[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 25.3.2011

COM(2011) 154 konč.

PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 2 K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2011

IZKAZ ODHODKOV PO ODDELKIHOddelek III – Komisija

(predložila Komisija)

PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 2K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2011

IZKAZ ODHODKOV PO ODDELKIHOddelek III – Komisija

Ob upoštevanju:

- Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 PDEU v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

- Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[1], in zlasti člena 37 Uredbe,

- splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, sprejetega 15. decembra 2010,

- spremembe proračuna št. 1/2011[2], sprejete 14. januarja 2011,

Evropska komisija proračunskemu organu predlaga predlog spremembe proračuna št. 2 k proračunu za leto 2011.

SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH

Spremembe izkaza prihodkov in odhodkov po oddelkih so na voljo na portalu EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm). Temu dokumentu je za ponazoritev priložena angleška različica sprememb izkaza po oddelkih v proračunskem formatu.

KAZALO

1. Uvod 3

2. Uporaba Solidarnostnega sklada EU 3

2.1. Slovenija 3

2.2. Hrvaška 4

2.3. Češka 4

2.4. Sklepna ugotovitev 4

3. Financiranje 4

4. Zbirna razpredelnica po razdelkih finančnega okvira 4

1. UVOD

PREDLOG SPREMEMBE PRORAčUNA (PSP) šT. 2 ZA LETO 2011 ZAJEMA UPORABO SOLIDARNOSTNEGA SKLADA EU V VIšINI 19 546 647 EUR V ODOBRITVAH ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVAH PLAčIL V ZVEZI S POSLEDICAMI MOčNEGA DEžEVJA V SLOVENIJI, NA HRVAšKEM IN ČEšKEM.

2. Uporaba Solidarnostnega sklada EU

2.1. Slovenija

1. Komisija je vlogo prejela 26. novembra 2010 v roku 10 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 17. septembra 2010. Slovenski organi zahtevajo pomoč v zvezi s škodo zaradi poplav, ki so sledile močnemu deževju v obdobju od 17. septembra 2010 do 20. septembra 2010.

2. Gre za naravno nesrečo, ki zato spada v področje uporabe Solidarnostnega sklada.

3. Slovenski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 251 300 861 EUR. Ta znesek pomeni 115,45 % običajnega praga za uporabo Solidarnostnega sklada, določenega za Slovenijo v letu 2010, v višini 217,669 milijona EUR (tj. 0,6 % slovenskega BND po podatkih iz leta 2008).

4. Ker ocenjena skupna neposredna škoda v višini 251,3 milijona EUR presega prag za uporabo Solidarnostnega sklada, določen za Slovenijo, se nesreča opredeli kot „večja naravna nesreča“ v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 in tako spada v glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada. Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančne pomoči. Finančna pomoč se lahko uporabi samo za bistvene nujne ukrepe, kakor so opredeljeni v členu 3 Uredbe.

5. Kar zadeva posledice nesreče, so poplave prizadele 137 od 210 slovenskih občin ter povzročile obsežno škodo na infrastrukturi, poslovnih objektih in zasebnem premoženju. Skupaj je bilo poplavljenih 8 241 zgradb, med katerimi je bilo 127 poslovnih objektov. Kar zadeva infrastrukturo, je bilo poškodovanih 91 mostov ter 550 km državnih cest in 2 000 km lokalnih cest. Z domov je bilo evakuiranih 296 prebivalcev. Poleg tega je bila na več območjih poškodovana kulturna dediščina. Voda je zalila celotno staro mestno jedro v Kostanjevici na Krki in v Krškem ter poškodovala soline pri Piranu. Slovenski organi so predložili podrobno vlogo in prepričljive dokaze, da gre za večjo nesrečo.

6. Stroški ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2012/2002, znašajo po ocenah 171,3 milijona EUR in so razčlenjeni glede na vrsto ukrepov. Največji delež stroškov nujnih ukrepov (več kot 73 milijonov EUR) so stroški s področja ravnanja z vodo in odpadno vodo.

