KAZALO

1. Uvod 2

2. Ozadje 2

2.1. bravnava dolgotrajnih posledic svetovne recesije 2

2.2. Uvedba novih pravil za ukrepe makrofinančne pomoči 3

2.2.1. Okvirna uredba za makrofinančno pomoč 3

2.2.2. Merila za uporabo posojil in nepovratnih sredstev pri ukrepih makrofinančne pomoči 4

3. Ukrepi makrofinančne pomoči v letu 2010 4

3.1. Pregled 4

3.2. Posamezni ukrepi v državah upravičenkah v letu 2010 5

3.2.1. Zahodni Balkan 5

3.2.1.1. Bosna in Hercegovina 5

3.2.1.2. Kosovo[1] 6

3.2.1.3. Srbija 6

3.2.2. Vzhodne sosednje države 7

3.2.2.1. Armenija 7

3.2.2.2. Gruzija 7

3.2.2.3. Republika Moldavija 8

3.2.2.4. Ukrajina 8

3.2.3. Sredozemske sosednje države 9

3.2.3.1. Libanon 9

4. Zagotavljanje pravilne uporabe sredstev v okviru makrofinančne pomoči: operativne ocene, ocene javne porabe in finančne odgovornosti (PEFA) ter naknadna vrednotenja 9

4.1. Operativne ocene 9

4.2. Ocene javne porabe in finančne odgovornosti 10

4.3. Naknadna vrednotenja 10

5. Prošnje za pomoč in prihodnji predlogi Komisije 11

UVOD

V poročilu je predstavljen splošen pregled izvajanja instrumenta makrofinančne pomoči EU za tretje države v letu 2010. Opisane so splošne okoliščine, v katerih so bili odobreni in izvajani ukrepi makrofinančne pomoči, vključene so informacije o zadnjih ukrepih v sosednjih državah EU ter predstavljeni splošni statistični podatki o različnih ukrepih makrofinančne pomoči v zadnjih desetih letih.

Leto 2010 je bilo eno od najdejavnejših let za izvajanje instrumenta makrofinančne pomoči od začetka desetletja, kar odraža vpliv svetovne gospodarske krize in počasnega izhoda iz krize v sosednjih državah EU. To je bilo tudi prvo leto izvajanja makrofinančne pomoči v novem pravnem okolju, ki je bilo vzpostavljeno z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.

V poročilu so na kratko obravnavani tudi glavni cilji predloga okvirne uredbe za makrofinančno pomoč, ki je v pripravi ter naj bi bil Parlamentu in Svetu predložen v tem letu. Prav tako je pojasnjena metodologija, na podlagi katere se Komisija odloči, ali bo pri posameznih ukrepih makrofinančne pomoči, ki jih predlaga, uporabila posojila ali nepovratna sredstva.

Poročilo vsebuje tudi oddelek o operativnih ocenah, študijah o javni porabi in finančni odgovornosti ter naknadnih vrednotenjih, izvedenih v državah, ki prejemajo makrofinančno pomoč. Komisija je na podlagi priporočila Računskega sodišča od leta 2004 izvedla več operativnih ocen finančnih tokov in postopkov v zvezi z makrofinančno pomočjo v vsaki od držav prejemnic. Komisija mora v skladu s finančno uredbo izvajati tudi naknadna zunanja vrednotenja svojih programov. Komisija je leta 2010 s pomočjo svetovalcev izvedla tri nadaljnje operativne ocene ter eno študijo o javni porabi in finančni odgovornosti v državah, v katerih se izvajajo ukrepi. Ker v letu 2009 ni bil zaključen noben ukrep makrofinančne pomoči, se v letu 2010 ni začelo nobeno naknadno vrednotenje.

V poročilo so vključene tudi informacije o novih prošnjah za makrofinančno pomoč in morebitnih novih predlogih Komisije za makrofinančno pomoč, ki so v pripravi.

To poročilo je pripravljeno ob upoštevanju odločitev Sveta ter skupnih odločitev Sveta in Parlamenta o ukrepih makrofinančne pomoči. Je nadaljevanje poročil, predstavljenih v prejšnjih letih. Priložena sta mu dva delovna dokumenta služb Komisije, pri čemer eden (SEC(2011) 873 konč.) vsebuje podrobnejše informacije ter analizo makroekonomskih okoliščin in izvajanja posameznih ukrepov makrofinančne pomoči, drugi (SEC(2011) 874 konč.) pa podrobneje pojasnjuje metodologijo, na podlagi katere se Komisija odloči, ali bo pri ukrepih makrofinančne pomoči uporabila posojila ali nepovratna sredstva.

