UVOD

V tem posvetovalnem dokumentu je predstavljen napredek, dosežen pri skupni ribiški politiki v zadnjih letih, ter začrtana pot za naslednja leta. Namen je posvetovati se o načinu določitve celotnega dovoljenega ulova (TAC) za ribolovne vire v evropskih vodah in za evropske ribiče. Evropski državljani, države članice, regionalni svetovalni sveti ter Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo so pozvani k predložitvi pripomb.

Z določitvijo TAC in kvot ter ravni ribolovnega napora za evropske ribolovne vire za leto 2012 naj bi postopoma odpravili prelov. Prelov ne pomeni vedno, da staležu grozi iztrebljenje ali izčrpanje, lahko pomeni le, da bi isto ali še večjo količino rib lahko ulovili z manj intenzivno ribolovno dejavnostjo. To pa pomeni, da bi vsako leto ujeli tako količino ribje populacije, ki bi omogočala, da ribe rastejo in se razmnožujejo na najvišji možni ravni. Pod temi pogoji bi količine, ki se dolgoročno odvzamejo staležem rib, dosegle raven največjega trajnostnega donosa ( maximum sustainable level – MSY). Prevelika ribolovna dejavnost pomeni, da se lovijo premlade in premajhne ribe ter porablja preveč goriva. Evropska komisija[1] in države članice Unije so se zavezale k dosegi cilja največjega trajnostnega donosa do leta 2015.

Stanje staležev v evropskih vodah se izboljšuje. Delež prekomerno izkoriščanih staležev v Atlantiku in bližnjih morjih je padel z 32 od skupno 34 staležev leta 2004 na 22 od skupno 35 staležev leta 2010, tj. s 94 na 63 % (za podrobnosti glej Prilogo I). Ta napredek je dobra novica, saj dokazuje, da odločno ukrepanje privede do konkretnih rezultatov. Staleži morskega lista v Skagerraku, Kattegatu, Baltskem morju, zahodnem Rokavskem prelivu in Keltskem morju, vahnje v Severnem morju in Rockallu, sleda v Severnem morju, zahodno od Škotske in v Keltskem morju, saja v Severnem morju in zahodno od Škotske, krilatega romba v Španiji in na Portugalskem ter škampa v Severnem morju zdaj ne veljajo za prekomerno izkoriščane. Vendar vzbujajo skrb globokomorski viri.

V Sredozemskem morju je 82 % znanih staležev prekomerno izkoriščanih. Delež prekomerno izkoriščanih staležev je še zmeraj prevelik in zato ne smemo počivati na lovorikah, pač pa si še bolj prizadevati za postopno odpravo prelova.

Določitev TAC in kvot bo še naprej eno bistvenih orodij za ohranitev virov. V skladu z nedavno analizo ni dokazov za večje izboljšave glede čezmerne zmogljivosti ladjevja EU[2].

Prizadevanja za dosego cilja največjega trajnostnega donosa naj bi prinesla velike koristi, ki bodo pomenile premik od intenzivnega ribolova redkih virov k neintenzivnemu ribolovu obsežnejših staležev. Ulov naj bi tako ostal nespremenjen ali se povečal, njegovi vplivi na okolje pa zmanjšali. Ker se bo zmanjšala splošna intenzivnost ribolova, se bo zmanjšal tudi vpliv ribolova na morsko dno ter prilov ranljivih organizmov, vključno s pliskavkami, delfini in drugimi morskimi sesalci. Močno se bodo zmanjšali stroški goriva, saj je za ulov tone rib, katerih stalež je obsežen, potrebnega manj časa kot za ulov iste količine rib, katerih stalež je majhen. Tako se bodo zmanjšale emisije ogljika ter stroški ribiških plovil za gorivo.

Poleg tega se bo zmanjšala tudi količina zavržkov, kar je velikega pomena. Staleže, ki so predmet intenzivnega ribolova, običajno sestavljajo male in manj vredne ribe, ki se zavržejo zaradi majhne tržne vrednosti ali ker ne dosegajo zakonsko predpisane velikosti. Postopno odpravljanje prelova bo pomembno prispevalo k zmanjšanju zavržkov. V okviru reforme skupne ribiške politike so predvideni posebni predpisi v zvezi z zavržki.

