POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o rezultatih izvajanja Uredbe (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 544/2009

KAZALO

1. Uvod 3

2. Ozadje 3

2.1 Veljavna uredba 3

2.2 Pregled trga 4

2.3 Spremembe po sprejetju Uredbe 5

2.4 Postopek posvetovanja 5

3. Pregled 6

3.1 Doseganje ciljev 6

3.2 Uvedba strukturnih ukrepov 7

3.3 Podaljšanje veljavnosti Uredbe in razširitev njenega področja uporabe 8

4. Sklepna ugotovitev 10

1. UVOD

Strategija Evropa 2020[1] naj bi zagotovila „preoblikovanje EU v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije“. Eden gradnikov te nove strategije je evropska digitalna agenda[2], v kateri so opredeljene „ključne ciljne zmogljivosti“ za dosego enotnega digitalnega trga. Pri storitvah gostovanja v mednarodnih mobilnih omrežjih naj bi se „razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami [...] do leta 2015 približala [] ničli“[3]. Ta cilj bo dosežen, če bo konkurenca na mobilnih trgih potrošnikom omogočila hitro in preprosto izbiro storitve gostovanja po cenah, ki bodo na ravni ustreznih konkurenčnih domačih cen ali blizu nje.

Da je treba odpraviti težave v zvezi z gostovanjem, da bo enotni trg za evropske državljane in podjetja postal oprijemljiv, je odraženo tudi v Aktu o enotnem trgu, ki ga je Komisija sprejela 13. aprila 2011. Digitalni enotni trg je ena od pobud iz Akta o enotnem trgu, s katero se lahko sprosti potencial enotnega trga za rast, delovna mesta in zaupanje državljanov, med drugim tudi pri mobilnih storitvah po vsej Evropi.

Uredba (ES) št. 717/2007 (spremenjena z Uredbo (ES) št. 544/2009) o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih (v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki je začela veljati junija 2007, bo prenehala veljati 30. junija 2012, če je Parlament in Svet na predlog Komisije ne bosta – lahko tudi v spremenjeni obliki – podaljšala. Uredba določa, da mora Komisija pregledati izvajanje Uredbe in o tem najpozneje do 30. junija 2011 poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V skladu s členom 11 Uredbe mora oceniti, ali so cilji uredbe doseženi, tj. zagotoviti, da potrošniki ne plačujejo previsokih cen za storitve gostovanja v EU v primerjavi s konkurenčnimi domačimi cenami, kar naj bi prispevalo k nemotenemu delovanju notranjega trga ter hkrati zagotovilo visoko raven varstva potrošnikov, spodbujalo konkurenco in preglednost na trgu, spodbujalo inovacije in zagotavljalo potrošnikovo izbiro.

V tem poročilu so predstavljeni rezultati pregleda izvajanja Uredbe, ki ga je opravila Komisija, ter pojasnjeni predlogi glavnih sprememb politike, namenjenih uresničevanju sklepnih ugotovitev iz poročila, poročilu pa je priložen tudi zakonodajni predlog z ustreznimi spremembami Uredbe. Podrobnosti in obrazložitev so navedeni v zakonodajnem predlogu in v oceni učinka, ki se nanj navezuje. Pravna podlaga novega predloga je ista kot pravna podlaga same Uredbe, tj. člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prej člen 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).

2. OZADJE

2.1 Veljavna uredba

Nacionalni regulativni organi so glede na posebno strukturo trga gostovanja in njegov čezmejni značaj že leta 2005 opozorili, da nimajo ustreznih instrumentov za učinkovito reševanje konkurenčnih težav, ki so razlog za visoke cene storitev gostovanja, ter da bi bili različni ukrepi držav članic neučinkoviti ter bi škodovali vzpostavitvi in delovanju notranjega trga.