7. Prizadeta regija je upravičena do sredstev iz strukturnih skladov (2007–2013) v okviru cilja „konvergenca“. Slovenski organi Komisiji niso nakazali, da bi za odpravo posledic poplav nameravali uporabiti druge vire financiranja Skupnosti.

8. Slovenski organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

2.2. Hrvaška

Na Hrvaškem je od 17. do 22. septembra 2010 močno deževalo, kar je povzročilo hude poplave, ki so še posebej prizadele zahodni del države. Nastala je znatna škoda na infrastrukturi, v kmetijskem sektorju in na zasebnem premoženju.

9. Vloga za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije je bila Komisiji predložena 25. novembra 2010 v roku 10 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 17. septembra 2010.

10. Gre za naravno nesrečo. Hrvaški organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 47 002 839 EUR. Ker je ta znesek pod pragom 275,804 milijona EUR (tj. 0,6 % hrvaškega BND v letu 2008), nesreče ni mogoče opredeliti kot „večje naravne nesreče“ v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002. Vendar so Hrvaško prizadele iste poplave, ki so izpolnile merilo za „večjo nesrečo“ v Sloveniji. Zato je bilo ugotovljeno, da je izpolnjen pogoj iz drugega pododstavka člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, po katerem lahko izjemoma prejme pomoč iz Solidarnostnega sklada tudi država, ki jo je prizadela ista večja nesreča kot sosednjo državo. Kot država v procesu pogajanj o pristopu k EU je Hrvaška upravičena do pomoči iz Solidarnostnega sklada EU.

11. Kar zadeva posledice poplav, so hrvaški organi sporočili, da je poplavilo več kot tisoč domov (hiš in stanovanj) ter da je bilo treba veliko družin evakuirati. Po poročilih so poplave močno prizadele muzej Lapidarium v Novigradu. Znatno poškodovana so bila energetska omrežja, vodovodni sistemi in naprave za ravnanje z odpadno vodo, prometna infrastruktura, šole ter bolnišnice. Škoda je med drugim povzročila prekinitve električnega toka in zastoje v cestnem prometu, kar je otežilo hitro ukrepanje. Največjo škodo pa je utrpelo kmetijstvo, in sicer znaša ta škoda več kot 7 milijonov EUR skupne škode.

12. Stroški bistvenih nujnih ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002, znašajo po ocenah hrvaških organov 28 647 292 EUR in so razčlenjeni glede na vrsto ukrepov. Največji delež stroškov se nanaša na ukrepe za ureditev prizadetih območij, katerih stroški so ocenjeni na več kot 16 milijonov EUR.

13. Hrvaški organi so navedli, da se pri odpravljanju neposrednih posledic poplav ne uporabljajo nobena druga sredstva Skupnosti (npr. financiranje z instrumentom IPA).

2.3. Češka

Zaradi nenavadno močnega deževja v severnem delu Češke na začetku avgusta 2010 so reke prestopile bregove. Ljudje so morali zapustiti domove, poplave pa so prizadele javno infrastrukturo, domove, kmetijstvo in podjetja.

14. Komisija je vlogo prejela 14. oktobra 2010 v roku 10 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 7. avgusta 2010.

15. Gre za naravno nesrečo, ki zato spada v področje uporabe Solidarnostnega sklada.

16. Češki organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 436 477 560 EUR. Ta znesek pomeni 53 % običajnega praga za uporabo Solidarnostnega sklada, določenega za Češko v letu 2010, v višini 824,03 milijona EUR (tj. 0,6 % BND po podatkih iz leta 2008).