S postopno odpravo prelova se bo izboljšalo stanje virov in zmanjšal učinek na okolje. Povečala se bo tudi gospodarska donosnost sektorja ulova. Napovedi za donosnost za nekatere segmente ladjevja, vključene v dologoročne načrte upravljanja, so vzpodbudne in kažejo na možnosti za izboljšave glede gospodarske učinkovitosti.

STANJE VIROV

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je leta 2010 pripravil novo mnenje glede ravni TAC, ki naj bi omogočile dosego cilja največjega trajnostnega donosa do leta 2015. Komisija pozdravlja novo mnenje, ki ga namerava uporabljati kot podlago za svoje predloge v zvezi z ravnmi TAC.

Priloga Ia povzema razpoložljivo znanje o stanju staležev rib, ki je na kratko opisano tudi spodaj[3].

Ravni TAC, ki omogočajo dosego največjega trajnostnega donosa, so bile določene za atlantsko-skandinavskega sleda, sinjega mola in severnomorskega sleda, katerih izkoriščanje je zdaj zadovoljivo. Vendar Uniji ni uspelo skleniti sporazuma v zvezi z upravljanjem skuše z Islandijo in Ferskimi otoki. Skupni TAC, ki so ga leta 2010 določili EU, Norveška, Ferski otoki, Islandija in Rusija, je bil 63 % nad vrednostmi znanstvenega mnenja. Čeprav so zaloge skuše zdaj obilne, stopnja ribolova močno presega trajnostne meje, zato lahko stalež v naslednjih letih upade, če ne bo na mednarodni ravni sprejet sporazum o upravljanju.

V Severnem morju, Skagerraku in Kattegatu so vsi znani staleži razen morske plošče, vahnje in sleda prekomerno izkoriščani in ne omogočajo doseganja največjega trajnostnega donosa. V letu 2011 je raven celotnega dovoljenega ulova za 11% presegla raven iz znanstvenega mnenja v primerjavi s 17 % leta 2010 in 37 % leta 2009.

Številni staleži zahodno od Škotske ter v Irskem in Keltskem morju so še zmeraj prekomerno izkoriščani, obseg staležev pa je majhen. Svet ICES je poročal o številnih težavah v zvezi z evidentiranjem ulova in drugih podatkov. Osem staležev je tako izčrpanih, da znanstveniki priporočajo prenehanje ribolova. Pri osmih od 14 staležev, za katere je bilo možno narediti oceno glede doseganja največjega trajnostnega donosa, je bil ugotovljen prelov. Ravni TAC so v letu 2011 za 42 % prekoračile ravni iz znanstvenega mnenja. Stanje staleža sleda iz Keltskega morja in vahnje je dobro, vendar se bodo zavržki vahnje in mola povečali, če se bo nadaljeval intenziven ribolov z 80-milimetrskimi mrežami za ribolov škampa brez uporabe ribolovne opreme, ki bi malim ribam omogočila, da se izmuznejo. Ribolovna industrija in zadevne države članice morajo razviti in začeti uporabljati bolj selektivno ribolovno opremo.

V zvezi s staleži v Biskajskem zalivu in ibersko-atlantskih vodah je na voljo le malo ocen. Stalež južnega osliča je velik zaradi obnove nedoraslih organizmov, vendar svet ICES poroča o ponovni prekoračitvi kvote pri ulovu leta 2010, kar ogroža dolgoročno trajnost tega staleža. Za škampa v Kantabrijskem morju še vedno velja mnenje o prenehanju ribolova.

Četudi natančne ocene niso na voljo, je stanje številnih globokomorskih vrst zaskrbljujoče. Staleži oranžne sluzoglavke, nekaterih globokomorskih morskih psov ter okatega ribona v Biskajskem zalivu in okroglonosega repaka so izčrpani. Za večino staležev se svetuje, da se ribolov omeji ali prepove povečanje njegovega obsega, razen če obstajajo podatki, da je trajen. Za hitro rastoče vrste, kot so morski menek, leng, modri leng, okati ribon in črni morski meč, v prihodnosti ni izključena možnost vzpostavitve dolgoročnih trajnostnih ravni ribolova. Leta 2011 ne bo predlagana ločena uredba o ribolovnih možnostih, saj uredba iz leta 2010 zajema tako leto 2011 kot leto 2012.