Da bi težavo visokih cen gostovanja rešili varno, usklajeno in pravočasno, so bili na ravni EU sprejeti ukrepi, tj. prva uredba o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih v Evropski uniji (uredba o gostovanju), ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela junija 2007. Uredba o gostovanju ureja veleprodajne in maloprodajne cene govornih storitev gostovanja tako, da določa zgornje meje cen (t. i. evropske tarife), katerih višina se vsako leto zniža. Čeprav morajo operaterji storitve ponujati po evropski tarifi, lahko za storitve gostovanja ponudijo tudi alternativne maloprodajne ponudbe.

Julija 2009 je bila sprejeta spremenjena uredba, s katero se je podaljšala veljavnost prvotne uredbe in razširilo njeno področje uporabe, tako da ta zajema zdaj tudi veleprodajne in maloprodajne cene storitev SMS ter veleprodajne cene podatkovnega gostovanja. Uvedeni so bili tudi ukrepi za dodatno izboljšanje preglednosti. Spremenjena uredba velja do 30. junija 2012. Čeprav je bila Uredba sprejeta za določeno obdobje, med drugim določa, da jo je glede na pregled, ki ga opravi Komisija, mogoče podaljšati ali spremeniti.

Do konca veljavnosti Uredbe Komisija spremlja njeno delovanje in o njem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Junija 2010 je sprejela vmesno poročilo o delovanju uredbe o gostovanju[4].

2.2 Pregled trga

Trg storitev mobilnega gostovanja v EU je mogoče razdeliti na govorne storitve, storitve SMS in širokopasovne podatkovne storitve. Promet je na maloprodajnem trgu gostovanja v EU leta 2009 ustvaril 4 777 milijard EUR prihodkov (71 % pri govornih, 17 % pri podatkovnih in približno 11 % pri storitvah SMS). Podatki o prihodkih na veleprodajni ravni pri nevezanih operaterjih so podobni, in sicer znašajo 69 % pri govornih, 15 % pri storitvah SMS in 16 % pri podatkovnih storitvah. Skupni promet je na veleprodajnem trgu v letu 2009 znašal 1 253 milijard EUR.

V skupnem prometu na trgu mobilnih storitev, ki je v EU leta 2008 znašal približno 164 milijard EUR, predstavljajo prihodki iz gostovanja v EU (na maloprodajni in veleprodajni ravni) približno 3,68 % celotnega trga mobilnih storitev v EU. Prihodki iz govornega gostovanja so se med letoma 2007 in 2009 zaradi nižjih cen in manjšega prometa (–3,2 %) precej znižali. Učinek Uredbe je jasno viden pri gostovanju storitev SMS, saj so se skupni prihodki v letu 2009 kljub veliko večjemu prometu (+ 23,1 %) v primerjavi z letom 2008 znatno znižali. Pri podatkovnih storitvah so se prihodki na splošno znižali, saj se je promet med letoma 2008 in 2009 povečal za 43,6 %, veleprodajne cene pa so se na podlagi Uredbe znižale. Vendar so na maloprodajni ravni, za katero zgornje meje cen za podatkovno gostovanje niso bile določene, skupni prihodki v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 ostali nespremenjeni.

2.3 Razvoj po sprejetju Uredbe

Komisija pazljivo spremlja dogajanje na trgu gostovanja in je v vmesnem poročilu[5] o izvajanju Uredbe opozorila, da konkurenca še vedno ni dovolj razvita. V poročilu je tudi ugotovila, da pri izvajanju uredbe o gostovanju na splošno ni težav in da operaterji upoštevajo nove določbe. Potrošniki imajo prednosti, ki so jih prinesla znižanja cen govornih storitev in storitev SMS gostovanja, izboljšana preglednost in varstvo pred izjemno visokimi računi.

Vendar se povprečne cene evropske tarife, ki jo ponujajo operaterji, in alternativnih tarif gibljejo okrog vrednosti reguliranih zgornjih mej. Nižajo se tudi cene podatkovnega gostovanja, vendar pa se znižanje veleprodajnih cen še ni v celoti preneslo na potrošnike. Službe Komisije še naprej tesno sodelujejo z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), ki je nasledil Evropsko skupino regulativnih organov ter pomembno prispeval h Komisijinemu nenehnem spremljanju uredbe o gostovanju in ter temu pregledu.