17. Ker skupna škoda ne presega običajnega praga za uporabo Solidarnostnega sklada, je bila vloga proučena na podlagi meril t. i. „neobičajne nesreče v regiji“, opredeljenih v zadnjem pododstavku člena 2(2) Uredbe (ES) št. 2012/2002, ki določa pogoje uporabe Solidarnostnega sklada „v izjemnih okoliščinah“. V skladu s temi merili lahko regija izjemoma prejme pomoč iz Sklada, kadar to regijo prizadene neobičajna nesreča, zlasti naravna, ki prizadene večji del prebivalstva ter resno in trajno vpliva na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije. Na podlagi Uredbe je treba posebno pozornost nameniti oddaljenim in osamljenim regijam, kot so na primer otoške in najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe. Prizadeta območja na Češkem ne spadajo v to kategorijo. V skladu z Uredbo je treba vloge, predložene na podlagi meril „neobičajne nesreče v regiji“, proučiti „zelo strogo“.

18. Kakor je opredeljeno v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu (2002–2003)[3], Komisija meni, da je treba za smiselno uporabo posebnih meril za regionalne nesreče v nacionalnem okviru razločevati med izrednimi regionalnimi nesrečami in povsem lokalnimi nesrečami. V skladu z načelom subsidiarnosti so za slednje pristojni nacionalni organi, medtem ko se lahko za regionalne nesreče zaprosi za podporo v okviru Solidarnostnega sklada. V vlogi je navedeno, da so poplave prizadele sklenjeno enotno območje na Češkem, in sicer Libereški okraj (Liberecký kraj) in sosednje okrožje Děčína, ki spada v Usteški okraj (Ústecký kraj). Libereški okraj meji na Poljsko in Nemčijo, okrožje Děčína pa je na meji z Nemčijo. Padavine so bile najmočnejše in poplave najhujše v porečju Nise in deloma v porečju Elbe.

19. Eden od pogojev, ki jih določa Uredba (ES) št. 2012/2002 za uporabo Solidarnostnega sklada v izjemnih okoliščinah, je ta, da mora nesreča prizadeti večji del prebivalstva regije, na katero se nanaša vloga. V češki vlogi je navedeno, da je bilo v Libereškem okraju neposredno prizadetih 262 088 prebivalcev (od skupaj 439 027) in 81 občin. Glede okrožja Děčína se vloga nanaša na 43 občin, v katerih je bilo prizadetih skoraj 90 % skupnega prebivalstva. Predloženi dokazi so verodostojni in sprejemljivi.

20. Glede zahteve, da je treba dokazati resen in trajen vpliv na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije, so v vlogi opisani uničenje osnovnih infrastruktur (kot so prometna infrastruktura, vodovodni sistemi in energetska omrežja), vpliv na podjetja ter huda škoda na velikem številu družinskih domov. Po poročilih je v Libereškem okraju škodo utrpelo skupaj 3 239 hiš in 220 stanovanjskih stavb, v okrožju Děčína pa 1 199 hiš in 48 stanovanjskih stavb; v veliko primerih je škoda tolikšna, da je ni mogoče popraviti. Skoraj 2 500 osebam je bilo treba zagotoviti začasno nastanitev. Oskrba s plinom in električno energijo je bila prekinjena in veliko manjših virov pitne vode (vodnjakov) je bilo onesnaženih. V Libereškem okraju je bilo uničenih sedem mostov na glavnih cestah in 198 mostov na stranskih cestah. V okrožju Děčína je bilo uničenih 146 mostov. Poškodovanih je bilo 195 km cest. Odsek železniške proge je bil več mesecev zaprt. Zasebna podjetja so izgubila stroje, opremo, zaloge ali materiale in večinoma niso bila zavarovana, zato jim zdaj grozi zaprtje. Glede števila zaposlenih, je bilo največ škode v turizmu, ki je eden ključnih gospodarskih dejavnikov v regiji. Zaradi poplav se je število obiskovalcev v Libereškem okraju zmanjšalo za več kot 40 %. Večjo škodo je utrpela tudi turistična infrastruktura. Kar zadeva kmetijstvo, je bilo uničenih 165,5 ha kmetijskih zemljišč; na 400 ha, na katerih so gojili žito, in 100 ha, na katerih so gojili ogrščico, je letina izpadla. Skupaj je v Libereškem okraju v dveh mesecih po poplavah gospodarstvo nazadovalo za 15 %. Poleg tega oživitev gospodarstva resno ovira nedavni upad gospodarske rasti ter pomanjkanje javnih sredstev za hitro popravilo osnovnih infrastruktur in odpravo druge škode. Popolna normalizacija razmer bo po pričakovanjih trajala več let.

