[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 9.2.2011

COM(2011) 52 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Odziv na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Odziv na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja

1. OZADJE

Sklep 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[1] v členu 7(2) določa pravno podlago za vmesno oceno sedmega okvirnega programa (7OP), ki je podprta z dokazi in se skupaj ob sodelovanju neodvisnih strokovnjakov pripravi najpozneje tekom leta 2010. Določeno je, da ta ocena vsebuje oceno kakovosti tekočih raziskovalnih dejavnosti kot tudi kakovosti izvajanja in vodenja ter napredka v smeri zastavljenih ciljev. Pri oceni si je bilo mogoče pomagati s številnimi dodatnimi ocenami, vključno z vmesno oceno podteme informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)[2].

S Sklepom Komisije[3] je bila ustanovljena skupina 10 strokovnjakov za izvedbo vmesne ocene in določene njene naloge. Skupino je vodil Rolf Annerberg, generalni direktor švedskega raziskovalnega sveta za okolje, kmetijske raziskave in prostorsko načrtovanje. Poročilo je bilo predloženo 12. novembra 2010 in je na voljo na spletu[4].

Zahteva, da skupina neodvisnih strokovnjakov do leta 2010 izvede oceno izvajanja Sklada za financiranje delitve tveganja (RSFF), je vključena tudi v Sklep 1982/2006/ES[5] in v odločbi o posebnih programih „Sodelovanje“[6] in „Zmogljivosti“[7]. Komisija v obliki poročila predstavi rezultate vmesne ocene izvajanja Sklada za financiranje delitve tveganja Svetu in Evropskemu parlamentu, ki se na podlagi navedenega poročila odločita za morebitno sprostitev za to namenjenega drugega dela finančnega prispevka EU za Sklad za financiranje delitve tveganja (do 500 milijonov EUR) za obdobje 2011–2013[8]. Neodvisna skupina strokovnjakov, ki jo sestavlja 6 članov in jo vodi ga. Erika Mann, nekdanja poslanka v Evropskem parlamentu, je poročilo predložila 1. avgusta 2010 in je na voljo na spletu[9].

To sporočilo je odziv na priporočila[10] iz teh ocen in opisuje ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela ali jih namerava sprejeti, ter navaja, na katerih področjih ne obstajajo jasne ali hitre rešitve.

Jasno je, da številnih vprašanj, predvsem o oblikovanju in vsebini okvirnih programov ter finančnih pravilih, ki določajo njihovo izvajanje, Komisija ne more obravnavati sama, ampak potrebuje sodelovanje širše skupine udeležencev, vključno z državami članicami, Svetom in Evropskim parlamentom.

2. Odziv na posebna priporočila iz vmesne ocene 7OP

2.1. Spodbujanje evropskega raziskovalnega prostora in ciljev Unije inovacij z integracijo raziskovalnih zmogljivosti

Kljub mnogim dosežkom, kot so skupne tehnološke pobude, projekti ERA-NET, pobude iz člena 185, sistemi sofinanciranja za izobraževalne aktivnosti Marie Curie in začetki skupnega načrtovanja programov, ki smo jim sedaj priča, sta glavna izziva na področju raziskav, tako javnih kot zasebnih, še vedno preseči razdrobljenost in oblikovati kritično maso.

Prihodnji raziskovalni programi EU morajo zagotavljati jasnejšo osredotočenost na osnovna raziskovalna področja, ki so pomembna za znanost, vodilni položaj na področju tehnologije in industrijsko konkurenčnost ter se osredotočiti na najpomembnejše družbene izzive. To bo prineslo številne prednosti, vključno z bolj koherentno določitvijo prednostnih nalog, večjo zmogljivostjo mobilizacije vlaganj zasebnega sektorja, povečano evropsko dodano vrednostjo in trdnejšo podlago za merjenje učinka.

Takšen pristop je treba razviti znotraj evropskega raziskovalnega prostora z določitvijo področij skupnega interesa ali konvergentnih interesov ob hkratnem zagotavljanju boljše usklajenosti raziskovalnih zmogljivosti.