Členu 11 uredbe o gostovanju izrecno določa, da Komisija na podlagi analize, ki jo je izvedel BEREC, oceni, ali poleg reguliranja cen obstajajo še druge metode za oblikovanje konkurenčnega notranjega trga gostovanja. Da bi izpolnil to obveznost, je decembra 2010 objavil celovito analizo učinkov uredbe o gostovanju in mnenje o možnih prihodnjih regulativnih pristopih.[6]

BEREC v poročilu navaja, da na maloprodajni in veleprodajni ravni še vedno obstajajo strukturne težave, ki omejujejo konkurenco in spodbujajo cene, ki so blizu zgornjim mejam. Prav tako tudi meni, da je treba podaljšati veljavnost veljavne uredbe in v določeni meri ohraniti regulacijo, saj v trenutnih okoliščinah obstaja nevarnost, da se bodo cene brez regulacije znova zvišale.

Poleg opisanega splošnega zbiranja podatkov, ki ga je opravil BEREC, so vsi nacionalni regulativni organi v okviru splošnega spremljanja Komisiji neposredno predložili podatke o posameznih operaterjih. Na podlagi teh izčrpnih podatkov je bilo mogoče oblikovati ekonomski model, s katerim je mogoče oceniti učinke veljavne uredbe in gospodarski vpliv možnosti politike iz tega poročila.

Službe Komisije so se med pregledom uredbe o gostovanju večkrat sestale z mobilnimi operaterji. Po naročilu Komisije je bila opravljena tudi študija o možnostih za rešitev težav v zvezi s konkurenco na trgu gostovanja v EU[7].

2.4 Postopek posvetovanja

Komisija je 8. decembra 2010 začela obširno javno posvetovanje, da bi zbrala pripombe na pregled uredbe o gostovanju. Odziv je bil velik – skupaj je prispelo približno 90 prispevkov.

Večina je podprla nadaljnje regulativne posege tudi po letu 2012. Odzivi sektorskih akterjev so bili različni — večina se jih je strinjala, da je nadaljnja regulacija nujna, medtem ko so nekateri navedli, da je konkurenca že dovolj razvita in da nadaljnji regulativni posegi niso upravičeni. Večina sodelujočih se je strinjala, da je veljavna uredba potrošnikom zagotovila koristi. Po drugi strani so le redki menili, da se je konkurenca po začetku veljavnosti Uredbe okrepila. Predvsem sektor je dvomil, da bi lahko sedanji model spodbujal konkurenco.

Komisija je predstavila številne možnosti prihodnjih regulativnih pristopov. Kot določa Uredba, obstajajo poleg reguliranja cen še druge metode za vzpostavitev notranjega trga gostovanja, tj. morebitne strukturne rešitve za odpravo pomanjkanja konkurence na trgu gostovanja. Te alternativne možnosti je ocenila zainteresirana javnost, vendar so bila mnenja precej različna. Nekateri omrežni operaterji in nacionalni organi so dvomili o strukturnih rešitvah, ki naj bi bile drage in dolgotrajne, njihovo izvajanje pa zahtevno. Odziv na obveznost o zagotavljanju dostopa operaterjem mobilnih virtualnih omrežij je bil nevtralnejši, nekateri (manjši operaterji) pa so opozorili, da bi obveznost spodbujala konkurenco. Nadaljevanju sedanjega modela zamejitve cen je bila naklonjena velika večina zainteresirane javnosti.