21. Stroški ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2012/2002, znašajo po ocenah 334 772 020 EUR in so razčlenjeni v štiri kategorije: A) takojšnja usposobitev infrastrukture, B) zagotovitev začasne nastanitve in reševalnih služb, C) zagotovitev preventivne infrastrukture in takojšnja zaščita kulturne dediščine ter D) ureditev prizadetih območij/predelov. Največji delež stroškov nujnih ukrepov (195 milijonov EUR) so stroški s področja prometne infrastrukture.

22. Prizadeta regija je upravičena do sredstev iz strukturnih skladov (2007–2013) v okviru cilja „konvergenca“. Češki organi so izjavili, da v zadevna območja ne bodo preusmerili nobenih finančnih sredstev.

23. Glede morebitnega kritja upravičene škode z zavarovanjem so češki organi navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

2.4. Sklepna ugotovitev

Iz zgoraj navedenih razlogov se predlaga, da se vloge Slovenije, Hrvaške in Češke v zvezi s poplavami iz avgusta in septembra 2010 sprejmejo ter da se za vsakega od teh primerov uporabi Solidarnostni sklad.

3. Financiranje

Skupni letni proračun, ki je na voljo za Solidarnostni sklad, znaša 1 000 milijonov EUR. Ker je bila solidarnost osrednji razlog za ustanovitev Sklada, Komisija meni, da bi morala biti pomoč iz Sklada progresivna. To pomeni, da bi bilo treba v skladu z dosedanjo prakso za delež škode, ki presega prag (0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2002, pri čemer se upošteva nižji znesek), nameniti večjo intenzivnost pomoči kot za delež škode pod tem pragom. Stopnja, ki se je v preteklosti uporabljala za dodelitev sredstev za večje nesreče, znaša 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom za uporabo Sklada in 6 % nad pragom. Stopnja, ki se je uporabljala za dodelitev sredstev za neobičajne nesreče v regiji ali za sosednje države, znaša 2,5 % skupne neposredne škode. Metodologija za izračun pomoči iz Solidarnostnega sklada je bila določena v Letnem poročilu o Solidarnostnem skladu za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo Svet in Evropski parlament.

Predlaga se, da se tudi tokrat uporabijo enaki deleži in odobrijo naslednji zneski pomoči:

(v EUR) |

Država upravičenka | Neposredna škoda | Prag | Znesek na podlagi stopnje 2,5 % | Znesek na podlagi stopnje 6 % | Skupni znesek predlagane pomoči |

Slovenija – septembrske poplave 2010 „večja nesreča“ | 251 300 861 | 217 669 000 | 5 441 725 | 2 017 912 | 7 459 637 |

Hrvaška – septembrske poplave 2010 „sosednja država“ | 47 002 839 | 275 804 000 | 1 175 071 | - | 1 175 071 |

Češka – avgustovske poplave 2010 | 436 477 560 | 824 029 000 | 10 911 939 | - | 10 911 939 |

Skupaj | 19 546 647 |

Po dodelitvi tega zneska nadomestila bo ostalo na voljo vsaj še 25 % sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za dodelitev v zadnjem četrtletju leta, kakor zahteva člen 4(2) Uredbe (ES) št. 2012/2002.