Sporočilo o Uniji inovacij določa načine, kako je s strateškim in integriranim pristopom k raziskavam in inovacijam za Evropo 2020 moč doseči cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Načrtovana je zelena knjiga o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij EU, s katero se bo začelo široko javno posvetovanje o glavnih vprašanjih, ki jih je treba vključiti v prihodnje programe.

2.2. Razvoj in izvajanje visokokakovostnih raziskovalnih infrastruktur

Komisija meni, da se bo s sredstvi Evropske investicijske banke in strukturnih skladov financiranje infrastruktur z boljšo usklajenostjo okvirnega programa izboljšalo.

Podpora 7OP za nove raziskovalne infrastrukture je namenjena pripravljalni fazi projektov iz načrta strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI); za nekatere izmed teh projektov so bile izdelane možne sinergije s kohezijsko politiko in posredovane informacije projektnim konzorcijem. Komisija je prepričana, da bi sinergije lahko prinesle rezultate pred koncem 7OP.

Za zadnja leta 7OP bo še naprej zagotovljena podpora povezovalnim dejavnostim (I3). Zanimiva možnost je tudi okrepitev usposabljanja o raziskovalnih infrastrukturah v programu „Ljudje“.

V skladu s strategijo Evropa 2020 bi se lahko v vse projekte o raziskovalni infrastrukturi vključil delovni paket o inovacijah, s čimer bi se spodbudila večja vključenost podjetij. Delovni program za leto 2012 bo bolj poudaril možnost, da lahko raziskovalci iz tretjih držav uporabijo dostop do evropskih raziskovalnih infrastruktur.

Razvoj e-infrastruktur bo povezal raziskovalce, instrumente, podatke in računalniške vire v celotni Evropi in oblikoval povezan „spletni evropski raziskovalni prostor“. Kot sestavni del vodilne pobude Digitalna agenda se bodo ta prizadevanja nadaljevala tudi v drugi polovici 7OP in bodo vključevala razvoj spletnih storitev za raziskave z visoko potrebo po izračunavanju in podatkih, posodobitev omrežja GÉANT in nadaljnji razvoj visokozmogljive računalniške infrastrukture PRACE[11].

2.3. Stopnjo financiranja je treba najmanj ohraniti

Strategija Evropa 2020 jasno navaja, da so raziskave in inovacije bistveni gonili družbenega napredka in gospodarske blaginje. Da dosežemo cilje te strategije in se odzovemo na največje probleme na ravni Unije in izzive naših konkurentov, ki načrtujejo velika in ambiciozna vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, je treba okviru za raziskave in inovacije zagotoviti zanesljive ravni financiranja.

V skladu s predlogom iz pregleda proračuna bo skupni strateški okvir s povečanjem dodane vrednosti EU, večjo usmerjenostjo k rezultatom in mobilizacijo sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov zagotovil učinkovitejšo uporabo sredstev EU za raziskave in inovacije.

2.4. Potrebna je jasna inovacijska strategija

Komisija se strinja s tem priporočilom, ki sovpada s smernicami iz sporočila o Uniji inovacij v okviru strategije Evropa 2020.

V zadnjih letih je pristop za uskladitev prednostnih nalog financiranja okvirnega programa s tehnološkimi potrebami podjetij, zlasti s spodbujanjem evropskih tehnoloških platform in podporo skupnim tehnološkim pobudam ter partnerstvom med javnim in zasebnim sektorjem, povečal pomen raziskav znotraj okvirnega programa za podjetja ter, kar je še bolj bistveno, pripomogel, da so se sektorji povezali v okviru skupnih raziskovalnih strategij. V skladu s sporočilom o Uniji inovacij naj bi programi EU v prihodnosti ta prizadevanja še okrepili, medtem ko bodo okrepljeni mehanizmi za prenos informacij in oblikovanje partnerstev za evropske inovacije zapolnili vrzel, nastalo v primerjavi z ukrepi, ki zadevajo povpraševanje (na primer na področju določanja standardov, javnih naročil in ureditvenih okvirov).

