UVOD

Cilj

Prevozne dejavnosti znatno prispevajo k evropski blaginji. Omogočajo učinkovitost blagovne distribucije in svobodno potovanje za državljane. EU je največji politični in gospodarski partner za države v sosednjih regijah. Okrepljeno sodelovanje v prometnem sektorju lahko pripomore pri zagotavljanju pomoči sosednjim državam, da postanejo gospodarsko močnejše in politično stabilnejše. Državljani in podjetja v EU in v sosednjih regijah neposredno občutijo posledice izboljšanega sodelovanja na področju prometa, katerega cilj je zmanjšati čas in vire, ki se porabijo za prevoz blaga in potnikov. Tesnejše povezovanje trgov lahko pripomore tudi k odpiranju novih tržnih možnosti za podjetja v EU kot tudi v sosednjih regijah.

Cilj tega sporočila je vzpostaviti prenovljeno sodelovanje v okviru prometne politike s sosednjimi regijami EU, na podlagi sporočila Komisije iz leta 2007[1], ki se je osredotočalo na infrastrukturo. Sporočilo zajema tako evropsko sosedsko politiko (ESP)[2] kot tudi države širitve[3], z glavnim poudarkom na države ESP. Že dosežena visoka raven sodelovanja z državami širitve na področju prometa je lahko model za izboljšane prevozne povezave z drugimi sosednjimi regijami[4].

Komisija je nedavno pregledala ESP, enoten politični okvir za odnose EU s sosednjimi partnerskimi državami[5], in je predlagala nov odziv na spremembe v sosedstvu . V skladu s tem odgovorom bo sodelovanje na področju prometa oblikovano glede na potrebe posamezne podregije. EU bo uporabila večjo stopnjo diferenciacije v prometnem sektorju glede na težnje države in njihove pripravljenosti k tesnejšemu povezovanju z EU. Pomoč EU v finančni obliki za infrastrukturne povezave ali za večji dostop do trgov bo pogojena z napredkom v sosednjih državah.

Ozadje politike

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je EU zavezala, da bo razvila posebne odnose s sosednjimi državami (člen 8 PEU). Pogodba določa tudi, da se lahko Unija odloči za sodelovanje s tretjimi državami, da bi podprla projekte skupnega interesa in zagotovila medobratovalnost omrežij (odstavek 3 člena 171 PDEU).

V strategiji Evropa 2020 je poudarjeno, kako pomembno je razvijanje zunanjih vidikov naše notranje politike za spodbujanje gospodarske rasti EU. To zlasti velja za prometno politiko, saj učinkovitost na mejnih prehodih, krajše in hitrejše povezave ter liberalizacija trgov prispevajo k lajšanju pretoka blaga in ljudi prek meja EU.

Marca 2011 je Komisija sprejela Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu [6] za povečanje mobilnosti in okrepitev rasti ter zaposlovanja. V tem načrtu je Komisija predložila širitev prometne in infrastrukturne politike EU na naše neposredne sosede ter odpiranje trgov prevoznih storitev za tretje države.

Komisija trenutno pregleduje politiko TEN-T . Cilj te politike je tudi zagotoviti boljše povezave med TEN-T z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav.

Poleg tega je EU sprejela makroregionalne strategije kot je Strategija Evropske unije za Podonavje[7], katere cilj je izboljšati mobilnost med regijami in vključiti nekaj držav v sosednjih regijah.

TESNEJšE POVEZOVANJE TRGA ZA HITREJšE IN CENEJšE POVEZAVE

Tesnejše povezovanje med prevoznimi trgi EU in trgi držav širitve ter držav ESP lahko pomeni hitrejše, cenejše in učinkovitejše prometne povezave v korist državljanov in podjetij. Možnosti za tesnejše povezovanje bodo odvisne od sposobnosti in pripravljenosti sosednjih držav, da svoje standarde približajo standardom, ki so v uporabi v območju EU na področju varnosti, zaščite, varovanja okolja ter zdravja in varnosti delavcev. Komisija opredeljuje kratkoročne in dolgoročne ukrepe za vse vrste prevoza – cestni, železniški, letalski, pomorski promet in celinska plovba – namenjene povezovanju prevoznih sistemov EU in njenih sosed.

Prizadevanja v smeri tesnejšega povezovanja prevoznih trgov so se začela v okviru trenutnih pogajanj o pridružitvenih sporazumih z državami vzhodnega partnerstva[8]. Cilj teh sporazumov je ustanovitev prostotrgovinskega območja z EU. Dolgoročnejši cilj EU za južno sosedstvo je zaključiti evro-sredozemsko prostotrgovinsko območje. Kot del širitvene strategije in v okviru pristopnih pogajanj EU državam širitve pomaga pri njihovem usklajevanju s pravnim redom EU za ustvarjanje primernih pogojev za povezovanje prevoznih trgov. Na primer osnutek pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti z Zahodnim Balkanom predvideva postopno povezovanje trgov na osnovi pravnega reda EU na področju varnosti, zaščite, okolja in socialnih zadev.

Letalski prevoz

V letalskem sektorju je cilj tesnejšega povezovanja s sosednjimi državami EU ustvarjanje širšega skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), ki bi zajemal 1 milijardo ljudi v EU in v vseh sosednjih državah ob njeni južni in vzhodni meji[9]. Večina držav ESP se nahaja na drugi strani sredozemskega morja ali dokaj daleč od prestolnic EU, zato ima letalski prevoz ključno vlogo v potniškem prometu. V obdobju 2004-2009 je bila letna rast v številu potnikov med EU in državami južnega sosedstva v povprečju 6,7 % in 11,6 % v državah vzhodnega sosedstva. Na jugu je Maroko že vključen v skupni evropski zračni prostor in je pri letalskem potniškem prometu v in iz EU zabeležil letno rast v višini 14,6 %. Na vzhodu je bilo največ potnikov med Ukrajino in EU (2,7 milijonov od skupno 3,5 milijonov potnikov leta 2009)[10].

Politika ECAA je bila oblikovana tako, da dovoljuje postopno odpiranje trgov med EU in njenimi sosedami v povezavi s približevanjem ureditve prek postopnega izvajanja predpisov EU, da bi tako nudila nove možnosti izvajalcem in večjo izbiro potrošnikom. Odpiranje trgov in približevanje ureditve se odvijata istočasno, da bi se spodbujala poštene konkurenca in standardi EU za varnost, zaščito, okolje in druge zadeve. ECAA se izvaja s celovitimi sporazumi o zračnem prevozu , ki podpirajo gospodarstvo, trgovino in turizem.