OZADJE

Obravnava dolgotrajnih posledic svetovne recesije

Zaradi svetovne gospodarske in finančne krize v obdobju 2008–2009, ki je zelo prizadela gospodarstva v vzponu v sosednjih državah Evropske unije, se je znatno povečala podpora mednarodnih donatorjev za to območje, zlasti podpora Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Posledica te krize je tudi veliko število prošenj za finančno podporo EU, tudi v obliki makrofinančne pomoči. Na podlagi več takšnih prošenj so bili sprejeti dejanski programi podpore, katerih cilj je pomagati državam pri odpravljanju negativnih posledic svetovne krize. Konec leta 2009 je Svet ministrov EU odobril štiri takšne programe v korist Bosni in Hercegovini, Srbiji, Armeniji in Gruziji. Leta 2010 sta zakonodajalca EU – tokrat Svet in Parlament skupaj – na podlagi prošenj, predloženih leta 2009, odobrila še dva programa v korist Ukrajini in Republiki Moldaviji.

Leta 2010 se je stanje po svetovni gospodarski in finančni krizi izboljšalo. Razvita gospodarstva, vključno z gospodarstvi v Evropski uniji, so se ponovno začela krepiti, zaradi česar se je povečala potreba po uvozu iz držav, ki so njihove trgovinske partnerice, vključno s sosednjimi državami EU. Tako se je ponovno spodbudila rast držav Zahodnega Balkana in vzhodnih sosednjih držav, ki je bila ponekod zelo izrazita. Vendar učinki svetovne krize in posledičnih gospodarskih pretresov v gospodarstvih v regiji, vključno s šibkimi zunanjimi finančnimi položaji, kljub začetku okrevanja niso izginili. Zato potreba po podpori donatorjev za veliko držav Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana še vedno ostaja.

Kriza je sosednje države EU v Sredozemlju v letih 2009 in 2010 manj prizadela kot države Zahodnega Balkana in vzhodne države partnerice evropske sosedske politike. Zaradi trenutnih političnih nemirov v južnem Sredozemlju se to lahko v letu 2011 spremeni.

Uvedba novih pravil za ukrepe makrofinančne pomoči

Okvirna uredba za makrofinančno pomoč

Evropski parlament je že leta 2003 kot eno od glavnih pomanjkljivosti makrofinančne pomoči opredelil dolgotrajen postopek sprejemanja odločitev – Svet je odločitve o posameznih ukrepih makrofinančne pomoči sprejemal za vsak primer posebej po posvetovanju s Parlamentom. Parlament je izpostavil tudi potrebo po pregledni pravni podlagi za instrument makrofinančne pomoči kot celote. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe zakonodajne sklepe o posameznih ukrepih makrofinančne pomoči sprejemata Parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku (soodločanje). To lahko še dodatno podaljša postopek sprejemanja odločitev. Zato je bil z Lizbonsko pogodbo potrebi po poenostavitvi postopka za sprejemanje odločitev o makrofinančni pomoči dodan element nujnosti. Poleg tega je svetovna finančna kriza pokazala, da je za učinkovito reševanje izrednih makroekonomskih in finančnih razmer potreben instrument odzivanja na krizo, ki se lahko hitro in učinkovito uporabi.

Glede na ta razvoj dogodkov je bila v delovni program Komisije vključena priprava zakonodajnega predloga okvirne uredbe za makrofinančno pomoč. Pričakuje se, da bo ta predlog v kratkem predložen Parlamentu in Svetu.

V okviru predlagane prihodnje okvirne uredbe je postopek sprejemanja odločitev za makrofinančno pomoč podoben postopku za druge instrumente zunanjega financiranja, pri čemer je Komisija pristojna za sprejemanje odločitev o odobritvi makrofinančne pomoči upravičenim tretjim državam pod nadzorom odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. S tem pristopom bi se moralo poenostaviti sprejemanje odločitev za posamezne ukrepe makrofinančne pomoči, da bodo lahko države upravičenke pravočasno sprejele programe, ki vključujejo ustrezno kombinacijo prilagoditvenih ukrepov in zunanje finančne podpore.

Uredba, ki je v pripravi, kot uradni pravni instrument tudi formalizira pravila, ki urejajo ukrepe makrofinančne pomoči in so bila do zdaj opredeljena v sklepih Sveta (tako imenovana genvalska merila). Prihodnji predlog Komisije v bistvu potrjuje ta merila, pri čemer nekatera od njih posodablja in pojasnjuje.

Merila za uporabo posojil in nepovratnih sredstev pri ukrepih makrofinančne pomoči

Drug vidik metodološkega dela Komisije v zvezi z instrumentom makrofinančne pomoči v letu 2010 je zajemal pregled splošnih meril za izbiro ustrezne oblike podpore pri posameznih ukrepih makrofinančne pomoči, tj. srednje- do dolgoročna posojila, nepovratna sredstva ali kombinacija obojih. Komisija je na podlagi praks, ki so se razvijale v preteklih letih, svoj metodološki pristop nadgradila in razjasnila. Izhajajoč iz predpostavke, da bi se morala makrofinančna pomoč praviloma zagotavljati v obliki posojil, pristop vsebuje navodila o tem, katere države bi se lahko štele za upravičene do nepovratnih sredstev v okviru makrofinančne pomoči. Pristop temelji na objektivnih kazalnikih v zvezi z ravnjo razvoja in vzdržnosti zadolževanja držav upravičenk v skladu s prakso mednarodnih finančnih institucij.