Zaveze iz sporočila o Uniji inovacij bodo v celoti izvajane šele z naslednjo generacijo programov porabe, vendar si Komisija že zdaj močno prizadeva za povečanje učinka veljavnega okvirnega programa na inovacije. To bo doseženo v okviru preostalih delovnih programov 7OP, med drugim s financiranjem projektov, ki rezultate raziskav približujejo trgu (npr. predstavitveni projekti) in z dodatnim poudarkom na učinku inovacij pri oceni predlogov. Poleg tega bodo dodatna sredstva namenjena projektom in temam, značilnim za MSP, ki bodo privlačni za MSP ali za organizacije, ki so „nove“ v 7OP.

2.5. Potreben je pomemben napredek na področju poenostavitve

Komisija je potrdila potrebo po nadaljnji poenostavitvi. Sporočilo Komisije o poenostavitvi izvajanja okvirnih programov[12], ki je predstavilo niz kratko- in dolgoročnih možnosti, je spodbudilo intenzivno medinstitucionalno razpravo. Hkrati s pozivanjem k stabilnosti in neprekinjenosti veljavnih pravil v okviru 7OP se oblikuje tudi široko soglasje, da je potreben hiter napredek na treh področjih, ki predstavljajo možni uspeh že v okviru 7OP:

- ponovna določitev kriterijev sprejemljivosti za metode izračuna povprečnih stroškov dela z umikom kriterijev za sprejemljiva odstopanja med povprečnimi stroški v posamezni kadrovski kategoriji in dejanskimi stroški posameznika, ki sodeluje pri projektih. S tem bi bila sprejemljiva večina metod izračuna povprečnih stroškov dela, ki jih upravičenci, zlasti podjetja, uporabljajo kot običajno računovodsko prakso, vključno z metodami, ki temeljijo na stroškovnih mestih;

- določitev možnosti, da se lastnikom MSP in fizičnim osebam, ki ne prejemajo plače, ki se vknjiži, vrednost dela, ki so ga vložili v projekte iz 7OP, povrne s pavšalnim zneskom, izračunanim na podlagi vrednosti štipendij Marie Curie iz posebnega programa „Ljudje“;

- ustanovitev odbora za usklajevanje med generalnimi direktorati Komisije, ki izvajajo raziskovalne okvirne programe, da se doseže enotna razlaga in uporaba pravil in postopkov za izvajanje subvencij za raziskave.

Komisija je 24. januarja 2011 sprejela izvedbene sklepe, potrebne za takojšnji začetek delovanja navedenih poenostavitvenih ukrepov z retroaktivnim učinkom za tekoče subvencije iz 7OP. Vprašanje interesa za vnaprejšnje financiranje obravnava predlog Komisije COM(2010) 815 za revizijo Finančne uredbe. Revizija Finančne uredbe, kot jo predlaga Komisija, je bistvenega pomena za dosego korenitejše poenostavitve („pomemben napredek“) v prihodnjih programih financiranja raziskav in inovacij.

2.6. Skupek ukrepov financiranja v 7OP in programih, ki mu sledijo, mora omogočiti novo uravnoteženost med pristopi k raziskavam od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol

Na veliko področjih 7OP je že uporabljen pristop k raziskavam od spodaj navzgor. To vključuje aktivnosti Marie Curie za usposabljanje in mobilnost raziskovalcev ter Evropski raziskovalni svet za raziskave, ki jih spodbudi radovednost. Omeniti velja tudi program prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET), ki s kombinacijo tematskih razpisov od zgoraj navzdol in odprtih razpisov od spodaj navzgor podpira multidisciplinarne predhodne raziskave na področju IKT.

Premik k povečanju financiranja od spodaj navzgor se bo še nadaljeval s predlogom Komisije, da naj bodo razpisi za zbiranje predlogov v zadnjih letih 7OP bolj odprti in naj spodbujajo izzive. Poleg tega je v sporočilu o Uniji inovacij zaveza k povečanju vloge Evropskega raziskovalnega sveta, razprava o razmerju med pristopi od spodaj navzgor proti pristopom od zgoraj navzdol pa bo močno prisotna v orientacijski razpravi o naslednjem okvirnem programu.