Večina operaterjev je nasprotovala reguliranju podatkovnega gostovanja na maloprodajni ravni, potrošniki, države članice in ostali pa so tak pristop podprli. Omrežni operaterji so, če bo tako reguliranje predlagano, predlagali zgornjo maloprodajno mejo, ki bi omogočala prožnost na tem novem in nastajajočem trgu. Drugi predstavniki zainteresirane javnosti (države članice, predstavniki potrošnikov in nekateri operaterji mobilnih virtualnih omrežij) so navedli, da je razlika med maloprodajno ceno in zgornjo mejo veleprodajne cene prevelika ter da to dokazuje, da konkurenca še ni dovolj razvita. Prevladovalo je splošno prepričanje, da sedanja tehnologija na tej stopnji ne ponuja uspešnega nadomestila za gostovanje.

3. PREGLED

Z vidika ciljev strategije Evropa 2020 in evropske digitalne agende ter glede na sklepne ugotovitve vmesnega poročila o gostovanju, objavljenega junija 2010, naj bi se s tem pregledom izboljšalo delovanje enotnega digitalnega trga na področju storitev gostovanja v EU in še naprej spodbujalo njegovo oblikovanje.

3.1 Doseganje ciljev

Komisija še naprej spremlja dogajanje na trgu gostovanja. Cene gostovanja so se v zadnjih nekaj letih nenehno zniževale, vendar predvsem zaradi reguliranja veleprodajnih in maloprodajnih cen. Kot je še navedla v vmesnem poročilu iz junija 2010[8], se lahko na primeru govornih klicev in sporočil SMS raven konkurence na trgu vidi po tem, koliko nižje od zgornjih mej cen so cene, ki jih ponujajo operaterji. Vendar so povprečne tarife v EU na splošno še naprej blizu zgornjim mejam cen iz uredbe o spremembah Uredbe iz leta 2009, pri čemer so edina izjema veleprodajne tarife za podatkovno gostovanje. Cene gostovanja so zato za evropske potrošnike še vedno visoke — veliko višje od cen na domačem trgu — in ne odražajo osnovnih stroškov zagotavljanja storitev gostovanja. Predvsem maloprodajne cene storitev podatkovnega gostovanja so včasih tudi do sedemkrat višje od veleprodajnih cen.[9]

Storitve podatkovnega gostovanja so edine storitve, pri katerih tarife na maloprodajni ravni še niso regulirane. Kljub ugotovitvam, da se tarife na veleprodajni in maloprodajni ravni od uvedbe zgornjih mej veleprodajnih cen znižujejo, pa se znižanje veleprodajnih cen očitno ni preneslo na maloprodajno raven. Marže mobilnih operaterjev so tako še vedno zelo visoke.

Potrošniki so pozdravili dosedanje ukrepe za zagotavljanje preglednosti, ki zagotavljajo obveščenost o cenah gostovanja in možnost preverjanja računov.

Kar zadeva konkurenčni položaj manjših operaterjev, je bilo ugotovljeno, da omrežni dostop za zagotavljanje storitev gostovanja na tej stopnji ni zagotovljen vsem operaterjem, zlasti operaterjem mobilnih virtualnih omrežij, ki ne morejo vedno skleniti pogodbenih sporazumov. Čeprav je bilo nedavno razvitih več alternativnih konceptov, kot sta internalizacija in lokalizacija,[10] ki bi lahko izvajali nekaj konkurenčnega pritiska na veleprodajne cene gostovanja, se ne pričakuje, da bodo gostovanje nadomestili v celoti.

Iz navedenega sledi, da na tej stopnji konkurenčne tržne sile še niso dovolj razvite, cene pa se še vedno gibljejo blizu zgornjih mej. To pomanjkanje konkurenčnega pritiska se še vedno čuti na veleprodajni in maloprodajni ravni, predvsem zato, ker še niso bile odpravljene strukturne težave, kot so ovire za vstop na trg in visoki stroški menjave operaterja, ki so značilni za trg gostovanja. Zato obstaja velika nevarnost, da bi se cene po izteku Uredbe povečale. To pomeni, da bo treba sprejeti drugačen regulativni pristop. Sedanji regulativni pristop je v zadevnem obdobju sicer omogočil velika znižanja cen za potrošnike, vendar dejansko ni rešil strukturnih težav na trgu gostovanja, zato ne predstavlja trajne rešitve.