UKREPI MAKROFINANčNE POMOčI V LETU 2010

Pregled

Komisija je v letu 2010 končala izvajanje treh programov makrofinančne pomoči: dveh programov, ki sta bila odobrena v letih 2006 in 2007 za Kosovo in Libanon, ter enega od štirih programov, ki jih je Svet odobril 30. novembra 2009, in sicer programa za Gruzijo. Ukrepa za Kosovo in Libanon sta se le delno izvedla, saj druga obroka pomoči nista bila izplačana. Ukrep makrofinančne pomoči za Gruzijo je bil v celoti izveden, Komisija pa je pripravila program spremljanja. Pri drugih treh ukrepih, odobrenih novembra 2009 v korist Bosne in Hercegovine, Srbije in Armenije, v letu 2010 in na začetku leta 2011 ni bil izplačan noben obrok, kar je posledica zamud pri določanju ekonomskih pogojev programov ter izvedbi potrebnih upravnih in pravnih postopkov v državah upravičenkah.

Poleg tega sta v skladu z Lizbonsko pogodbo sozakonodajalca leta 2010 sprejela prva zakonodajna sklepa o makrofinančni pomoči, in sicer o programih za Ukrajino (500 milijonov EUR, v posojilih) in za Republiko Moldavijo (90 milijonov EUR, v nepovratnih sredstvih). Prvi obrok v okviru ukrepa za Republiko Moldavijo je bil izplačan že leta 2010. Če bo novo posojilo za Ukrajino v celoti izplačano, bo to najvišji znesek, ki je bil kdaj izplačan v okviru ukrepov makrofinančne pomoči.[2]

Glede na višino zneskov dveh odobrenih ukrepov makrofinančne pomoči je bilo leto 2010 najpomembnejše leto, kar zadeva skupna dodeljena sredstva makrofinančne pomoči (glej preglednico 1 ter grafa 1a in 1b). Skupni znesek sredstev, dodeljenih v okviru programov, ki so bili odobreni od začetka zadnje gospodarske krize, presega 1 milijardo EUR, kar je več kot skupni znesek v okviru vseh programov makrofinančne pomoči, odobrenih med letoma 2001 in 2008. Prav tako je bil v teh dveh letih skupni znesek odobrenih posojil makrofinančne pomoči veliko višji od skupnega zneska nepovratnih sredstev makrofinančne pomoči. Nazadnje, z novima ukrepoma je bilo ponovno vzpostavljeno ravnovesje v geografski porazdelitvi dodeljenih sredstev makrofinančne pomoči v korist vzhodnim sosednjim državam EU na račun Zahodnega Balkana.

Drug pomemben razvoj dogodkov v letu 2010 je bilo povišanje v smislu izplačil, in sicer na več kot 100 milijonov EUR (glej preglednico 2 ter grafa 2a in 2b). Letni znesek izplačil makrofinančne pomoči v letu 2010 je bil najvišji letni znesek od leta 2003.

Posamezni ukrepi v državah upravičenkah v letu 2010

Zahodni Balkan

Bosna in Hercegovina

Julija 2009 je MDS z organi sklenil „stand-by“ aranžma v višini 1,1 milijarde EUR v podporo gospodarskim programom, katerih cilj je odpraviti zunanja in fiskalna neravnovesja, ki so posledica svetovne krize. EU je 30. novembra 2009 „stand-by“ aranžma dopolnila z makrofinančno pomočjo v višini do 100 milijonov EUR v posojilih (Sklep Sveta 2009/891/ES).

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine je po recesiji v letu 2009 v letu 2010 nekoliko okrevalo. Okrevanje je spodbudil izvoz, ki je sledil gospodarski rasti nekaterih trgovinskih partneric države. Povečanje izvoza je omogočilo zmanjšanje primanjkljaja tekočega računa in doseganje zadovoljivejše ravni deviznih rezerv, zaradi česar so bile potrebe Bosne in Hercegovine po zunanjem financiranju v celotnem letu 2010 manjše (kot je ocenil MDS). Na podlagi tega po uspešno zaključenima drugemu in tretjemu pregledu programov MDS v oktobru (program se je izvajal tudi v letu 2010) centralna banka ni črpala sredstev iz tretje tranše, kar odraža zadovoljivo raven njenih deviznih rezerv. Na začetku leta 2010 je Komisija z organi sklenila memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, v skladu s katerima je pomoč odvisna od gospodarske politike. Po pozno doseženem dogovoru o tem memorandumu o soglasju med državo in institucijama sta bila memorandum o soglasju in sporazum o posojilu podpisana novembra 2010 po splošnih volitvah. Vendar je bila ratifikacija sporazuma o posojilu odložena do leta 2011 zaradi čakanja na začetek delovanja novoizvoljenega parlamenta. Izplačila naj bi se začela izvajati v letu 2011.