Za okvirni program kot celoto pa je najpomembneje, da se zagotovi primerno ravnotežje med pristopom od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Kot je navedeno zgoraj (v točkah 2.1 in 2.4) glede osredotočenosti prihodnjih ukrepov na glavne izzive, se je pomembno zavedati, da bo to uspešno samo, če bo omogočilo razvoj ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri projektih in raziskavah.

Komisija znova potrjuje svojo podporo konceptu trikotnika znanja in opozarja na stalna prizadevanja v okviru Evropskega tehnološkega inštituta, ki prav tako spodbuja izobraževalni vidik. Pomembni bodo tudi forum povezovanja univerz in podjetij ter „koalicije znanja“, ki so bile napovedane v sporočilu o Uniji inovacij, ter razvoj veščin, ki jih raziskovalci potrebujejo za inovativni pristop, kot je določeno v aktivnostih Marie Curie.

2.7. Treba je razmisliti o moratoriju na nove instrumente

Preostanek 7OP bo deloval na veljavni pravni podlagi in z obstoječimi instrumenti.

Vendar bo Komisija preučila sedanji portfelj instrumentov, da bo ugotovila, katera področja je mogoče poenostaviti ter kje obstajajo morebitni odvečni elementi in vrzeli. Prav tako je treba preučiti sveže pristope in inovativne sisteme javnih naročil.

Ta prizadevanja bodo podprta na različne načine, vključno z razpravami v okviru odbora za evropski raziskovalni prostor in prihodnjega sporočila o partnerstvih. Nastale zamisli bodo vključene v predloge Komisije za naslednji okvirni program.

Proračun EU bo mogoče najučinkoviteje uporabljati, če bodo sredstva namenjena za povečanje evropske dodane vrednosti, večji učinek in povečano mobilizacijo iz ostalih virov. Cilj navedenega skupnega strateškega okvira je zagotoviti, da sredstva, ki jih EU namenja za raziskave in inovacije, prispevajo k skupnim ciljem v skladu s skupno strategijo. Za to bo treba razviti usklajen in racionalen portfelj instrumentov.

2.8. V preostalih letih 7OP je treba okrepiti prizadevanja za povečano vključenost žensk

Komisija tej temi posveča veliko pozornosti, a hkrati poudarja, da okvirni programi predstavljajo le majhen del evropskih raziskovalnih dejavnosti in so zato v svojih dosežkih omejeni. Za resnični napredek je potreben skupni pristop, ki ga bodo aktivno podprle agencije za financiranje in raziskovalci v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru. V tem okviru Komisija sprejema izziv, da prevzame vodilno vlogo.

Poleg veljavnih ukrepov, tj. cilj 40-odstotne zastopanosti, dejavnosti spremljanja, ozaveščanja in promocije ter uspehi v okviru aktivnosti Marie Curie, so bili predlagani še dodatni ukrepi. Komisija bo:

- v celoti izvajala cilj za dosego 40-odstotnega deleža žensk v vseh ocenjevalnih komisijah in svetovalnih odborih ter bo poiskala podporo držav članic za dosego tega cilja tudi v programskih odborih;

- ob podpori držav članic in raziskovalnih ustanov izvedla nove analize, da bi do konca leta 2011 identificirala kulturne in situacijske dejavnike, ki vplivajo na delež raziskovalk, ter razvila ukrepe za preseganje teh dejavnikov;

- okrepila spremljanje na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta;

- v okviru aktivnosti Marie Curie okrepila vlogo skupine, pristojne za ponovni začetek kariere, ki pomaga osebam, ki bi rade po premoru, na primer zaradi porodniškega dopusta, nadaljevale z raziskovalno kariero.