V Baltskem morju so od 6 znanih staležev prekomerno izkoriščani 4. Upravljanje trske v vzhodnem Baltskem morju in sleda v Botnijskem morju je zadovoljivo.

V Sredozemskem morju je večina (82 %) virov prekomerno izkoriščana, nekateri pa so na nizkih ravneh (Priloga Ib).

V Črnem morju se razmere niso bistveno spremenile. Stanje staleža papaline je zadovoljivo zaradi dobre nedavne obnove in ribolov te vrste je trajnosten, medtem ko je romb prekomerno izkoriščan.

GOSPODARSKA ANALIZA

Zaradi nepopolnih podatkov nekaterih držav članic še ni možno izdelati celovitega pregleda, ki bi vključeval vse sektorje ladjevja EU. Grčija in Španija nista predložili gospodarskih podatkov iz leta 2008. Belgija, Bolgarija, Danska, Grčija, Irska, Latvija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija so za obdobje 2002–2008 predložile nepopolne podatke. Zaradi teh pomanjkljivosti je zelo težko ustrezno oceniti splošno gospodarsko učinkovitost ribolovnega ladjevja EU.

Podatki iz letnega gospodarskega poročila za leto 2008 kažejo na slabo gospodarsko donosnost sektorja ulova EU in na počasno slabšanje le-te v zadnjih letih.

Dobiček pred odbitkom davka je bil približno 6 % z neposrednimi subvencijami (približno 3,8 % brez subvencij). Zdi se, da je gospodarska kriza negativno vplivala na cene prve prodaje številnih vrst rib, saj so sedanje cene še zmeraj za približno 10 % nižje od cen iz leta 2007.

Med najpomembnejšimi sestavnimi deli stroškov so gorivo in plače (povprečno 23 % oziroma 28 % celotnih stroškov). Poraba goriva je močno odvisna od vrste plovil: plovila z vlečnimi mrežami in zlasti z vlečnimi mrežami z gredjo porabijo največ goriva. Zaradi visokih cen goriva se vpliv cen goriva na stroške povečuje, četudi si številna ladjevja prizadevajo zmanjšati porabo goriva. V številnih segmentih ladjevja so se zaradi naraščajočih cen goriva zmanjšali stroški za posadko in znižale plače.

Med 10 in 20 % segmentov ladjevja ustvarja negativen denarni tok, kar pomeni, da prihodki ne pokrivajo kratkoročnih operativnih stroškov. Če se vključijo stroški kapitala, to pomeni, da je donosnost med 30 in 40 % segmentov ladjevja dolgoročno negativna.

Plovila z vlečnimi mrežami z gredjo trpijo velike izgube. Razmere pri plovilih s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami so za spoznanje boljše: dobiček se giba med pozitivnimi in negativnimi ravnmi, odvisno od cene prve prodaje rib in stroškov za gorivo. Pri segmentih strgače so bili zabeleženi boljši rezultati kot pri segmentih druge mobilne ribolovne opreme. Vsi segmenti statične ribolovne opreme so donosni.

Napovedi za donosnost za nekatere segmente ladjevja so malo boljše v okviru dolgoročnih načrtov upravljanja.

Sektor predelave je na splošno donosen. Številna obalna območja, ki so od nekdaj odvisna od lokalnega raztovarjanja, se zdaj specializirajo v predelavo uvoženih rib. Uvoz zdaj znaša več kot 65 % skupne porabe morske hrane v EU.

USMERITVE POLITIKE

Pomanjkanje znanstvenih mnenj

Za približno dve tretjini TAC niso bila izdelana znanstvena mnenja. Ponavadi mnenja niso izdelana zaradi pomanjkljivih podatkov o ulovu, nepopolnih raziskav ali slabega vzorčenja, v nekaterih primerih pa globlja biološka vprašanja sprožajo velike znanstvene izzive. Znanstvene podatke o ribolovu so dolžne predložiti države članice in nekatere te obveznosti ne izpolnjujejo v celoti.