Kosovo[3]

Gospodarstvo Kosova je v letu 2010 še naprej raslo, potem ko je leta 2009 že doseglo 2,9-odstotno rast, ki so jo spodbudili predvsem javnofinančni izdatki. Ker fiskalna ekspanzija, na kateri temelji rast, dosega zgornje meje, so povečujejo tudi tveganja v zvezi z možnostmi za rast.

Izredna finančna pomoč Kosovu v obliki proračunskih nepovratnih sredstev za podporo v višini 50 milijonov EUR, ki je bila odobrena že leta 2006 (Sklep 2006/880/ES z dne 30. novembra 2006), naj bi se prvotno iztekla decembra 2009. Decembra 2009 je Komisija podaljšala obdobje razpoložljivosti programa za dodatno leto, tj. do 11. decembra 2010. Kosovska vlada je julija 2010 dosegla dogovor z MDS o gospodarskem programu, ki se podpira z 18-mesečnim „stand-by“ aranžmajem. To je bil zadnji še neizpolnjen pogoj za izplačilo prvega obroka v okviru programa makrofinančne pomoči. Tako je Komisija prvo tranšo posojila v višini 30 milijonov EUR izplačala septembra 2010. Zaradi razpustitve kosovskega parlamenta v novembru MDS pred koncem leta 2010 ni mogel izvesti prvega pregleda programa v okviru „stand-by“ aranžmaja. Zato Komisija ni mogla oceniti, ali se dogovor z MDS še naprej izvaja, kar je bil ključen pogoj za sprostitev še neizplačane druge tranše posojila v višini 20 milijonov EUR. Pomoč po decembru 2010 ni bila več na voljo in je ni bilo mogoče obnoviti.

Srbija

Po 3,5-odstotnem (realnem) zmanjšanju proizvodnje v letu 2009 je srbsko gospodarstvo v letu 2010 začelo okrevati. Gospodarsko rast v letu 2010 (+ 1,8 %) je v veliki meri spodbudilo tuje povpraševanje, medtem ko so domača poraba in naložbe ostale na nizki ravni. Ker je gospodarstvo v glavnih trgovinskih partnericah Srbije postopoma začelo okrevati, vrednost dinarja pa se je še naprej zmanjševala, se je izvoz znatno povečal. Program MDS v višini 3 milijard EUR za obdobje od maja 2009 do aprila 2011 se je še naprej izvajal, zato je izvršni odbor MDS uspešno končal vseh sedem pregledov programa. Glede na izboljšano stanje plačilne bilance je srbska centralna banka črpala le polovico razpoložljivih sredstev iz „stand-by“ aranžmaja.

Potem ko je Svet konec leta 2009 odobril posojilo makrofinančne pomoči v višini do 200 milijonov EUR (Sklep Sveta 2009/892/ES z dne 30. novembra 2009), so Komisija in srbski organi julija 2010 podpisali sporazum o soglasju, v katerem so bili določeni pogoji te pomoči. Sporazum o posojilu je bil podpisan decembra. Ker so srbski organi zmanjšali načrtovano črpanje sredstev MDS, je Komisija Ekonomsko-finančni odbor julija 2010 obvestila, da namerava zmanjšati pomoč EU in da namerava izplačati le prvo tranšo (100 milijonov EUR). Odbor se je z odločitvijo Komisije strinjal. Po ratifikaciji sporazuma o posojilu makrofinančne pomoči marca 2011 Komisija pripravlja izplačilo te tranše, ki naj bi se izvedlo poleti 2011.

Vzhodne sosednje države

Armenija

V letu 2010 je armensko gospodarstvo po velikem padcu za 14,2 % v letu 2009 nekoliko okrevalo, vendar je bilo to okrevanje majhno, pri čemer se je realni BDP povečal za 2,6 %. Poleg tega je bilo tudi izboljšanje v zvezi s tekočim računom in tujimi naložbami majhno. Tako je potreba po zunanjem financiranju še vedno velika, pri čemer je še vedno potrebna podpora mednarodne skupnosti, da bi se ponovno vzpostavili pogoji za trajnostno rast. V teh okoliščinah je armenska vlada še naprej izvajala gospodarski program stabilizacije in reform, ki ga podpira skupnost mednarodnih donatorjev.