2.9. Omogočiti boljše sodelovanje držav članic, ki so nezadostno zastopane, (z) boljšimi povezavami med strukturnimi skladi in okvirnim programom

Primer doseženega napredka je strokovna skupina o sinergijah, ki je bila ustanovljena za iskanje sinergij med 7OP, strukturnimi skladi ter okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost. Skupina, ki jo sestavljajo člani iz akademskih vrst, predstavniki politik in ljudje iz prakse ter predstavniki izobraževalnega dela trikotnika znanja, bo svetovala glede sedanjega (2011–2013) in prihodnjega programskega obdobja ter o prihodnosti regionalnih ukrepov v okviru 7OP. Strokovni skupini o sinergijah bo v pomoč nedavna analiza sinergij, ki jo je izvedel odbor za evropski raziskovalni prostor.

Vodilne pobude Evrope 2020 glede Unije inovacij in Digitalne agende so pomembne za boljšo uskladitev politik in dejavnosti EU, vključno s sredstvi za raziskave, inovacije in kohezijo.

Strukturni skladi morajo podpirati izgradnjo kapacitet, na primer za raziskovalne infrastrukture in vzpostavitev visokohitrostnega interneta v Evropi, in tako razširiti osnovo za raziskave in inovacije ter okrepiti zmogljivosti za družbo znanja.

2.10. Odpreti 7OP mednarodnemu sodelovanju

7OP je že odprt mednarodnemu sodelovanju in vključuje udeležence iz več kot 160 držav. Vendar je tako pri financiranju kot skupnem številu udeležencev obseg tega sodelovanja relativno omejen, zlasti z vodilnimi narodi na področju raziskovanja in tistimi, ki se šele pojavljajo. Gre za izgubljeno priložnost, ki ji je treba posvetiti pozornost.

Glede na izkušnje obstoječih pobud, kot so dvostranski sporazumi na področju znanosti in tehnologij ter usklajeni razpisi, obstaja potreba po bolj strateškem pristopu.

Komisija bo zato izvedla obširno revizijo svoje strategije glede mednarodnega sodelovanja in poročilo o tem objavila konec leta 2011. V reviziji bo preučila, kako doseči kritično maso in specializacijo na področjih, na katerih v Evropi obstajajo potrebe ali kjer ima konkurenčno prednost, pri čemer bo upoštevala zgornji predlog (iz točke 2.1), da se v prihodnosti osredotoči na glavne izzive. V ta namen bo treba tudi bolje določiti skupne in individualne vloge držav članic in okvirnega programa ter načine za določitev področij in pristopov skupnega interesa, na primer s pomočjo strateškega foruma za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologij.

3. OBETI

V zadnjem poglavju poročila strokovna skupina o vmesni oceni 7OP analizira, kakšen vpliv bodo imele njene ugotovitve in dokazi na cilje in izvajanje prihodnjih programov financiranja. Poudarja, da bo potrebna podpora izvajanju strategije Evropa 2020, vključno z ambicioznimi cilji Unije inovacij in z njo povezanih vodilnih pobud.

Strokovna skupina izpostavlja tri področja, in sicer odličnost, konkurenčnost in družbene cilje, ki so ključna za raziskovalni delovni načrt in prednostne naloge okvirnega programa za naslednje obdobje. To je v veliki meri usklajeno s splošnimi smernicami iz sporočila o Uniji inovacij.

Rezultati te ocene bodo neposredno vplivali na prihodnje raziskovalne politike, zlasti na zeleno knjigo Komisije, ki naj bi bila sprejeta v začetku leta 2011 in bo začela široko javno razpravo o glavnih vprašanjih za prihodnje programe financiranja na področju raziskav in inovacij.

4. Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)

4.1. Predstavitev RSFF in ozadje vmesne ocene Sklada

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja je bil oblikovan na zahtevo Sveta EU, ki je decembra 2005 Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) pozval, da predlagata mehanizem financiranja na osnovi delitve tveganja za podporo dodatnim naložbam v razvoj, raziskave in inovacije za obdobje 2007–2013. Cilj RSFF je s sredstvi v višini do 2 milijard EUR (do 1 milijarde EUR iz 7OP in do 1 milijarde EUR iz lastnih virov EIB) za kritje morebitnih izgub na posojila, ki jih odobri EIB in/ali njeni finančni posredniki, mobilizirati okoli 10 milijard EUR za posojila, namenjena raziskavam, razvoju in inovacijam, ki jih izvajajo zasebne družbe ali javne institucije z večjim finančnim tveganjem.