Kar zadeva alternative storitvam gostovanja, nobena od razpoložljivih tehnologij po mnenju potrošnikov ne predstavlja ustreznega nadomestila. Zato je zelo malo verjetno, da bodo v prihodnje lahko vplivale na konkurenčni pritisk na cene gostovanja.

3.2 Uvedba strukturnih ukrepov

Kot določa člen 11 uredbe o gostovanju, mora Komisija oceniti, ali poleg reguliranja cen obstajajo še druge metode za vzpostavitev konkurenčnega notranjega trga mednarodnega gostovanja. Komisija je zato analizirala različne možnosti politike ter to podrobno analizo vključila v priloženo oceno učinka. Da bi povečala učinkovitost dinamike na trgu gostovanja ter glede na oceno prednosti in slabosti različnih predlaganih možnosti, Komisija predlaga, da se uvedejo naslednje kombinacije strukturnih rešitev, ki se nanašajo tako na povpraševanje kot tudi na ponudbo na trgu gostovanja.

Ukrep z verjetnim vplivom na potrošnike (povpraševanje)

Pomanjkanje konkurenčnega pritiska na maloprodajne cene gostovanja je mogoče pojasniti s številnimi dejavniki. Prvič, operaterji niso zadostno spodbujeni h konkuriranju, saj se storitve gostovanja na splošno ponujajo skupaj s širšim svežnjem mobilnih storitev, vključno z domačimi mobilnimi storitvami, in jih ni mogoče uporabiti za pridobivanje novih naročnikov. Razvoj alternativnih konkurenčnih ponudb ovirajo tudi visoki stroški menjave operaterja in pomanjkanje ustreznih nadomestil. BEREC še meni, da je na maloprodajnem trgu konkurenčni poudarek na storitvah v domačem omrežju, trenutne lastnosti maloprodajnega trga pa le malo spodbujajo maloprodajne dobavitelje, da bi agresivno konkurirali pri ponudbah gostovanja. Večja potrošnikova izbira in preglednost cen gostovanja bi torej pomagali ustvariti razmere za povečanje konkurence na maloprodajni ravni.

Predlog

1. Ločena prodaja („nevezanost“) storitev gostovanja na domačem trgu

Komisija predlaga, naj se potrošnikom omogoči, da lahko pri gostovanju namesto privzetih storitev gostovanja svojega ponudnika domačih storitev izberejo drugega domačega operaterja. Ob vsakem gostovanju v drugem omrežju bi se maloprodajna storitev gostovanja samodejno preklopila na tega drugega ponudnika.

Tak ukrep bi pozitivno vplival na konkurenco na maloprodajni ravni, ker bi olajšal menjavo operaterja in povečal elastičnost povpraševanja, saj bi bili potrošniki pri sklepanju naročniških razmerij bolje ozaveščeni o gostovanju. Prav tako bi pripomogel k večji preglednosti in zlahka primerljivim alternativnim tarifnim ponudbam.

Ukrep z verjetnim vplivom na strukturo trga (ponudba)

Da bi bila ločena prodaja storitev gostovanja na maloprodajni ravni popolnoma učinkovita, je treba dodatno naložiti obveznost o dostopu, ki bo obstoječim ali novim akterjem, vključno s čezmejnimi ponudniki gostovanja, olajšala vstop na trg ter tako povečala konkurenčno dinamiko na maloprodajni ravni.

Predlog

2. Boljši vstop na trg z uvedbo obveznega dostopa do gostovanja na veleprodajni ravni

Komisija predlaga, da se za omrežne operaterje uvede obveznost, da morajo ugoditi vsem razumnim zahtevkom za veleprodajni dostop z namenom zagotavljanja storitev gostovanja.