Dogovor Armenije z MDS je bil sklenjen marca 2009, ko je izvršni odbor MDS odobril 28-mesečni „stand-by“ aranžma v višini 820 milijonov USD. Junija 2010 je bil „stand-by“ aranžma nadomeščen s triletnim programom na podlagi instrumenta za povečanje posojil in ugodnejšega instrumenta za povečanje sredstev. Ob upoštevanju izplačil v okviru „stand-by“ aranžmaja je skupni znesek sredstev MDS za Armenijo v obdobju 2009–2013 ocenjen na približno 950 milijonov USD. Svet EU je 30. novembra 2009 sprejel sklep o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji v višini 100 milijonov EUR, ki zajema nepovratna sredstva v višini 35 milijonov EUR in posojila v višini 65 milijonov EUR (Sklep Sveta 2009/890/ES). Za namene izvajanja tega sklepa so se Komisija in armenski organi decembra 2010 dogovorili o memorandumu o soglasju in z njim povezanima pravnima dokumentoma (sporazuma o posojilu in o povratnih sredstvih), ki so bili podpisani februarja 2011. Izplačila v okviru programa makrofinančne pomoči so načrtovana za leto 2011.

Gruzija

EU je leta 2010 končala z izvajanjem programa makrofinančne pomoči za Gruzijo, ki ga je Svet odobril novembra 2009 (Sklep Sveta 2009/889/ES z dne 30. novembra 2009). Pomoč v višini 46 milijonov EUR, zagotovljena v obliki nepovratnih sredstev, je bila del dveh možnih ukrepov makrofinančne pomoči iz sredstev EU v enakem znesku, h katerima se je Komisija zavezala na mednarodni donatorski konferenci oktobra 2008. Cilj teh ukrepov je bil Gruziji pomagati odpraviti posledice dvojnega pretresa, ki sta ga povzročila vojaški spor z Rusijo leta 2008 (in z njim povezana trgovinska blokada) ter svetovna finančna kriza. Gruzija od septembra 2008 uspešno izvaja gospodarski program, ki je bil dogovorjen z MDS in se financira z njegovimi sredstvi.

Potem ko je bila decembra 2009 in januarja 2010 izplačana prva tranša programa pomoči iz leta 2009, je bila druga tranša v višini 23 milijonov EUR izplačana avgusta 2010. Izplačilo tranše je bilo mogoče, ker so gruzijski organi zlasti na področju upravljanja javnih financ uspešno izvajali politike strukturnih reform, ki so bile leta 2009 določene kot pogoj za izplačilo pomoči.

Hkrati je Komisija začela s pripravo drugega ukrepa makrofinančne pomoči. Pogoj za to drugo makrofinančno pomoč, h kateri se je zavezala leta 2008, je bil, da še naprej obstaja potreba po zunanjem financiranju, večjem od tistega, ki ga zagotavlja sporazum z MDS. Na podlagi podrobne ocene potreb Gruzije po financiranju in na podlagi uspešnega dokončanja prejšnjega ukrepa makrofinančne pomoči je Komisija januarja 2011 sprejela predlog za aktiviranje drugega dela makrofinančne pomoči, h kateri se je zavezala leta 2008. Predlog Komisije predvideva kombinacijo nepovratnih sredstev (v višini polovice skupnega zneska pomoči) in posojil. Z novim programom se bo podprlo nadaljevanje reform na nekaterih ključnih področjih strukturne reforme, vključno z upravljanjem javnih financ. Skupni sklep Evropskega parlamenta in Sveta je predviden poleti 2011.

Republika Moldavija

Komisija je začela program makrofinančne pomoči za Republiko Moldavijo pripravljati že leta 2009, ko je vlado sestavila nova koalicija, naklonjena reformam, in pripravila nov ambiciozen program reform. To delo, ki je potekalo v tesnem sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, se je potem, ko je izvršni odbor MDS januarja 2010 potrdil triletni dogovor o financiranju na podlagi instrumenta za povečanje posojil in instrumenta za povečanje sredstev, nadaljevalo v začetku leta 2010. Zaključilo se je s predložitvijo predloga Evropskemu parlamentu in Svetu o makrofinančni pomoči v višini 90 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev, ki se bo izplačala v treh tranšah v letih 2010 in 2011. Predlog Komisije sta sozakonodajalca končno odobrila 20. oktobra 2010 (Sklep 938/2010/EU). Po sprejetju zakonodajnega sklepa o makrofinančni pomoči so Komisija in organi dokončali pogajanja o pogojih pomoči, povezanih z gospodarsko politiko. Na podlagi dogovora o memorandumu o soglasju je Komisija lahko že decembra 2010 izplačala prvo tranšo makrofinančne pomoči EU v višini 40 milijonov EUR.