V skladu s Prilogo II k 7OP je finančni prispevek EU razdeljen na dva dela: prvi del v višini 500 milijonov EUR za obdobje 2007–2010; morebitni drugi del v višini 500 milijonov EUR za obdobje 2011–2013 je odvisen od vmesnega poročila.

4.2. Vmesna ocena RSFF

Skupina neodvisnih strokovnjakov, ki je bila določena za izvedbo vmesne ocene, je svojo nalogo izvedla v prvi polovici leta 2010 in v svojem poročilu[13] navaja, da se je RSFF izkazal za inovativen, anticikličen finančni instrument, vezan na povpraševanje, ki je bil uspešno vključen v sistem Evropske unije za financiranje raziskav in je v veliki meri razširil financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Skupna neodvisnih strokovnjakov je poudarila, da so bili na ravni EU od začetka izvajanja doseženi pomembni rezultati, ki so celo presegli začetna pričakovanja[14], ter izpostavila, da je bilo izvajanje RSFF zelo učinkovito in uspešno ter je v Evropski investicijski banki in na Komisiji omogočilo razvoj obsežnega znanja o upravljanju tega novega in skupno ocenjenega finančnega instrumenta. Iz tega se je moč veliko naučiti, saj kaže, kaj se lahko doseže s primerno kombinacijo kapitala, ki temelji na tveganju, iz proračuna EU ter finančnih virov in strokovnega znanja Evropske investicijske banke.

Ker je RSFF model, ki ga je treba še naprej razvijati in okrepiti, je skupina neodvisnih strokovnjakov oblikovala 10 priporočil, ki jih lahko strnemo v naslednje:

- Sedanje programsko obdobje 2011-2013:

- takojšnja sprostitev prispevka EU v višini do 500 milijonov EUR za RSFF v skladu s pogoji, določenimi v pravni podlagi 7OP Evropske komisije ( priporočilo 1 );

- dodatni prispevek EU v višini do 500 milijonov EUR za RSFF za obdobje 2011–2013 iz posebnega programa 7OP Evropske komisije „Sodelovanje“ in/ali virov izven 7OP (priporočilo 5) ;

- obnovljiva narava finančnega prispevka EU, da se do konca leta 2013 doseže stopnja povpraševanja ( priporočilo 7 );

- za nekatere ciljne skupine, ki so že deležne podpore (zlasti MSP, raziskovalne infrastrukture), so možne izboljšave z uvedbo posebnega pristopa in spremembo sistema delitve tveganja ( priporočila 2, 3 in 4 ).

- Za naslednje programsko obdobje po letu 2013:

- nadaljevanje in razširitev obsega in področja uporabe RSFF („prenovljeni RSFF“) z za to namenjenim obnovljivim finančnim prispevkom EU v višini vsaj 5 milijard EUR ( priporočila 7, 9 in 10 );

- določena mera racionalizacije obstoječih/prihodnjih instrumentov financiranja EU – da se izogne podvajanju prizadevanj in zagotovijo sinergije ( priporočilo 6 );

- zagotovitev rednega spremljanja ( priporočilo 8 ).

4.3. Odziv Komisije

Komisija pozdravlja podrobno in izčrpno analizo skupine neodvisnih strokovnjakov.

Pozitivna vmesna ocena RSFF je pogoj za sprostitev drugega dela zneska v višini 500 milijonov EUR sredstev 7OP za RSFF za obdobje 2011–2013. Komisija navaja, da sprostitev tega zneska močno priporočata tako skupina neodvisnih strokovnjakov za RSFF (priporočilo 1) kot strokovna skupina o vmesni oceni 7OP. Svet in Evropski parlament sta z glasovanjem o proračunu EU za leto 2011 že izrazila svojo načelno podporo za sprostitev drugega dela (proračun 250 milijonov EUR za leto 2011). Komisija ju kljub temu poziva, da po lastni presoji tekom leta 2011 svoj odgovor izrazita bolj uradno, in sicer za celotno obdobje (2011–2013).