Na drugih področjih človeških dejavnosti (kot tudi pri ribolovu v ostalem delu sveta) se pred začetkom vsake dejavnosti zahteva ustrezna ocena pričakovanega učinka. V zadnjem času ta standard pri ribolovu ni izpolnjen. Stanje je treba izboljšati. Če se pri ribolovu ne upošteva stanje določenega staleža glede na tveganje prelova, prelov nikoli ne bo odpravljen.

Dokler bo znanje o številnih staležih[4] omejeno, je treba TAC določati previdneje, kadar je negotovost večja.

Takojšnja odprava tega stanja s prepovedjo ribolova vrst, pri katerih stanje staleža še ni znano, bi povzročila velike motnje. Zato se predlagajo štirje ukrepi:

– Kadar znanstveno mnenje glede prelova ni na voljo, je treba predlagati 25-odstotno znižanje ravni TAC in/ali ravni ribolovnega napora, razen če znanstveno mnenje navaja, da je potrebno večje znižanje ravni zaradi kratkoročnega tveganja za stalež.

– Države članice bi morale tem vprašanjem nameniti zadostna sredstva ter takoj predložiti informacije, ki so potrebne za oceno stanja staležev.

– Znanstvene agencije bodo morale podpirati reševanje teh težav in jih obravnavati prednostno, vendar se je treba zavedati, da so za vzpostavitev baze znanja pristojne države članice.

– Kazatelje iz gospodarskega ribolova in znanstvenih raziskav je treba razviti in oblikovati trdne predpise, ki bodo usmerjali ribištvo v trajnostno izkoriščanje virov, tudi ob pomanjkanju podatkov.

Ribolovni napor

Ribolovni napor (časovne omejitve ribolovnih potovanj ribolovnih plovil) se upravlja ob TAC, s čimer se zmanjšujejo zavržki in možnosti nezakonitega ulova. Upravljanje ribolovnega napora je pomemben ukrep za ohranjanje virov in se izvaja v okviru več načrtov za dolgoročno upravljanje, npr. za staleže trske v Severnem in Baltskem morju, morske plošče in morskega lista v Severnem morju, morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu ter južnega osliča in škampa (Priloga II).

Skupni ribolovni napor, kakor je izračunan v Prilogi II za stalež trske zahodno od Škotske in v Severnem morju, se ni zmanjšal, ribolovni napor z uporabo zabodnih mrež (z velikostjo mrežnega očesa nad 60 mm) in pridnenih parangalov na ibersko-atlantskem območju pa se je povečal. To se mora spremeniti, saj naj bi se po načrtih upravljanja za trsko in osliča na teh območjih ribolovni napor in ribolovna umrljivost zmanjšala in ne povečala. Predlagani bodo ukrepi, da se zagotovi zmanjšanje ribolovnega napora pri ribolovu južnega osliča s pridnenimi parangali in mirujočimi mrežami.

Vzpostavitev sistema za upravljanje ribolovnega napora ni enostavna in zahteva poglobljeno analizo. Zato bo Komisija zainteresirane strani prosila, da do 1. septembra sporočijo težave v zvezi s sistemi upravljanja ribolovnega napora. Tako bo zagotovljenega dovolj časa za proučitev zadeve, preden bodo konec leta sprejete odločitve.

Če bo Komisija o težavah na tem področju obveščena po navedenem datumu, bo kakršenkoli predlog za spremembo sistema podala šele, ko bo v naslednjem letu opravljena poglobljena ocena. Do tedaj bo treba ribolovni napor prilagoditi glede na zahteve različnih načrtov.

UPRAVLJANJE Z VEčLETNIMI NAčRTI

V več primerih so sedanji načrti upravljanja usmerjeni k obnovi izčrpanih staležev in ne k ohranjanju dobrega stanja staležev. Da bi odpravili prelov do leta 2015, je načrte treba spremeniti.