Pogajanja o celovitem letalskem sporazumu se lahko začnejo, ko bodo sosednje države dokazale razumevanje pogojev in jasno zavezo sprejemanja obveznosti, ki izhajajo iz vključevanja v ECAA.

EU je take sporazume zaključila z Zahodnim Balkanom, Gruzijo, Jordanijo in Marokom. Pogajanja o podobnih sporazumih potekajo z Izraelom, Libanonom in Ukrajino, v bližnji prihodnosti se pričakujejo pogajanja s Tunizijo. Komisija ima pooblastilo tudi za pogajanja o podobnem sporazumu z Alžirijo. Predlagala je mandat za pogajanja z Moldavijo in enako namerava za Azerbajdžan. Komisija bo predlagala pogajanja o podobnih sporazumih tudi z ostalimi sosednjimi državami glede na njihovo zanimanje in pripravljenost.

Sporazumi sklenjeni z državami ESP so dvostranski, sporazum z Zahodnim Balkanom pa je večstranski. Ta večstranski sporazum je obsežnejši od dvostranskih, saj se na primer v teh državah neposredno uporabljajo sodbe Sodišča Evropske unije, ki se nanašajo na letalstvo.

Za povečanje regionalnega povezovanja je naslednji korak oblikovanje enega večstranskega sporazuma za južne ESP države in drugega za vzhodne ESP države. Nenazadnje je dolgoročni cilj povezovanje vseh regij in EU v enoten ECAA.

Enotno evropsko nebo , ki je trenutno v nastajanju, bo razširjeno zaradi vključitve sosednih držav EU. Priznavanje prava EU in načel EU o imenovanju je osnovni predpogoj. Enotno evropsko nebo bo izboljšalo varnost ter zmanjšalo zamude, stroške in emisije. Kot del postopnega pristopa k ustvarjanju enotnega evropskega neba se sosednje države EU zavzemajo za oblikovanje ali vključevanje v funkcionalne bloke zračnega prostora (FAB) z državami članicami EU. Do decembra 2012 bi morale države članice EU ustanoviti devet funkcionalnih blokov, s čimer bi skupno oblikovale in racionalizirale zračni prostor in zračne poti za boljše odzivanje na potrebe letalskega prevoza.

Na Zahodnem Balkanu Bosna in Hercegovina ter Hrvaška že sodelujeta v pobudi za funkcionalni blok zračnega prostora Srednje Evrope (FABCE). Albanija, Egipt in Tunizija imajo status pridruženih članic, Jordanija in Libanon pa status opazovalk v okviru pobude BLUE MED FAB. Pričakuje se, da se bodo tudi druge sosednje države pridružile podobnim funkcionalnim blokom zračnega prostora, ki bodo dopolnili enotno evropsko nebo.

Številne sosednje države so že pogodbenice Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol)[11]. Sodelujejo v delovanju Eurocontrola in imajo na ta način koristi od njenih storitev. Nečlani lahko koristijo številne storitve Eurocontrola na osnovi zahtev in sporazumov s to organizacijo[12]. Cilj sodelovanja s sosednjimi državami EU je oblikovanje stališč Eurocontrola v skladu s stališči EU.

Številne države ESP so že upravičenke v okviru raziskovalnega programa upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), katerega namen je posodobitev infrastrukture za nadzor zračnega prometa v Evropi. EU lahko omogoči pomoč tudi za druge države ESP, katerih cilj je posodobitev lastnih sistemov za upravljanje zračnega prometa.

EU pripisuje izboljšanju učinkovitosti varnosti zračnega prometa v sosednjih regijah ključni pomen. Mednarodni standardi varnosti letalstva, določeni v Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (ICAO), se morajo v celoti izvajati[13]. EU že sodeluje s sosednjimi državami, da bi povečala njihovo sposobnost izpolnjevanja navedenih mednarodnih obveznosti. EU lahko pomaga pri doseganju skladnosti prek podajanja informacij o razvoju nacionalnih programov za varnost civilnega letalstva in z deljenjem najboljših praks pri izvajanju in nadzoru kakovosti ukrepov varnosti letalstva. Približevanje pravne ureditve v regiji, ki presega mednarodne standarde, se lahko spodbudi z izboljšanim znanjem in izvajanjem določb varnosti letalstva Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) in načel iz primarne zakonodaje EU.

Zagotavljanje visoke ravni varnosti letalstva je za prometno politiko EU ključnega pomena. Sosednje države, ki so podpisale celovite sporazume o zračnem prevozu z EU, lahko sodelujejo tudi pri delu Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA). Poleg tega lahko vsaka evropska država podpisnica ICAO sodeluje pri delu EASA na podlagi posebnega sporazuma, s pomočjo katerega sprejme in izvaja predpise EU o varnosti letalstva[14].

Komisija in EASA sta nedavno predlagali ustanovitev enote v okviru EASA za sodelovanje z nekaterimi državami južnega sosedstva (Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko in Tunizija). Njen cilj je uskladiti standarde in postopke varnosti letalstva med EU in navedenimi državami. Za podobna sodelovanja bodo sprejete določbe z namenom povečanja varnosti letalstva v vzhodnih ESP državah.

Predlagani ukrepi Kratkoročno (do leta 2013) Zaključiti trenutna pogajanja za celovite sporazume o zračnem prevozu in razširiti pogajanja o takih sporazumih na druge zainteresirane sosednje države, ko bodo na to pripravljene. Nadaljevati s pomočjo sosednjim državam pri posodabljanju sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) in omogočiti tako pomoč za druge zainteresirane države. Zagotoviti obveščanje, vodenje in tehnično podporo sosednjim državam za vključevanje v enega izmed evropskih funkcionalnih blokov zračnega prostora (FAB). Pomoč sosednjim državam za doseganje skladnosti z mednarodnimi in evropskimi standardi za varnost letalstva. Sodelovanje s sosednjimi državami EU za oblikovanje stališč Eurocontrola v skladu s stališči EU. Pomoč sosednjim državam pri doseganju varnosti letalstva na EU in mednarodni ravni. Dolgoročno Utrditi letalske sporazume z vzhodnimi in južnimi ESP državami v tem zaporedju s ciljem dopolnitve ECAA. Razširiti sodelovanje na področju varnosti letalstva v okviru EASA na vzhodne ESP države in preostale južne države ESP. Popolno povezovanje sosednjih držav v enotno evropsko nebo. |

Pomorska in celinska plovba

- Izraženo v tonaži se 90 % tovornega prometa med EU in preostalim svetom prevaža po morju. Cilj za prihodnost pomorskega prometa je kakovostna plovba, ki je konkurenčna ter prinaša dobre rezultate na področju okolja, varnosti in zaščite. To je skupni interes EU in sosednjih držav, s katerimi si deli regionalna morja.