Leta 2010 je moldavsko gospodarstvo po krizi v letu 2009 začelo okrevati. Vendar je stanje zunanjih računov še vedno slabo, zaradi česar podpora mednarodnih donatorjev ostaja pomemben dejavnik pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti in podpiranju vladnega programa reform. Z makrofinančno pomočjo EU se bodo dopolnili finančni viri, ki skupaj znašajo približno 1,4 milijarde USD ter jih zagotavljajo MDS, Svetovna banka, drugi večstranski upniki in uradni dvostranski donatorji ter EU, v obliki posojil EIB in sektorske proračunske podpore.

Ukrajina

Ukrajinsko gospodarsko je leta 2010 začelo okrevati s ponovno gospodarsko rastjo, nižjo inflacijo, stabilizacijo grivne, dopolnitvijo uradnih deviznih rezerv in zmanjšanjem javnofinančnega primanjkljaja. Kljub temu se raven naložb ni močno izboljšala, tekoči račun pa je spet začel beležiti primanjkljaj, kar je povzročilo nekaj dvomov o srednjeročni trajnosti okrevanja in podaljšalo odvisnost države od uradne zunanje finančne podpore. Glede na to sta sozakonodajalca EU julija 2010 sprejela sklep o zagotovitvi makrofinančne pomoči Ukrajini v višini 500 milijonov EUR (Sklep 388/2010/EU z dne 7. julija 2010). To je bil prvi ukrep makrofinančne pomoči, odobren po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe v skladu z novimi pravili (soodločanje Sveta in Parlamenta). Ta makrofinančna pomoč EU dopolnjuje 10 milijard posebnih pravic črpanja, ki jih je dal na voljo MDS v okviru „stand-by“ aranžmaja, odobrenega 29. julija 2010 (ki je nadomestil prejšnji „stand-by“ aranžma, odobren novembra 2008).

Evropska komisija je leta 2010 z ukrajinskimi organi začela pogajanja o pogojih politike, povezanih s posojilnim paketom makrofinančne pomoči v višini do 610 milijonov EUR, ki združuje zneske, ki so na voljo v skladu s sklepoma o makrofinančni pomoči iz leta 2010 in leta 2002 (Sklep Sveta 2002/639/ES z dne 12. julija 2002). Vendar je bil napredek pri pogajanjih o teh pogojih politike (ki naj bi vključevali ukrepe na področju upravljanja javnih financ, davčne in carinske uprave ter ureditve energetskega in finančnega sektorja) počasen, zaradi česar je nastala zamuda pri izvajanju tega ukrepa.

Sredozemske sosednje države

Libanon

Program makrofinančne pomoči za Libanon, ki zajema nepovratna sredstva v višini 30 milijonov EUR in posojilo v višini 50 milijonov EUR, je bil odobren leta 2007 (Sklep Sveta 2007/860/ES z dne 10. decembra 2007). Prva tranša v okviru tega programa, ki ustreza polovici zneska obeh delov, tj. nepovratnih sredstev in posojila, je bila izplačana decembra 2008 (nepovratna sredstva) in junija 2009 (posojilo). Izplačilo druge tranše ni bilo mogoče pred prvotnim datumom izteka programa (21. december 2009), ker organi niso izpolnili pogojev, o katerih so se s Komisijo dogovorili v okviru memoranduma o soglasju. Pomanjkanje napredka pri izvajanju strukturnih reform je bilo posledica pomanjkanja političnega soglasja v nestabilni vladni koaliciji in skoraj ustavljene zakonodajne dejavnosti v večjem delu leta 2008 in leta 2009, čeprav so bile junija 2009 parlamentarne volitve.

Konec leta 2009 je Komisija z dodatkom k memorandumu o soglasju predlagala podaljšanje obdobja razpoložljivosti za izplačilo druge tranše do 21. decembra 2010. Vendar libanonski organi tega dodatka niso nikoli ratificirali. Prav tako je bilo leta 2010 zelo malo napredka pri izvajanju strukturnih reform, pri čemer je bilo več teh reform pogoj za izplačilo drugega obroka v okviru makrofinančne pomoči EU. Tako se je makrofinančna pomoč Libanonu iztekla decembra 2010. Iztek programa, preden je bil v celoti izveden, je tudi posledica neobstoja finančne ureditve MDS, ki bi nadomestila program sklada „Izredna pomoč po konfliktih (EPCA) II“, ki se je iztekel junija 2009, in izboljšanja stanja libanonske plačilne bilance. Dejansko svetovna finančna kriza libanonskega gospodarstva kljub politično negotovemu okolju ni tako prizadela, saj so se njegove gospodarske dejavnosti povečale in zunanji finančni položaj izboljšal.

Zagotavljanje pravilne uporabe sredstev v okviru makrofinančne pomoči: operativne ocene, ocene javne porabe in finančne odgovornosti (PEFA) ter naknadna vrednotenja

Operativne ocene

V skladu z zahtevami iz finančne uredbe v zvezi s proračunom EU, in sicer da je treba pred izplačilom sredstev v državah prejemnicah izvesti inšpekcijske preglede, Komisija ob pomoči zunanjih svetovalcev izvaja operativne ocene, da bi pridobila ustrezna zagotovila o delovanju upravnih postopkov in finančnih tokov držav prejemnic.