To bo spodbudilo razvoj alternativnih ponudb mobilnega gostovanja, zlasti manjših operaterjev in operaterjev mobilnih virtualnih omrežij. Operaterji mobilnih virtualnih omrežij bodo dejansko lahko sklepali sporazume o gostovanju neposredno z operaterji mobilnih virtualnih omrežij v drugih državah članicah ali pa bi jim reguliran veleprodajni dostop do storitev gostovanja zagotovili operaterji mobilnih virtualnih omrežij, ki so gostitelji v domači državi.

S tem se bo povečal tudi konkurenčni pritisk na veleprodajni trg, zato bodo operaterji spodbujeni k zagotavljanju veleprodajnih storitev po najnižji možni ceni.

Ta ukrep bo skupaj s prvo strukturno predlagano rešitvijo nevezanosti odprl tudi nove poslovne priložnosti za manjše operaterje, saj bodo ti lahko ponujali storitve gostovanja zunaj meja svoje države, in tako prispeval k nemotenemu delovanju digitalnega enotnega trga.

3.3 Podaljšanje veljavnosti Uredbe in razširitev njenega področja uporabe

Podaljšanje Uredbe do leta 2022

Komisija predlaga, da se veljavnost Uredbe podaljša za deset let, tj. do 30. junija 2022. Pričakuje se, da bo za izvajanje navedenih strukturnih rešitev in njihove učinke na trg potreben čas. Uredba zato določa ohranitev prehodnih zgornjih mej cen, da se visoka raven varstva potrošnikov zagotovi tudi v vmesnem obdobju pred uveljavitvijo strukturnih rešitev. Zgornje meje maloprodajnih cen naj bi se načeloma uporabljale do 30. junija 2016, vendar pa bi bile lahko odpravljene prej, če bo iz tržnih podatkov razvidno, da je konkurenca dovolj razvita. Zgornje meje veleprodajnih cen bi bilo načeloma treba ohraniti v celotnem regulativnem obdobju, da se novim udeležencem na trgu zagotovi zadostna stabilnost, pri čemer je treba zagotoviti tudi možnost odprave zgornjih mej, če bo iz tržnih podatkov razvidno, da je konkurenca zadostno razvita.

Komisija predlaga, da se leta 2015 opravi ponovni pregled izvajanja Uredbe, tj. leto po izvedbi vseh strukturnih ukrepov in leto pred predvidenim iztekom veljavnosti maloprodajnih zgornjih mej. Pri pregledu bo preučen zlasti učinek teh ukrepov na raven konkurence na trgih gostovanja. Če bo iz pregleda razvidno, da strukturni ukrepi iz Uredbe niso zadostni, da bi v korist evropskih uporabnikov spodbujali konkurenco na trgih gostovanja, bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila ustrezne predloge za odpravo tega položaja. Še zlasti bo preučila, ali je treba spremeniti strukturne ukrepe ali podaljšati trajanje predvidene prehodne maloprodajne zgornje meje. Po letu 2015 bo do prenehanja veljavnosti Uredbe leta 2022 redno ocenjevala izvajanje uredbe, med drugim tudi z vidika tehnološkega razvoja.

Zaščitna zgornja meja maloprodajnih cen do leta 2016 in razširitev na podatkovno gostovanje

Na maloprodajni ravni bi morala kombinacija strukturnih ukrepov trajno rešiti težave previsokih cen gostovanja na konkurenčni ravni, ne da bi bilo za to potrebno dolgoročno reguliranje cen. Ker pa bo za uveljavitev teh rešitev potreben čas, je treba potrošnike stalno zaščititi pred previsokimi cenami gostovanja tako, da se v določenem obdobju prehodne zaščitne zgornje meje v ustrezni višini ohranijo pri vseh storitvah. Te prehodne zgornje meje bodo dovolj visoke, da ne bodo izkrivljale morebitnih konkurenčnih prednosti strukturnih rešitev, mogoče pa jih bo popolnoma odpraviti, ko bodo strukturne rešitve s povečanjem konkurence potrošnikom dejansko zagotovile koristi.