Na Zahodnem Balkanu osnutek pogodbe o prometni skupnosti predvideva sodelovanje za zagotavljanje približevanja k standardom in politikam EU za pomorski promet. EU bo še naprej spodbujala liberalizacijo storitev pomorskega prometa, da bi ustanovila enake pogoje delovanja s sosednjimi državami. To velja predvsem za trenutna prizadevanja za ustanovitev prostotrgovinskega območja v Sredozemlju, vključno s svobodo zagotavljanja storitev pomorskega prometa.

EU spodbuja uporabo svojih in mednarodnih zahtev za pomorsko varnost, zaščito in varovanje okolja . Za zagotovitev enakih pogojev na morjih, ki mejijo z EU, je pomembno, da sosednje države EU ratificirajo in pravilno izvajajo mednarodne konvencije glede pomorske varnosti in zaščite, kot tudi socialnih in okoljskih pogojev, ter da se uskladijo s standardi EU. Zato Komisija nudi tehnično pomoč. EU se zavzema tudi za aktivno sodelovanje s sosednjimi državami pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije (IMO).

Nižja raven varnosti, zaščite ter okoljskih in socialnih predpisov, davčni damping in diskriminatorne prakse zaračunavanja za uporabo povezav v zaledju v sosednjih državah lahko povzročijo izkrivljanje poštene konkurenčnosti. Namen sodelovanja s sosednjimi državami je izogniti se morebitnim izkrivljanjem z določanjem podobnih predpisov. Družbe v EU imajo od takega pristopa neposredno korist.

Za okrepitev pomorske varnosti in zaščite kot tudi varovanja okolja bo EU sosednjim državam še naprej nudila tehnično pomoč v okviru regionalnih projektov SAFEMED na jugu in SASEPOL na vzhodu. Poleg tega EU obravnava predlog Komisije za širitev mandata Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) za zagotavljanje tehnične pomoči državam ESP.

Za nadaljnje izboljšanje varnosti in zaščite v pomorstvu ter odzivnost v primeru nesreč na morju bo Komisija spodbujala sodelovanje sosednjih držav pri SafeSeaNet, sistemu za nadzor ladijskega prometa, ki ga upravlja EMSA, ter nabavo potrebne infrastrukture za pomorski nadzor, primerne za tako udejstvovanje, ki jo opravijo te države. Poleg tega bo Komisija za boljšo odzivnost na nezakonito izlitje iz ladij in prepoznavanje onesnaževalcev v vodah spodbujala sodelovanje sosednjih držav v satelitskem sistemu CleanSeaNet, ki ga upravlja agencija EMSA. CleanSeaNet vsem obalnim državam članicam EU in državam kandidatkam kot tudi Islandiji in Norveški nudi storitve glede razlitja nafte z analizo satelitskih posnetkov skoraj v realnem času.

Na splošno gledano so sosednje države EU neučinkovite v njihovi vlogi držav zastave . Pod pogoji iz pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ki je merodajen za določanje učinkovitosti držav zastave, so Azerbajdžan, Alžirija, Tunizija, Maroko na sivem seznamu, Ukrajina, Gruzija, Moldavija, Albanija, Libanon, Libija, Sirija in Egipt pa na črnem.

Za izboljšanje izpolnjevanja odgovornosti držav zastave se sosednje države iz črnega seznama spodbuja, naj razmislijo o prednostih uporabe sistema pregledov držav članic IMO. Pregled IMO je trenutno prostovoljen, vendar bo leta 2014 postal obvezen. EU bo še naprej pomagala sosednjim državam pri izboljšanju učinkovitosti v vlogi držav zastave.

Evropski prostor za pomorski prevoz brez meja se bo dolgoročno razvil v „ modri pas “ prostega pomorskega pretoka v Evropi in izven nje. Cilj je poenostaviti formalnosti za ladijsko plovbo med pristanišči EU. To vključuje vzpostavitev elektronskega sistema za izmenjavo podatkov med ladjami in kopnim. V skladu s konceptom „modrega pasu“ je cilj sodelovanja s sosednjimi državami, da se z vzpostavitvijo enotnega upravnega okna za pristaniške formalnosti in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov poenostavijo upravni postopki za ladijski promet na kratke razdalje .

Pomorščaki sosednjih držav, ki imajo vse pogoje v skladu z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov), lahko delajo na plovilih EU. Na zahtevo držav članic EU in s pomočjo agencije EMSA Komisija ocenjuje postopke potrjevanja pomorščakov in izobraževalnih zavodov v sosednjih državah. EU je priznala večino sosednjih držav[15]. Komisija bo sosednjim državam še naprej nudila tehnično pomoč za boljše izobraževanje pomorščakov.

Kot prispevek k bolj strateškemu pristopu za pomorske zadeve v sodelovanju na vseh področjih, vključno s prevozom v Sredozemlju, je Komisija skupaj z IMO in EIB začela projekt za določanje pilotnih ukrepov za izboljšanje sodelovanja med pomorskimi izvajalci na področju pomorske varnosti in nadzora, socialnih vidikov in izobraževanja ter naložb v pomorsko infrastrukturo.

Cilj politike EU za celinsko plovbo je doseči učinkovito in trajnostno rečno plovbo. Pomembno je, da se sosednje države EU priključijo k ustreznim mednarodnim konvencijam za zagotavljanje skladnosti z ravnjo varnosti celinske plovbe EU kot tudi z okoljskimi in socialnimi pogoji. Komisija bo sosednjim državam pomagala pri doseganju teh ciljev.

Za spodbujanje varnosti, učinkovitosti in izmenjave podatkov bo Komisija sodelovala z ustreznimi sosednjimi državami v okviru rečnih informacijskih storitev .

Strategija Evropske unije za Podonavje za plovbo po Donavi predlaga ukrepe, ki bi omogočali koriščenje tržnih potencialov celinske plovbe v regiji v celoti. Predlog zajema pet sosednjih držav, in sicer Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Moldavijo, Srbijo in Ukrajino. Komisija podpira posodobitev Donavske komisije kot del revidirane Beograjske konvencije. Komisija se je pogajala za pristop EU k tej konvenciji, katere besedilo je dogovorjeno, vendar še ni podpisana. Komisija spodbuja ti dve državi podpisnici, da rešita medsebojne spore.