Trenutno se pregledujejo naslednji načrti: načrt za stalež morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, morskega lista in morske plošče v Severnem morju, vahnje, sleda in saja v Severnem morju, južnega osliča in škampa ter morskega lista v Biskajskem zalivu.

Komisija bo pripravila nov predlog za severnega osliča, čim bo zadevno strokovno znanje utrjeno. Morda bo ubrala pristop, ki bo zajemal več vrst, saj se oslič lovi z mešanim ribolovom skupaj z morsko spako.

Zdi se, da so nekateri načrti že v skladu s cilji največjega trajnostnega donosa:

- načrt za vahnjo v Severnem morju (sprejet z dvostranskimi posvetovanji z Norveško),

- načrt za sleda zahodno od Škotske,

- načrt za sleda v Severnem morju,

- načrt za atlantsko-skandinavskega sleda (sprejet z zadevnimi obalnimi državami),

- načrt za sinjega mola (sprejet z zadevnimi obalnimi državami).

Načrti glede sardona v Biskajskem zalivu in šura so še zmeraj v razpravi v Parlamentu in Svetu. V pripravi so tudi drugi načrti, na primer za staleže pelagičnih vrst v Baltskem morju.

V Sredozemlju se bodo nadaljevala prizadevanja za razvoj mednarodnih dolgoročnih načrtov za zadevni ribolov. V skladu s „Sredozemsko uredbo“[5] morajo države članice EU izdelati večletne načrte na nacionalni ravni. Na tem področju so že vidni rezultati in prizadevanja se bodo nadaljevala.

METODA DELA PRI OBLIKOVANJU PREDLOGOV ZA TAC

Če obstajajo dolgoročni načrti za urejanje ravni TAC ali ribolovnega napora, jih je treba upoštevati. Tako bo najlaže doseči dolgoročno trajnost. Ravno tako je treba izvajati TAC in druge ukrepe, ki so bili dogovorjeni s tretjimi državami.

TAC je treba določiti glede na znanstveno mnenje, ki temelji na izčrpnih podatkih ter kvantitativnih analizah in napovedih v skladu z „okvirom za največji trajnostni donos“. Če je znanstveno mnenje na voljo, ga je treba neposredno uporabiti za določitev ravni kvot ali ribolovnega napora, čeprav se lahko dovoli postopno izvajanje tega okvira do leta 2015 pod pogojem, da je združljivo z mnenjem.

Če znanstvenega mnenja ni na voljo ali če so razpoložljivi podatki neprimerni za izračun obsega staleža in ustreznega ulova, je treba postopati previdneje. Kakor je določeno v oddelku 4.1, je treba uporabiti 25-odstotno znižanje ravni TAC, države članice pa morajo hitro ukrepati za določitev ustrezne stopnje ribolova.

ČASOVNI RAZPORED PREDLOGOV

Časovni razpored posameznih predlogov se razlikuje od regije do regije. Sklepi v zvezi s TAC so se v zadnjih letih za večino staležev EU sprejemali decembra na podlagi predlogov, objavljenih med sredino in koncem oktobra. Za Atlantski ocean, Severno morje in druga območja bi bilo predloge in sklepe možno objaviti oziroma sprejeti prej, če bi se sklepi sprejeli neodvisno od ribolovnih možnosti, sprejetih na podlagi posvetovanj z Norveško in drugimi tretjimi državami.

Če bo sprejeta nova struktura predlogov, bo časovni razpored dela takšen:

uredba o ribolovnih možnostih | mnenje na voljo | predlog Komisije | predvideno sprejetje v Svetu |

Črno morje | oktober | november | december |

Baltsko morje | maj | začetek septembra | oktober |

staleži v Atlantskem oceanu, Severnem morju in na drugih območjih, ki jih upravlja izključno EU | junij (*) | september | november |

skupno upravljani staleži v Atlantskem oceanu in Severnem morju ter mednarodno upravljani staleži na Antarktiki in drugih območjih | oktober (*) | november | december |

(*) Začetno mnenje sveta ICES za številne staleže na voljo v juniju in dopolnjeno z dodatnimi elementi v juliju. Mnenje za pelagične in zelo razširjene vrste na voljo v oktobru.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Komisija evropske državljane, Evropski parlament, države članice, zastopane v Svetu, regionalne svetovalne svete in Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo prosi za mnenje o zgoraj opisanem pristopu za upravljanje trajnosti v skladu s cilji skupne ribiške politike.

