile;

· povečati najnižje število delovnih ur na teden s 37,5 na 40, pri tem pa ohraniti sedanje najvišje število delovnih ur na teden, to je 42. To povečanje števila delovnih ur bo pomagalo nadomestiti 5-odstotno zmanjšanje števila delavcev;

· prilagoditi izračun enkratnega letnega nadomestila za potne stroške.

Komisija namerava v zvezi z agencijami prav tako pripraviti nekaj sprememb h kadrovskim predpisom, da bi omogočila doslednejše in bolj nemoteno izvajanje teh predpisov, ki bi bolj upoštevali posebnosti agencij. Glede na sklepe medinstitucionalne delovne skupine za agencije, bodo lahko v prihodnosti pripravljeni dodatni ukrepi, s katerimi bi se lahko dosegli nadaljnji prihranki pri upravnih odhodkih agencij, ki bi se upoštevali v ustreznih razdelkih proračuna EU.

Komisija bo predlagala, da se ti ukrepi začnejo izvajati od leta 2013, to je pred programskim obdobjem 2014–2020.

Predlagana dodeljena proračunska sredstva za obdobje 2014–2020

Zneski so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

Uprava od tega || 62,6 milijarde EUR

· Odhodki za pokojnine in Evropske šole || 12,2 milijarde EUR

· Upravni odhodki institucij || 50,45 milijarde EUR

[1]               COM(2010) 600 konč. z dne 26. oktobra 2010.

[2]               COM(2009) 82 konč. ter Sklepi Sveta o okviru Skupnosti za preprečevanje nesreč v EU z dne 30. novembra 2009 in Sklepi Sveta o evropskem usposabljanju za odzivanje na nesreče z dne 14. novembra 2008.

[3]               Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, COM(2011) 112 z dne 8. marca 2011.

[4]               Ocena temelji na oceni učinka iz Načrta za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050.

[5]               Na podlagi izkušenj s „programom NER 300“, v okviru katerega naj bi se za obdobje 2011–2015 zbralo približno 10 milijard EUR (vključno s 4–5 milijardami EUR iz prihodkov od prodaje pravic do emisij) za projekte za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida ter predstavitvene projekte s področja obnovljivih virov energije.

[6]               COM(2010) 614.

[7]               COM(2010) 642.

[8]               Poročilo Eurostata o brezposelnosti z dne 10. maja 2011 ter podatki Eurostata o kazalnikih strategije Evropa 2020, 20. maj 2011.

[9]               Skupni strateški okvir za strukturne sklade bo vključeval Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

[10]             Dosedanje izkušnje kažejo, da po 12 mesecih stopnja reintegracije znaša 40 %, v daljšem časovnem obdobju pa je mogoče opaziti nadaljnji pozitivni učinek.

[11]             Kot je določeno v finančni uredbi, ti ukrepi ne zahtevajo posebnega temeljnega akta za svoje izvajanje. Njihove finančne odobritve dodeli proračunski organ na letni osnovi.

[12]             Za opis podprograma Podnebni ukrepi glej poglavje o politiki podnebnih ukrepov.

[13]             Načrti okoljskih ukrepov so načrti ali programi za izvajanje posebne okoljske politike, kot jih določajo okoljske direktive EU (npr. prednostni okvir ukrepanja v okviru direktive o habitatih, načrt upravljanja povodja v okviru okvirne direktive o vodah, načrt zmanjševanja količine odpadkov v okviru okvirne direktive o odpadkih, načrt zmanjšanja onesnaževanja zraka za izpolnitev obveznosti glede kakovosti zraka iz zakonodaje v zvezi s programom Čist zrak za Evropo (CAFÉ) itd.) ali ki so jih razvili organi v skladu s priporočili EU (npr. trajnostni urbanistični načrt, načrti celovitega gospodarjenja z obalnim pasom itd.).

[14]             COM(2011) 244.

[15]             Rusija bo imela tudi v prihodnje koristi od podpore za čezmejno in regionalno sodelovanje v okviru evropskega sosedskega instrumenta.

[16]             20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije EU ter 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020.

[17]             Pri prometnih projektih se bodo stopnje sofinanciranja razlikovale po vrstah prometa glede na razpoložljivosti finančnih sredstev za projekt. Višje stopnje sofinanciranja bodo predvidene za čezmejne projekte. V regijah iz cilja „konvergenca“ bodo stopnje sofinanciranja temeljile na stopnjah sofinanciranja za naložbe iz novih uredb za Kohezijski sklad in strukturna sklada.

[18]             Na podlagi izkušenj z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva se ocenjuje, da je lahko običajno potrebno do 30 % sofinanciranja, da se sprejme končna odločitev o naložbi in se začnejo izvajati težavni čezmejni projekti. Če projekt ni poslovno uspešen, ampak je njegov cilj povečanje varnosti preskrbe ali konec izolacije nekaterih držav članic, je lahko potrebna še višja stopnja sofinanciranja (do 80 %).