Predlagani ukrepi Kratkoročno (do leta 2013) Pomoč sosednjim državam pri izboljšanju njihove učinkovitosti v vlogi države zastave in usklajevanju z varnostnimi, zaščitnimi in socialnimi standardi. Razširitev mandata agenciji EMSA za zagotavljanje tehnične podpore sosednjim državam. Spodbujanje udejstvovanja sosednjih držav v SafeSeaNet in CleanSeaNet. Skupno delovanje s sosednjimi državami, da bi poenostavili postopke ladijskega prometa na kratke razdalje v skladu z Evropskim prostorom za pomorski prevoz in konceptom „modrega pasu“. Pomoč sosednjim državam pri doseganju standardov EU in mednarodnih standardov za celinsko plovbo. Aktivno udejstvovanje z namenom obnovitve posodabljanja Donavske komisije. Dolgoročno Spodbujanje tesnejšega povezovanja sosednjih držav v „modri pas“ svobodnega pomorskega pretoka v Evropi in okoli nje. |

Cestni prevoz

- Cestni prevoz ima ključno vlogo v trgovinskih tokovih s tistimi sosednjimi državami, s katerimi ima EU kopenske meje. Okorni upravni postopki na mejnih prehodih so še vedno ovira za učinkovit pretok blaga med EU in njenimi sosedami na vzhodu. Povprečno se 40 % celotnega prevoznega časa[16] izgubi na mejah zaradi razlik pri upravnih postopkih. Lajšanje prehoda meja je torej ključnega pomena za spodbujanje trgovanja, saj to pomeni zmanjšanje časa in stroškov.

Komisija je predvidela strateški okvir za carinsko sodelovanje z Belorusijo, Moldavijo in Ukrajino, da bi spodbudila trgovino in zaščitila državljane na vzhodnih mejah EU z uporabo niza prednostnih ukrepov. Ti zajemajo varne in gladko prehodne trgovinske poti, obvladovanje tveganja in boj proti goljufiji ter pomoč za posodobitev carinske infrastrukture in postopkov.

Nizka raven cestne varnosti v sosednjih državah je v neposrednem interesu EU. Izboljšanje cestne varnosti z izobraževanjem, izmenjavo najboljših praks, boljšim ozaveščanjem in spodbujanjem varnejše cestne infrastrukture, vključno v varnim parkiranjem, so prednostne naloge sodelovanja EU s sosednjimi regijami. Komisija bo proučila možnosti za širjenje skupnih vseevropskih inteligentnih storitev prevoznih sistemov (npr. eCall[17]) na sosednje države. Smrtnost, povezana s poškodbami zaradi prometnih nesreč, je v primerjavi z evropskim povprečjem (6,1 ljudi na 100 000 prebivalcev)[18] v večini držav vzhodnega partnerstva znatno večja (21,5 ljudi na 100 000 prebivalcev v Ukrajini, 16,8 v Gruziji, 15,1 v Moldaviji). Enako velja za vzhodne države ESP.

Za zagotavljanje enakih pogojev delovanja na svetovnem avtomobilskem trgu je za sosednje države pomembno, da ratificirajo in izvajajo standarde EU in mednarodne standarde varnosti vozil in okoljske učinkovitosti [19]. EU se zato zavzema za aktivno sodelovanje s sosednjimi državami v UN/ECE.

Storitve cestnega prevoza so še naprej pomembne pri zagotavljanju učinkovite čezmejne proizvodne dobavne verige, predvsem na krajših razdaljah. Za razliko od letalskega sektorja, kjer so se EU in sosednje države že usmerile k odpiranju trga, so na področju medsebojne liberalizacije dostopa do cestnega trga storjeni le skromni koraki. Večina držav članic EU ima dvostranske sporazume za cestni prevoz s sosednjimi tretjimi državami. Ti sporazumi zagotavljajo obojestranski dostop do trga na osnovi kvot. Na večstranski ravni kvote dodeljuje tudi Mednarodni prometni forum (prej ECMT), vendar kvote odtehtajo le 5 % celotnega poslovanja.

Številne sosednje države so izrazile zanimanje za povečanje dostopa do cestnega trga z EU. Unija bi morala izvajati svoje zunanje pristojnosti na tem področju z namenom nadaljnjega povezovanja trgov s temi državami in tudi ob enakovrednem upoštevanju ustreznih varnostnih, zaščitnih, okoljskih in socialnih vidikov. Glavni cilj te pobude je postopno ukinjanje količinskih omejitev izmenjave v zameno za izvajanje standardov, ki zagotavljajo kakovost storitev cestnih prevozov med Unijo in sosednjimi državami, načelo, ki ni vključeno v trenutnih dvostranskih sporazumih. Osnutek pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti z Zahodnim Balkanom predvideva številna dovoljenja Skupnosti, ki omogočajo dostop do cestnih trgov za tovorna vozila.

Za zagotavljanje, da se v EU in sosednjih državah izvajajo podobni standardi za cestni prevoz, je pomembno, da je uporaba digitalnega tahografa v sosednjih državah v skladu s pogoji sporazuma z ZN o času vožnje in času počitka v mednarodnih cestnih prevozih (AETR[20]). Pogodbenice AETR, ki niso članice EU (vse države vzhodnega partnerstva z izjemo Gruzije), so od leta 2010 pravno zavezane k uporabi digitalnih tahografov v na novo registriranih vozilih. EU je vzhodnim ESO državam pomagala pri uveljavljanju digitalnih tahografov. Komisija si bo prizadevala za mandat EU, da bi lahko postala pogodbenica AETR, z namenom popolnega usklajevanja določb AETR s socialnimi predpisi EU v sektorju cestnega prevoza.

Potniške storitve v cestnem prometu prispevajo k mobilnosti evropskih državljanov in pretoku turistov. Sosedsko sodelovanje na področju cestnih prevozov lahko lajša avtobusni prevoz potnikov, in sicer prek poenostavljanja dovoljenj za avtobusne linije in z usklajevanjem ravni kakovosti storitev in varnosti.

Zato bi bilo primerno, da se področje uporabe sporazuma Interbus[21] razširi, da bi pokrival ne le občasne avtobusne prevoze potnikov ampak tudi redne prevoze ter širitev na zainteresirane sosednje države, ki so pripravljene za podpis.