Operativna ocena se osredotoča na postopke in organiziranost ministrstev za finance in centralnih bank ter podrobneje na upravljanje računov, ki prejemajo sredstva EU. Poleg tega je posebna pozornost namenjena načinu delovanja institucij za zunanjo revizijo, njihovi neodvisnosti, delovnim programom in učinkovitosti njihovega nadzora. V najnovejših operativnih ocenah je bila izvedena tudi analiza obstoječih postopkov v agencijah za javna naročila.

Leta 2010 je Komisija operativne ocene izvedla v Armeniji, Republiki Moldaviji in Gruziji. Glavne ugotovitve teh operativnih ocen so predstavljene v delovnem dokumentu služb Komisije SEC (2011) 873 konč.

Ocene javne porabe in finančne odgovornosti

Komisija si na področju upravljanja javnih financ v državah, ki prejemajo podporo donatorjev, prizadeva za dopolnjevanje z drugimi diagnostičnimi orodji. Glede na to je posebno primeren program javne porabe in finančne odgovornosti (PEFA), ustanovljen leta 2001 kot partnerstvo več donatorjev, ki med drugim vključuje Evropsko komisijo, Svetovno banko in MDS.

V zadnjih letih so bile študije PEFA opravljene za več držav, ki prejemajo makrofinančno pomoč ali bi lahko bile do nje upravičene, in sicer za Armenijo (2008), Belorusijo (2009), Gruzijo (2008), Kosovo (2009), Kirgiško republiko (2009), Republiko Moldavijo (2008), Maroko (2009) in Srbijo (2010). Komisija je skupaj s Svetovno banko izvedla študiji PEFA za Gruzijo in Maroko, hkrati pa je neposredno prispevala k več drugim študijam. Leta 2010 je Komisija izvedla oceno PEFA za Libanon, vendar študija še ni dokončana. Komisija trenutno skupaj s Svetovno banko pripravlja dve študiji PEFA, in sicer posodobitev predhodnih ocen PEFA za Ukrajino (izvedena leta 2007) in študijo za Republiko Moldavijo.

Z ugotovitvami teh študij PEFA bodo dopolnjene najnovejše operativne ocene finančnih postopkov v teh dveh državah. Zelo koristne bodo pri podpiranju tekočih ukrepov makrofinančne pomoči, predvsem pri spremljanju/določanju pogojev za upravljanje javnih financ.

Naknadna vrednotenja

Za oceno učinka makrofinančne pomoči in v skladu s finančno uredbo Komisija izvaja naknadna vrednotenja programov makrofinančne pomoči. Ugotovitve teh vrednotenj se upoštevajo pri krepitvi praks upravljanja makrofinančne pomoči. Uporabljene so bile tudi pri oblikovanju okvirne uredbe o makrofinančni pomoči, ki je v pripravi.

Leta 2010 se niso začela izvajati nobena nova naknadna vrednotenja, ker se leta 2009 niso zaključili nobeni ukrepi makrofinančne pomoči. Dve vrednotenji, začeti leta 2009, sta bili končani leta 2010, in sicer vrednotenji programov makrofinančne pomoči za Gruzijo in Republiko Moldavijo, ki sta se izvajala v obdobjih 2006–2008 in 2007–2008. Rezultati teh vrednotenj so bili predstavljeni v letnem poročilu o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam v letu 2009.

Potem ko se je avgusta 2010 končalo izvajanje programa makrofinančne pomoči za Gruzijo ter sta se decembra 2010 iztekla programa makrofinančne pomoči za Kosovo in Libanon, Komisija za leto 2011 načrtuje začetek izvajanja naknadnih vrednotenj za te tri ukrepe.

Prošnje za pomoč in prihodnji predlogi Komisije

Ukrepi makrofinančne pomoči, ki se bodo izvajali v letu 2011, zajemajo programe, odobrene v obdobju 2009–2010 v korist Bosne in Hercegovine, Srbije, Armenije, Republike Moldavije in Ukrajine. Pričakuje se, da se bo izvajanje vseh teh programov, razen programa za Ukrajino, končalo leta 2011. Prav tako se pričakuje, da bo v kratkem odobren nov program za Gruzijo, ki ga trenutno obravnavata sozakonodajalca. Tudi ta ukrep naj bi bil končan leta 2011.

Ukrepi makrofinančne pomoči, ki so trenutno v pripravi in se načrtujejo ali predvidevajo za obdobje 2011–2012, vključujejo tudi morebiten program za Kosovo. Po izteku predhodnega programa bi novi ukrep makrofinančne pomoči ustrezal pogojni zavezi EU z donatorske konference o Kosovu junija 2008 za znesek do 100 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev.