PRILOGA Ia – Severovzhodni Atlantski ocean in sosednje vode

Razpredelnica 1. Znanstveno mnenje o stanju staleža | Število staležev |

Staleži, razvrščeni po zgornjih merilih (referenčne vrednosti so dogovorjene) | 1 | 0,9 |

Ostali staleži, ki zaradi pomanjkljivih podatkov niso vključeni (referenčne vrednosti še niso dogovorjene) | 110 | 99,1 |

Upoštevani staleži (od skupno 19 vrst) | 111 | 100 |

Razvrščeni staleži: |

Omejena sposobnost razmnoževanja | 1 | 100,0 |

Popolna sposobnost razmnoževanja | 0 | 0,0 |

Staleži skupaj | 1 | 100 |

2 – Znanstveno mnenje o prelovu staleža v Sredozemskem in Črnem morju | št. | % |

Staleži, razvrščeni po merilih (referenčne vrednosti so dogovorjene) | 61 | 55,0 |

Ostali staleži, ki zaradi pomanjkljivih podatkov niso vključeni (referenčne vrednosti še niso dogovorjene) | 50 | 45,0 |

Upoštevani staleži (od skupno 19 vrst) | 111 | 100 |

Razvrščeni staleži: |

Stalež je prekomerno izkoriščan (nad ravnijo največjega trajnostnega donosa ali njenim nadomestilom) | 50 | 82,0 |

Stalež se lovi na ravni največjega trajnostnega donosa ali njenega nadomestila ali pod njo ali njenim nadomestilom | 11 | 18,0 |

Staleži skupaj | 61 | 100 |

PRILOGA II – Ribolovni napor, reguliran z večletnimi načrti, glede na podatke, ki so jih države članice sporočile STECF

(informacije Skupnega raziskovalnega središča)

[pic] Slika 1: Regulirani ribolovni napor v zahodnem Baltskem morju

[pic]

Slika 2: Regulirani ribolovni napor v osrednjem Baltskem morju

[pic] Slika 3: Regulirani ribolovni napor v Kattegatu

[pic] Slika 4: Regulirani ribolovni napor v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu

[pic] Slika 5: Regulirani ribolovni napor v Irskem morju

[pic] Slika 6: Regulirani ribolovni napor v vodah zahodno od Škotske

[pic]

Slika 7: Regulirani ribolovni napor v zahodnem Rokavskem prelivu

[pic]

Slika 8: Regulirani ribolovni napor v ibersko-atlantskih vodah Opomba: Gibanje se glede na lansko leto razlikuje zlasti zaradi izboljšanih podatkov Španije.

[1] Zagotovitev trajnosti v ribištvu EU z največjim trajnostnim donosom. Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – COM(2006) 360 konč.

[2] Poročilo o prizadevanjih držav članic v letu 2009, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij COM(2011).

[3] Preglednica evropskih kvot, opremljena s „sistemom signalizacije“, je na voljo na:

http://ec.europa.eu/fisheries/documentation/publications/poster_tac2011_en.pdf.

Celotna analiza stanja staležev rib je na voljo na www.ices.dk in https://stecf.jrc.ec.europa.eu.

[4] COM(2000) 1 konč.

[5] Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006.

[6] Ribolov na ravni največjega trajnostnega donosa (Fmsy) je intenzivnost ribolovne dejavnosti, ki dolgoročno zagotavlja največji donos staleža, vendar kratkoročno ne izčrpa njegove reproduktivne zmogljivosti.

[7] Trajnostni ulov je ulov v skladu z mnenjem ICES in STECF na podlagi previdnostnega pristopa, vključno z izvajanjem dolgoročnega načrta, če to zahteva previdnosti pristop.