Predlagani ukrepi Kratkoročno (do leta 2013) Pomoč pogodbenicam AETR pri uveljavljanju digitalnih tahometrov. Pomoč sosednjim državam pri razvoju in izvajanju ukrepov za povečanje cestne varnosti. Študija učinka postopnega odpiranja cestnih trgov z izbranimi sosednjimi državami. Okrepitev carinskega sodelovanja z Belorusijo, Moldavijo in Ukrajino za lažje prestopanje meja. Pridobivanje mandata za pogajanja pristopa EU k sporazumu AETR. Dolgoročno Širitev področja uporabe sporazuma Interbus za vključevanje mednarodnih rednih avtobusnih prevozov ter širitev na države ESP. |

Železniški prevoz

- Najbolj pomembni železniški tovorni pretok med EU in sosednjimi državami poteka v smeri vzhod- zahod. V zadnjem desetletju je bilo zabeleženo 7 % povečanje v količini železniškega tovornega prevoza med EU in njenimi najbližjimi sosedami na vzhodu (Belorusija, Moldavija, Ukrajina). Napoved do leta 2020[22] je do 40 % porast povpraševanja za železniški tovorni prevoz med EU in vzhodnimi sosedami.

V EU je trg popolnoma prost od leta 2007 za železniški tovorni prevoz, od januarja 2010 pa za mednarodni potniški promet. Odpiranje železniškega tovornega prevoza je novim družbam omogočilo vstop na trg, cene so se znižale in na začetku se je kljub gospodarski krizi povečal obseg prometa. Tesnejše sodelovanje s sosednjimi državami EU na področju železniškega prevoza bi lahko železniški sektor še dodatno spodbudilo.

Železniški tovorni prevoz bi lahko imel konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi prevoznimi modeli na dolgih evropsko–azijskih koridorjih, vendar pa to ogrožajo fizične in nefizične ovire. Čeprav se je tovorni pretok med EU ter Belorusijo, Ukrajino in Moldavijo v zadnjih letih povečal, bo osredotočanje na prihodnje sodelovanje pri ključnih zadevah, kot je izboljšanje infrastrukture in postopkov za prehod meja še naprej pomembno, kar pa bi brez dodatnega razvoja lahko ogrozilo prihodnjo rast v obsegu tovornega prometa. Za izkoriščanje potenciala železniškega tovornega prometa je potreben pravičen, nediskriminatoren, pregleden in učinkovit sistem za uporabo železniške infrastrukture vzdolž koridorjev med EU, njenimi vzhodnimi sosedami in Azijo. Komisija na tem področju spodbuja regionalna sodelovanja. Fizične ovire za rast trgovine in tovornega prometa so tudi pomanjkanje interoperabilnega železniškega sistema, nezadostna tehnologija in tirna vozila v slabem stanju. Učinkovitost železniškega potniškega prometa se lahko poveča z boljšim sodelovanjem glede prehoda meje, in sicer brez znatnih infrastrukturnih vlaganj.

Potrebni so ukrepi, da se kar najbolj omilijo posledice večjih tehničnih ovir , ki vplivajo na trg, in sicer razlika med tirno širino v Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini (1520 mm) in standardno tirno širino v večini držav EU (1435 mm). Zaradi te razlike se potroši veliko časa ter upočasnita tovorni in potniški promet. V prvem koraku bi bilo treba sistem s tirno širino 1520/1524 mm določiti v standardih, ki jih razvija Evropska agencija za železniški promet (ERA). To bi bila primerna podlaga za celotno industrijo, ki bi dobavljala sisteme in proizvode v skladu s takimi standardi. Za zagotovitev tega se bo EU še naprej zavzemala za tehnično sodelovanje z državami OSJD[23] prek agencije ERA. Agencija ERA je zaradi krepitve sodelovanja z južnimi sosednjimi državami k sodelovanju na področju interoperabilnosti vključila neodvisne strokovnjake iz Alžirije, Maroka in Tunizije.

Drugi korak bi moral vključiti študijo o praksah pretovora (iz 1520 mm na 1435 mm in obratno) ter poskus izboljšanja praks, tudi z raziskavami. Zato se lahko uporabljajo različne oblike sodelovanja, ki omogočajo pomoč sosednjim državam pri usklajevanju s standardi EU. Tesnejše sodelovanje bo pomagalo izboljšati interoperabilnost, zagotovilo enake pogoje delovanja glede varnosti in pripravilo pogoje za možna odpiranja trgov v prihodnje. Dogovorjeni osnutek pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti z Zahodnim Balkanom predvideva odpiranje železniških trgov za potnike ali tovorni promet za izvajalce v EU in izven nje ter v jugovzhodni Evropi.

Za zagotavljanje interoperabilnosti in varnosti železniškega omrežja v EU in v sosednjih državah EU spodbuja tudi uveljavljanje evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) v njenem sosedstvu. Poleg zagotavljanja sistema, ki zagotavlja tekoč železniški promet z nižjimi stroški, je dodatna prednost ERTMS dostopnost do širše izbire dobaviteljev, kar pomeni večjo možnost izbire za vlade, železniške prevoznike in upravljavce infrastruktur.

Reforme, ki zahtevajo, da se železniški sektor sosednjih držav približa standardom EU (varnost, zaščita, okolje, socialni pogoji in interoperabilnost), bi se morale nadaljevati v sosednjih državah EU. Take reforme ne bodo prinesle koristi samo za potniški in tovorni promet ampak bodo privabile več vlaganja v železniški sektor. Za podjetja EU večje povpraševanje za posodobitev tirnih vozil v sosednjih državah pomeni ustvarjanje novih tržnih možnosti. Reforme so tudi predpogoj za kakršnokoli odpiranje trgov v prihodnje.

V Ukrajini, Belorusiji in Moldaviji železniški tovorni trg še ni bil sproščen, kljub relativno velikemu železniškemu tržnemu deležu. Vse države Zahodnega Balkana in Turčija so že začele z reformo. Komisija spodbuja južne države ESP, naj nadaljujejo z železniškimi reformami.