Komisija je leta 2010 prejela prošnjo za pomoč od novih organov Kirgiške republike. Prvotna prošnja, ki jo je v prvi polovici leta 2009 predložila prejšnja uprava, se je štela za neupravičeno, ker je bila preostala finančna vrzel odpravljena z obsežnimi finančnimi sredstvi, ki jih je dodelila Rusija. Nova prošnja je bila vložena na podlagi političnih dogodkov v državi leta 2010. Komisija trenutno v tesnem sodelovanju z MDS in z obsežnim vključevanjem uradnih donatorjev ponovno ocenjuje gospodarski položaj Kirgiške republike in njene potrebe po financiranju.

Drugi morebitni novi programi makrofinančne pomoči bi lahko bili odobreni na podlagi prošenj, ki sta jih leta 2009 predložili Islandija in Belorusija. Ukrep makrofinančne pomoči v Islandiji v tej fazi ni verjeten zaradi znatno izboljšanega zunanjega položaja. Poleg tega se program MDS izteče avgusta 2011, pri čemer organi ne nameravajo zaprositi za naslednji program izplačil. Medtem ko se je stanje beloruske plačilne bilance od začetka leta 2011 zelo poslabšalo, bo odziv EU na morebitno prošnjo Belorusije, če in ko se bo MDS z državnimi organi s pogajanji dogovoril o novi finančni ureditvi (prejšnji „stand-by“ aranžma se je iztekel v začetku leta 2010), odvisen zlasti od sposobnosti Belorusije, da izpolnjuje politične pogoje za makrofinančno pomoč, predvsem potrebo po zagotovitvi demokratičnih institucij in varstvo človekovih pravic. Ta pogoja zdaj nista izpolnjena.

Poleg tega bi se lahko predvideli nadaljnji ukrepi k obstoječim programom (in v okviru obstoječih srednjeročnih finančnih ureditev z MDS, ki se bodo iztekle leta 2013) za Armenijo in Republiko Moldavijo.

Glede na verjetne kratkoročne potrebe po financiranju v nekaterih južnih sosednjih državah, v katerih potekajo politične spremembe (npr. v Egiptu in Tuniziji), je zelo verjetno, da bo EU pozvana k zagotovitvi finančne podpore, tudi v obliki makrofinančne pomoči, za nekatere od najbolj prizadetih držav. Možnost aktiviranja instrumenta makrofinančne pomoči za nekatere od sredozemskih držav je bila izrecno potrjena v skupnem sporočilu Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“, ki je bilo sprejeto 8. marca 2011. Kot je navedeno v tem sporočilu in kot velja za vse ukrepe makrofinančne pomoči, bi morala biti izpolnjena dva pogoja, da bi EU lahko obravnavala možnost za takšno pomoč v regiji, in sicer: obstajati mora ureditev MDS in Komisija mora skupaj z MDS potrditi obstoj preostalih potreb po financiranju plačilne bilance. V primeru Egipta se organi pogajajo o programu z MDS in so 9. junija 2011 Komisiji poslali uradni zahtevek za dodatno makrofinančno pomoč. Komisija zdaj v povezavi z MDS ocenjuje preostale potrebe Egipta po zunanjem financiranju, da bi morda sprejela predlog glede makrofinančne pomoči tej državi.

Preglednica 1: zneski makrofinančne pomoči, odobreni v posameznih letih v obdobju 2001–2010 v milijonih EUR

[pic]

Graf 1a: zneski makrofinančne pomoči, odobreni v posameznih letih v obdobju 2001–2010 v milijonih EUR

[pic]

Graf 1b: zneski makrofinančne pomoči, odobreni za posamezne regije v obdobju 2001–2010

[pic]

Preglednica 2: zneski makrofinančne pomoči, izplačani v posameznih letih v obdobju 2001–2010 v milijonih EUR

[pic]

Graf 2a: zneski makrofinančne pomoči, izplačani v posameznih letih v obdobju 2001–2010 v milijonih EUR

[pic]

Graf 2b: zneski makrofinančne pomoči, izplačani za posamezne regije v obdobju 2001–2010

[pic]

[1] UNSCR 1244.

[2] Znesek v višini 500 milijonov EUR, ki je na voljo Ukrajini na podlagi sklepa iz julija 2010, bo združen z neizplačanimi 110 milijoni EUR na podlagi sklepa iz leta 2002 o makrofinančni pomoči za to državo, kar skupaj znaša 610 milijonov EUR. To bo predstavljalo program makrofinančne pomoči, ki bo po vrednosti drugi največji. Ukrep, ki zajema najvišji znesek makrofinančne pomoči, in sicer posojilo v višini 870 milijonov EUR za Madžarsko, odobreno leta 1990, je bil zamrznjen po izplačilu prvega obroka v višini 260 milijonov EUR.

[3] UNSCR 1244.