4. Zbirna razpredelnica po razdelkih finančnega okvira

Finančni okvir Razdelek/podrazdelek | Finančni okvir 2011 | Proračun 2011 (vključno s PSP 1/2011) | PSP 2/2011 | Proračun 2011 (vključno s PSP 1–2/2011) |

|OPO |OP |OPO |OP |OPO |OP |OPO |OP | | 1. TRAJNOSTNA RAST | | | | | | | | | | 1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje |12 987 000 000 | |13 520 566 270 |11 627 802 798 | | |13 520 566 270 |11 627 802 798 | |1b. Kohezija za rast in zaposlovanje |50 987 000 000 | |50 980 593 784 |41 652 094 626 | | |50 980 593 784 |41 652 094 626 | | Skupaj | 63 974 000 000 | |64 501 160 054 |53 279 897 424 | | |64 501 160 054 |53 279 897 424 | | Razlika do zgornje meje[4] | | |–27 160 054 | | | | –27 160 054 | | | 2. OHRANJANJE IN UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV | | | | | | | | | | Od tega odhodki, povezani s trgom, in neposredna izplačila |47 617 000 000 | |42 891 201 900 |42 788 499 841 | | |42 891 201 900 |42 788 499 841 | | Skupaj | 60 338 000 000 | |58 659 248 389 |56 378 918 184 | | | 58 659 248 389 |56 378 918 184 | | Razlika do zgornje meje | | |1 678 751 611 | | | | 1 678 751 611 | | | 3. DRŽAVLJANSTVO, SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA | | | | | | | | | | 3a. Svoboda, varnost in pravica |1 206 000 000 | |1 138 954 740 |813 277 345 | | |1 138 954 740 |813 277 345 | |3b. Državljanstvo |683 000 000 | |861 459 910 |824 531 910 |+18 371 576 |+18 371 576 |879 831 486 |842 903 486 | | Skupaj | 1 889 000 000 | |2 000 414 650 |1 637 809 255 |+18 371 576 |+18 371 576 |2 018 786 226 |1 656 180 831 | | Razlika do zgornje meje[5] | | |67 148 260 | | | |67 148 260 | | | 4. EU KOT GLOBALNI AKTER[6] |8 430 000 000 | | 8 758 125 360 |7 241 353 503 |+1 175 071 |+1 175 071 | 8 759 300 431 |7 242 528 574 | | Razlika do zgornje meje | | | –70 439 377 | | | | –70 439 377 | | | 5. UPRAVA[7] |8 334 000 000 | |8 172 839 289 |8 171 544 289 | | |8 172 839 289 |8 171 544 289 | | Razlika do zgornje meje | | | 243 160 711 | | | | 243 160 711 | | | SKUPAJ | 142 965 000 000 |134 280 000 000 |142 091 787 742 |126 709 522 655 |+19 546 647 |+19 546 647 |142 111 334 389 |126 729 069 302 | | Razlika do zgornje meje | | | 1 996 461 151 |7 934 866 238 | | | 1 996 461 151 |7 915 319 591 | |

[1] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[2] COM(2011) 9.

[3] Letno poročilo za obdobje 2002–2003 in poročilo o pridobljenih izkušnjah po enoletni uporabi novega instrumenta, COM(2004) 397 konč. z dne 26. maja 2004.

[4] Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ni vključen v izračun razlike do zgornje meje v okviru razdelka 1a (500 milijonov EUR). 34 milijonov EUR nad zgornjo mejo se financira z uporabo instrumenta prilagodljivosti.

[5] Vključeni znesek Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) se vnese dodatno, poleg ustreznih razdelkov, kakor je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 (UL C 139, 14.6.2006).

[6] Pri razliki v razdelku 4 za leto 2011 se ne upoštevajo odobritve, povezane z rezervo za nujno pomoč (253,9 milijona EUR). 71 milijonov EUR nad zgornjo mejo se financira z uporabo instrumenta prilagodljivosti.

[7] Za izračun razlike do zgornje meje v razdelku 5 se upošteva opomba (1) k finančnemu okviru za obdobje 2007–2013, in sicer za znesek v višini 82 milijonov EUR pri prispevkih osebja za sistem pokojninskega zavarovanja.