Predlagani ukrepi Kratkoročno (do leta 2013) Vnos sistema tirne širine 1520/1524 mm v standarde (tehnične specifikacije za interoperabilnost), ki jih razvija ERA. Spodbujanje uveljavljanja evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) v sosednjih državah. Spodbujanje sodelovanja držav širitve in sosednjih držav v dejavnosti ERA. Dolgoročno Študija praks pretovora (iz 1520 mm na 1435 mm in obratno) na stičiščih in izboljšanje praks, vključno preko raziskovalnih dejavnosti. Proučevanje možnosti odpiranja železniškega trga za države ESP. |

INFRASTRUKTURNE POVEZAVE

- Za izboljšanje in spodbujanje infrastrukturnih povezav se bo Komisija osredotočila na tri glavne elemente: opredelitev omrežja, prednostno razvrščanje projektov in spodbujanje financiranja.

Omrežja

Za spodbujanje infrastrukturnih povezav je najprej potrebno opredeliti strateška prevozna omrežja . Ta regionalna omrežja bodo osnova za obnovljeno sodelovanje EU s sosednjimi državami na področju prometne infrastrukture. Hkrati bodo delovala kot podaljški revidiranega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) preko meja EU in povezava med državami v regiji. Spodbujala naj bi regionalno povezovanje med državami in bila pokazatelj prihodnjih prometnih tokov.

Na Zahodnem Balkanu, Turčiji in v južni soseščini EU so dela že zelo napredovala. Komisija je s temi državami sodelovala pri določanju omrežij prometne infrastrukture, ki sovpadajo z nadnacionalnimi osmi. Sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana je privedlo o razvoja celovite regionalne prometne mreže v jugovzhodni Evropi. Osnutek pogodbe o prometni skupnosti predvideva nadaljnji razvoj tega omrežja. Turčija razvija prometno omrežje v sodelovanju s Komisijo. V južnem sosedstvu je evro-sredozemsko prometno sodelovanje privedlo do opredelitve prometnega omrežja v Sredozemlju.

Komisija bo sodelovala s sosednjimi državami na vzhodu, da bi opredelila regionalno prometno omrežje na podlagi sporočila Komisije iz leta 2007[24], koridorjev TRACECA[25] in pogajanj o pridružitvenih sporazumih, ki vključujejo poglavje o prometu. Regionalna prometna omrežja na vzhodu, ki povezujejo TEN-T in omrežja sosedov od sosedov v osrednji Aziji, so zelo pomembna za izboljšanje alternativnih povezav med Evropo in Azijo.

Za zagotavljanje učinkovitega načrtovanja in nadzora TEN-T je Komisija razvila informacijski sistem TENtec, ki vključuje podatke o nadzoru prometa in napovedi držav članic ter Hrvaške in Turčije. Komisija zdaj širi področje uporabe TENtec, da bi vključeval tudi podatke o prometni infrastrukturi v državah ESP in drugih držav Zahodnega Balkana. To bo omogočilo uporabo TENtec za načrtovanje širitve TEN-T preko meja EU.

Koncept pomorske avtoceste predstavlja pomorsko razsežnost v vseevropskem prometnem omrežju. EU uporablja ta zasnovo za razvoj povezav pomorskega intermodalnega tovornega prometa s sosednjimi državami. Zasnova pomorskih avtocest spodbuja tudi regionalno vključevanje in s tem vzpostavitev boljših povezav med samimi sosednjimi državami.

Za ta namen so bili uvedeni številni projekti za tehnično podporo v območjih Sredozemlja, Črnega in Kaspijskega morja. Poskusne povezave v Sredozemlju so že prispevale k uvajanju koristi učinkovitega prometa na kratke razdalje med južnimi članicami EU in partnerskimi državami Sredozemlja, in sicer z zmanjšanjem časa in stroškov prevoza. Te povezave se bodo razvijale v južnem in vzhodnem sosedstvu prek tehnične podpore EU z glavnim ciljem spodbujanja trgovine.

Projekti

Naslednji korak so prednostni projekti v regionalnem interesu in interesu EU, ki jih je treba določiti za regionalno prevozno omrežje. Prednostni projekti so določeni za Zahodni Balkan in regije južnega sosedstva z uporabo številnih izbirnih meril.

V vzhodnem sosedstvu se je začel podoben projekt določanja prednostnih nalog v okviru programa TRACECA in prek posvetovanj s sosednjimi državami pri pripravi tega sporočila. Uporabljena so bila enaka izbirna merila kot v projektih za Zahodni Balkan in južno sosedstvo.

V prenovljenem pristopu bi morali projekti vsebovati regionalne interese in interese EU, morali bi biti umeščeni v regionalna omrežja, imeti koristi iz zavez sosednjih držav, biti usmerjeni k zmanjševanju ozkih grl v mednarodnem prometu kot so prehodi meja ter izboljšati povezave med revidiranimi TEN-T in regionalnimi omrežji. Ta projekt bi moral prispevati k povečanemu povezovanju in interoperabilnosti med prevoznimi sistemi EU in njenimi sosedami, postopoma zmanjšati čas in stroške prevoza, spodbujati tokove mednarodnega tovornega prevoza ter povečati varnost, zaščito in varovanje okolja.

Komisija bo skupaj z mednarodnimi finančnimi ustanovami spremljala projekte, ki jih bodo predložile sosednje države, in pri tem uporabila ta merila. Kot rezultat tega dela se bo postopoma uvedel rezervni seznam prednostnih projektov, primernih za izvajanje v okviru sodelovanja Komisije in mednarodnih finančnih ustanov.

Financiranje

Zadnji korak pri vzpostavitvi resničnih medsebojnih povezav je treba zagotoviti za financiranje ustrezno obdelanih prednostnih projektov .

Potrebe za financiranje prometnih infrastruktur v sosednjih regijah EU so večje od sposobnosti financiranja EU, drugih donatorjev, sosednjih držav ali mednarodnih finančnih ustanov. Za zmanjšanje pomanjkanja finančnih sredstev je potrebno okrepljeno sodelovanje med navedenimi partnerji, vključno z boljšo uporabo trenutnih inovativnih instrumentov za financiranje, ki jih je EU namenila sosednjim regijam. Za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi državami bi se morala upoštevati povečana uporaba programov EU.