Komisija je v pregledu tudi ugotovila, da so maloprodajne cene kljub uvedbi zgornje meje veleprodajnih cen prenosa podatkov še vedno zelo visoke. Znižanje cen prenosa podatkov na veleprodajni ravni se ne prenese na maloprodajno raven, potrošniki pa kljub ukrepom za zagotavljanje preglednosti, ki so bili uvedeni leta 2009, za storitve podatkovnega gostovanja na maloprodajni ravni še vedno plačujejo zelo visoke cene. Enako ugotavlja tudi BEREC, ki opozarja, da konkurenčni pritisk pri storitvah podatkovnega gostovanja na maloprodajni ravni ni dovolj velik, da bi se cene znižale na razumne konkurenčne ravni, zato priporoča regulativne posege kot pri govornih storitvah in storitvah SMS, s katerimi bi se znižale maloprodajne cene prenosa podatkov.

Predlog

3. Ohranitev prehodne varovalne mreže za maloprodajne cene do 30. junija 2016, vključno z novo zgornjo mejo maloprodajnih cen za storitve podatkovnega gostovanja

Prehodne zgornje meje na maloprodajni ravni se bodo do uvedbe strukturnih rešitev (leta 2014) postopoma zniževale, nato pa bodo ostale nespremenjene še dve leti, tj. do 30. junija 2016. Maloprodajne zgornje meje bodo odpravljene po tem ali pred tem, če bo iz tržnih podatkov razvidno, da je konkurenca ustrezno razvita.

Pri ponovnem pregledu leta 2015 bo Komisija ocenila, ali predlagani strukturni ukrepi zadostno spodbujajo konkurenco na trgih gostovanja. Če temu ne bo tako, bo Komisija predložila ustrezne predloge za izboljšanje položaja. Pri tem bo še zlasti preučila, ali je treba spremeniti strukturne ukrepe ali podaljšati trajanje prehodnih maloprodajnih zgornjih mej.

Komisija predlaga, naj se mehanizem zgornjih mej na maloprodajni ravni razširi na storitve podatkovnega gostovanja. Domači ponudnik bo zagotavljanje regulirane storitve podatkovnega gostovanja, za katero velja evropska tarifa za prenos podatkov, gostujočim porabnikom moral zaračunati na podlagi prenesenih kilobajtov (razen če se uporabnik odloči za naročniški paket).

Poleg tega se bodo ukrepi za zagotavljanje preglednosti in poenoteno zaračunavanje še naprej uporabljali enako kot na podlagi sedanje uredbe, uvedenih bo le nekaj sprememb.

Podaljšanje zgornjih mej cen na veleprodajni ravni do leta 2022

Da bi ohranili enake konkurenčne pogoje, zlasti za nove udeležence na nevezanem trgu gostovanja, bo treba veleprodajne zgornje meje ohraniti med veljavnostjo nove uredbe. Ker bodo strukturni ukrepi dobro uveljavljeni, bi bilo mogoče te zamejitve odpraviti pred letom 2022, če bo iz tržnih podatkov razvidno, da je konkurenca zadostno razvita. Pri tem je treba opozoriti, da je na veleprodajnem trgu storitev podatkovnega gostovanja prisotna večja dinamika kot na pripadajočih veleprodajnih trgih govornih storitev in storitev SMS.

Predlog

4. Ohranitev zgornjih mej veleprodajnih cen do leta 2022

Zgornje meje veleprodajnih cen se bodo ohranile in se bodo vsako leto strmo zniževale do 30. junija 2015, nato pa bodo ostale nespremenjene do prenehanja veljavnosti nove uredbe leta 2022.

Zgornje meje veleprodajnih cen bi bilo mogoče odpraviti pred prenehanjem veljavnosti nove uredbe, če bo iz tržnih podatkov razvidno, da je konkurenca ustrezno razvita.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

Iz pregleda je razvidno, da so ukrepi, uvedeni z uredbo o gostovanju, potrošnikom v zadnjih letih prinesli precejšnje koristi v smislu znižanja cen in boljše preglednosti. Vendar se dinamika na mednarodnem trgu mobilnega gostovanja kljub tem dosežkom ni dovolj spremenila, kar kaže na omejene zmožnosti trenutnega modela, da bi spodbudil konkurenco in zagotovil trajno rešitev težav pri gostovanju.