Komisija v nedavnem Sporočilu[26] o proračunu za Evropo 2020 predlaga, da bi lahko v prihodnje infrastrukturne projekte, ki so v interesu EU in potekajo preko sosednjih in predpristopnih držav, povezali in financirali z novim instrumentom za povezovanje Evrope, ki dovoljuje financiranje iz različnih postavk proračuna EU z enim celovitim sklopom predpisov. V regiji Zahodnega Balkana Sklad za spodbujanje naložb v Zahodnem Balkanu (WBIF) združuje dotacije iz različnih virov s posojili za sofinanciranje okolja, energije in projektov prometnih infrastruktur. Komisija bo premislila o dodeljevanju prednosti financiranju projektov, ki pomagajo pri razvoju celovitega regionalnega prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi. WBIF je že odobril 22 prometnih projektov, za katere je bilo dodeljeno 37 milijonov EUR dotacij, ki bi lahko privabile znatno količino naložb. Instrument za predpristopno pomoč (IPA) poleg tega zagotavlja financiranje projektov, ki prispevajo k povezovanju regionalnega prometnega omrežja na Zahodnem Balkanu in v TEN-T.

V regijah južnega in vzhodnega sosedstva Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF) združuje dotacije iz proračuna EU in posojila mednarodnih finančnih ustanov za zagotavljanje financiranja za ključne infrastrukturne projekte v sektorju prometa, energije, sociale in okolja ter tudi razvoja zasebnega sektorja. Doslej je v okviru sklada NIF od skupnega zneska 745 milijonov EUR v trenutni finančni perspektivi za prometne infrastrukturne projekte namenjeno okoli 25 %. Do leta 2013 je v okviru sklada NIF še 465 milijonov EUR nerazporejenih sredstev. Komisija bo v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi ustanovami in sosednjimi državami skušala povečati število prometnih projektov, predloženih za financiranje iz sklada NIF.

Prednostni infrastrukturni projekti, za katere Komisija in mednarodne finančne ustanove menijo, da so primerno razviti, bodo predloženi v sklad NIF. To bo omogočilo skladu NIF, da se osredotoči na glavne projekte medsebojnega povezovanja. Komisija se bo zavzemala tudi za večje udejstvovanje finančnih ustanov pri delu sklada NIF.

Marca 2011 so Komisija, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj podpisale memorandum o soglasju o sodelovanju izven EU, ki med drugim vključuje tudi širjenje TEN-T. Komisija se bo zavzemala tudi za tesnejše sodelovanje s Svetovno banko in drugimi finančnimi ustanovami, ki jih zanimajo prometne zadeve izven EU. Tesnejše sodelovanje z mednarodnimi finančnimi ustanovami bo vključevalo izmenjavo strokovnega znanja in podatkov o finančnih virih v prometnem sektorju, preverjanje projektov in pripravo rezervnih projektov. Komisija in banke bodo podpirale sosednje države tudi pri razvijanju prometnih strategij, pomagale jim bodo pri določanju prednostnih infrastrukturnih projektov in jim pomagale pri pripravi projektnih predlogov. Politična podpora Komisije v regiji, skupaj s finančno sposobnostjo bank, lahko resnično spodbudi k financiranju prometnih projektov v sosednjih državah.

Komisija bo spodbujala tudi medsebojne povezave s sosednjimi državami prek drugih obstoječih projektov v okviru dvostranske in regionalne podpore sosednjim državam v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva. Ta vključuje čezmejna sodelovanja TAIEX, Twinnings in ENPI.

Predlagani ukrepi Kratkoročno (do leta 2013) Določanje prometnega omrežja v regiji vzhodnega partnerstva v povezavi z revidiranim omrežjem TEN-T. Prilagajanje načrtovanja za prihodnje evro-sredozemsko prometno omrežje v okviru revidirane politike TEN-T. Priprava možnega rezervnih prometnih projektov evropskega interesa v državah vzhodnega sosedstva z dodeljevanjem prednosti projektom, ki povezujejo sosednje države z EU. Krepitev sodelovanja Komisije z mednarodnimi finančnimi ustanovami v okviru vzhodne in južne ESP. Povečanje sprejemanja projektov prometnega medsebojnega povezovanja v skladu za spodbujanje naložb v sosedstvo in začetek financiranja ustrezno dodelanih projektov. Dodeljevanje prednosti financiranju projektov na Zahodnem Balkanu, ki pomagajo pri razvoju celovitega regionalnega prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi. Povečanje področja uporabe informacijskega sistema TENtec za pokrivanje vseh držav v sosednjih regijah. Razvijanje nadaljnjih pomorskih povezav prek zasnove pomorskih avtocest. Dolgoročno Nadaljevanje z razvijanjem rezervnih prednostnih projektov s poudarkom na projektih, ki spodbujajo regionalno povezovanje in boljše povezave v EU. |

OKVIR ZA IZVAJANJE SODELOVANJA NA PODROčJU POLITIKE IN INFRASTRUKTUR

- Za vse zadevne regije je treba določiti okvir spremljanja izvajanja tega sporočila v sodelovanju s sosednjimi državami, tako glede načrtovanja prometne infrastrukture in sodelovanja na področju politike. Tak okvir je že določen za Zahodni Balkan in regije južnega sosedstva.

Na Zahodnem Balkanu je regionalno prometno sodelovanje vključeno v okvir Prometnega observatorija za Jugovzhodno Evropo (SEETO). Observatorij SEETO določa regionalna prometna omrežja in opredeljuje prednostne projekte regionalnega interesa v večletnem načrtu po načelu postopnosti (za obdobje 2011–2015 je opredeljenih 38 prednostnih projektov) ter spremlja ukrepe prometne politike. Osnutek pogodbe o prometni skupnosti predvideva opredelitev prednostnih projektov regionalnega interesa. Delo observatorija SEETO lahko prispeva k izvajanju Strategije Evropske unije za Podonavje.

V južnem sosedstvu prometno sodelovanje poteka na podlagi regionalnega akcijskega načrta za sredozemsko regijo za obdobje 2007–2013 v okviru EUROMED. Pri Euromedu sodelujoče države skupaj načrtujejo njihovo prometno sodelovanje in razvijajo evro-sredozemsko prometno omrežje s pomočjo Komisije in mednarodnih finančnih ustanov. Sodelovanje je že privedlo so opredelitve 18 prednostnih projektov. Okvir Euromed spremlja tudi sodelovanje na področju ukrepov prometne politike. Poleg tega se bo sodelovanje pri izvajanju nedavnega predloga EU za Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja še okrepilo[27].

V državah vzhodnega partnerstva so se začele številne pobude. Program TRACECA zajema med drugim Azerbajdžan, Armenijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, Belorusija pa je vključena v Partnerstvo severne dimenzije za prevoz in logistiko (NDPTL). Na podlagi najboljših praks okvirov za načrtovanje na Zahodnem Balkanu in v regijah južnega sosedstva se je izkazala potreba po podobnem okviru za načrtovanje sodelovanja pri prometni infrastrukturi, ki bi bil specifičen za šest držav vzhodnega partnerstva.

Vzhodno partnerstvo je bilo ustanovljeno leta 2009 s štirimi tematskimi platformami za okrepitev odnosov med EU in njenimi sosedami na vzhodu. Sodelovanje na področju prometa je bilo doslej vključeno v platformo gospodarskega sodelovanja. Na podlagi opredelitev potreb za vzpostavitev okvira za načrtovanje prometnega sodelovanja, specifičnega za države vzhodnega sodelovanja, bo Komisija ustanovila Odbor vzhodnega partnerstva za promet . Ta odbor za promet bo združil Evropsko komisijo, sosednje države, države članice in mednarodne finančne ustanove, da bi se dogovorile o reformah, ki so potrebne za tesnejše povezovanje trgov, načrtovanje prometnih omrežij in pripravo rezervnega seznama infrastrukturnih projektov. Naloga odbora bo tudi usklajevanje in racionalizacija tehničnih delovnih skupin ustreznih obstoječih okvirov.

Odbor vzhodnega partnerstva bo usmerjal prometno sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva in bo prejemal prispevke drugih obstoječih prometnih pobud v regiji, kot sta program TRACECA in Strategija Evropske unije za Podonavje. Regionalno sodelovanje se je doslej izvajalo prek številnih pobud, ki so se odvijale vzporedno, zato bo Odbor vzhodnega partnerstva za promet opredelil nov pristop za usklajeno sodelovanje na vseh področjih prometa, ki zadevajo države vzhodnega partnerstva.

Predlagani ukrepi Kratkoročno (do leta 2013) Ustanovitev Odbora za promet v okviru vzhodnega partnerstva, ki bo usmerjal sodelovanje na področju politike in načrtovanje prometne infrastrukture. Podpis pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti z Zahodnim Balkanom. |

ZAKLJUčKI

- Sporočilo poudarja prenovljeni pristop Komisije k prometnemu sodelovanju z državami ESP v širšem kontekstu okrepljene politike ESP in uporabo nekaterih elementov procesa širitve kot zgled. Opredeljuje tudi ukrepe za izboljšanje sodelovanja z državami širitve.

Komisija bo natančno spremljala izvajanje ukrepov, ki so bili opredeljeni v tem sporočilu z državami širitve in državami ESP v okviru politike širitve, vzhodnega partnerstva in okvira Euromed. To spremljanje bo izvajala v tesnem sodelovanju z državami ESP in državami širitve ter državami članicami in mednarodnimi finančnimi ustanovami. V skladu z načrtom za enotni evropski prometni prostor bo sodelovanje s sosednjimi regijami osredotočeno na odstranjevanje ovir za promet in na izvajanje prometnega sistema z visokimi standardi za varnost, zaščito, socialo in okolje za vidika infrastrukture in tudi vključevanja trgov.

[1] Razširitev glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države, COM(2007) 32, 31.1.2007.

[2] ESP vzhod: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ukrajina; ESP jug: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Zasedeno palestinsko ozemlje, Sirija in Tunizija.

[3] Države kandidatke: Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Turčija. Možne kandidatke: Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija ter Kosovo (v skladu z UNSCR 1244/99).

[4] To sporočilo ne zajema Islandije, Norveške, Rusije in Švice.

[5] COM(2011) 303, 25.5.2011.

[6] Načrt za enotni evropski prometni prostor, COM(2011) 144, 28.3.2011.

[7] Cilji strategije vključujejo izboljšave medsebojnih povezav med osmimi državami članicami in šestimi sosednjimi državami (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Moldavija, Črna gora, Srbija, Ukrajina), COM(2010) 715, 8.12.2010.

[8] Trenutno ni pogajanj z Belorusijo. Vzhodno partnerstvo se je začelo leta 2009 za poglobitev odnosov EU z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino.

[9] Načrt za enotni evropski prometni prostor.

[10] Eurostat

[11] Albanija, Armenija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Moldavija, Črna gora, Turčija, Srbija in Ukrajina.

[12] Tj. osrednji urad za pristojbine na zračnih poteh (CRCO), enote za upravljanje pretoka zračnega prometa (CFMU) in pobude zbirke podatkov upravljanja evropskega zračnega prometa (EAD).

[13] Priloga 17 o varnosti k Čikaški konvenciji.

[14] Uredba št. 216/2008, člen 66.

[15] EU je že priznala Alžirijo, Hrvaško, Iran, Izrael, Tunizijo, Turčijo in Ukrajino. Številne države so v postopku ocenjevanja, in sicer Azerbajdžan, Egipt, Jordanija in Maroko. Priznavanje Gruzije je bilo umaknjeno leta 2010.

[16] Oceno je izvedla Mednarodna zveza za cestni promet.

[17] „Usmerjanje sistema za klic v sili (eCall) na pravo pot – akcijski načrt (Tretje sporočilo o varnosti vozil (eSafety))“, COM(2006)0723.

[18] Podatki o državah ESP so iz poročila svetovne banke „ Confronting “Death on Wheels” Making Roads Safe in Europe and Central Asia“ (št. 51667-ECA, november 2009), podatki o državah članicah so povzeti iz zbirke podatkov o cestnoprometnih nesrečah v Evropi CARE.

[19] Določa jih Svetovni forum za usklajevanje predpisov o vozilih Gospodarske komisije OZN za Evropo (UN/ECE).

[20] Sporazum o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze.

[21] Sporazum o mednarodnih občasnih avtobusnih prevozih potnikov.

[22] Poročilo o stanju in perspektivah železniškega trga, ki g je pripravila Komisija leta 2010.

[23] Med državami ESP so članice OSJD Azerbajdžan, Belorusija, Moldavija in Ukrajina. Med državami članicami so članice OSJD Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Poljska, Slovaška in Romunija.

[24] COM(2007) 32, 31.1.2007.

[25] Najprej je bil to program Skupnosti, od leta 1998 pa ga ureja večstranski sporazum z medvladnimi strukturami. Imel je glavno vlogo pri razvoju koridorjev med Evropo in Azijo, njegove članice so Armenija, Azerbajdžan, Bolgarija, Gruzija, Iran, Kazahstan, Kirgizistan, Moldavija, Romunija, Tadžikistan, Turčija, Ukrajina in Uzbekistan. Iran ne prejema financiranja EU.

[26] COM(2011) 500, 29.6.2011.

[27] COM(2011) 200, 8.3.2011.