Kot je potrdil organ BEREC v analizi, tržne sile same v prihodnjih letih ne bodo znatno znižale cen gostovanja. Zato bodo tudi po letu 2012 nujno potrebni nadaljnji regulativni posegi.

Komisija predlaga, naj se Uredba spremeni tako, da se uvedejo strukturni ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti in naj se njena veljavnost podaljša do 30. junija 2022. Predlagani strukturni ukrepi naj bi odpravili srž problema, tj. pomanjkanje konkurence in potrošnikove izbire, ki sta vzrok za visoke cene gostovanja. To bo po eni strani mogoče doseči tako, da se trg odprt različnim vrstam ponudnikov (in s tem povečanjem števila ponudb gostovanja), ter po drugi strani z ozaveščanjem potrošnikov o cenah gostovanja in povečanjem njihove izbire, tako da se jim omogoči nakup gostovanja tudi kot samostojne storitve.

Ti ukrepi naj bi trajno rešili konkurenčne rešitve na trgu gostovanja, saj se šteje, da bo konkurenčni pritisk, ki se spodbuja s temi ukrepi, v prihodnje dovolj velik, da bo zagotovil nizke maloprodajne cene brez dolgoročnega reguliranja. Vendar bo za izvedbo teh strukturnih rešitev in njihove rezultate potreben čas, zato Komisija predlaga, naj se veleprodajne zgornje meje ohranijo, dokler se na trgu ne bo razvila zadostna konkurenca, zaščitne zgornje meje na maloprodajni ravni pa naj se ohranijo določen čas, da se zagotovijo stabilnost in predvidljivost za operaterje ter stalno varstvo potrošnikov. Komisija tudi predlaga, naj se prehodne zgornje meje maloprodajnih cen razširijo na zagotavljanje storitev podatkovnega gostovanja na maloprodajni ravni.

Trgi gostovanja imajo edinstvene lastnosti, ki upravičujejo izjemne ukrepe. Zato je treba te posege časovno omejiti, da bodo prenehali veljati 30. junija 2022. Komisija bo Svetu in Parlamentu redno poročala o izvajanju Uredbe ter po potrebi preučila morebitne spremembe (vključno z morebitnim podaljšanjem trajanja predvidenih maloprodajnih zgornjih mej), pri čemer bo upoštevala mnenje organa BEREC.

Komisija je pripravljena Evropskemu parlamentu in Svetu čim bolj pomagati pri doseganju čim hitrejšega dogovora o navedenih vprašanjih, da bodo evropskim uporabnikom mobilnih komunikacijskih storitev zagotovljene ugodnosti teh predlogov že od 1. julija 2012. Tako bodo izpolnjena pričakovanja državljanov in zagotovljeno, da bo EU svojim državljanom še naprej prinašala jasne rezultate.

[1] Glej sporočilo Komisije z naslovom: Evropa 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020, 3.3.2010.

[2] Glej sporočilo Komisije z naslovom: Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245 konč./2, 26.8.2010.

[3] Glej Digitalno agendo, Priloga 2.

[4] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij v zvezi z vmesnim poročilom o stanju razvoja storitev gostovanja v mobilnih omrežjih znotraj Evropske unije, COM(2010) 356 konč., 29.6.2010.

[5] Glej COM(2010) 356 konč., 29.6.2010.

[6] Bor (10) 58 BEREC Poročilo o uredbi o mednarodnem gostovanju v mobilnih omrežjih.

[7] http://ec.europa.eu/information_society/activities/roaming/docs/cons11/wik_report_final.pdf.

[8] Glej COM(2010) 356 konč., 29.6.2010.

[9] Za več podrobnosti o izračunu glej oceno učinka.

[10] Za več podrobnosti glej oceno učinka.