Komisija v celoti podpira priporočila 2, 3 in 4 skupine neodvisnih strokovnjakov glede potreb skupin, ki niso dovolj zastopane med uporabniki RSFF (zlasti MSP, univerze/raziskovalne ustanove in raziskovalne infrastrukture). Med Komisijo in EIB že potekajo tehnična pogajanja o konkretnih rešitvah in novih pristopih za dosego teh ciljev, ki vključujejo zlasti spremembo sistema delitve tveganja, portfeljni pristop, dvig stopenj tveganja in uvedbo lastniškega financiranja. To bo že v prvi polovici leta 2011 vodilo v spremembo dogovora med Komisijo in EIB o izvajanju RSFF.

Komisija pozdravlja priporočila skupine neodvisnih strokovnjakov za naslednje programsko obdobje (po letu 2013). Navaja, da so za priporočila v skladu s cilji sporočila o Uniji inovacij[15], da se izboljša dostop do sredstev, spodbudi znatno povečanje zasebnih sredstev in bolje izrabijo instrumenti finančnega inženiringa v podporo inovacijam[16]. Nadaljuje se analiza, na kakšen način konkretno financirati razširitev področja uporabe RSFF, da se omogoči večja delitev tveganja za projekte raziskav in razvoja ter inovacij, ter kako bo lahko EU financirala in podprla izvajanje novih ambicioznih ciljev (kot je evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo), vključno z vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020, kot sta Digitalna agenda ali Evropa, gospodarna z viri. Komisija in skupina EIB si trenutno prizadevata vzpostaviti učinkovito, uspešno in racionalno uporabo finančnih instrumentov, zlasti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki bodo imeli čezsektorske perspektive.

Komisija se strinja tudi s priporočilom skupine neodvisnih strokovnjakov o rednem spremljanju izvajanja RSFF in bo v ta namen v letu 2011 sprejela konkretne ukrepe.

[1] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

[2] „Catalysing European Competitiveness in a Globalising World“, poročilo skupine za vmesno oceno IKT v okviru 7OP; druge relevantne ocene na področju IKT vključujejo vmesno oceno skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC ter vmesno oceno skupnega programa na področju podpore iz okolja pri samostojnem življenju – http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/rtd/index_en.htm.

[3] C/2009/8412-1.

[4] http://ec.europa.eu/research/evaluations.

[5] Sklep 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, 18. december 2006, Priloga II.

[6] Odločba Sveta 2006/971/ES, 19. december 2006, Priloga III.

[7] Odločba Sveta 2006/974/ES, 19. december 2006, Priloga III.

[8] Priloga II k Sklepu 1982/2006/ES, str. 38.

[9] http://ec.europa.eu/research/evaluations.

[10] V sporočilu so navedeni naslovi vseh priporočil, celotno besedilo pa si lahko pogledate v zadevnih poročilih o ocenah.

[11] http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/index_en.htm.

[12] COM(2010) 187, 29.4.2010.

[13] Ga. Erika MANN (vodja skupine) in g. Luc SOETE (poročevalec skupine) sta Odboru za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta, Delovni skupini za raziskave Sveta in zadevnim programskim odborom 7OP predstavila poročilo skupine neodvisnih strokovnjakov.

[14] Do konca leta 2009 je bilo odobrenih 6,3 milijarde EUR posojil RSFF in podprtih 16,2 milijarde EUR skupnih naložb v raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, s čimer je bil dosežen znaten vzvodni učinek (razmerje med sredstvi iz proračuna EU/EIB in skupnimi naložbami v raziskave in razvoj ter inovacije je 1 proti 15). Projekti RSFF potekajo v 18 državah članicah EU in dveh povezanih državah. Številke za RSFF do septembra 2010 so: 8,1 milijarde EUR odobrenih posojil za 82 projektov in 5,3 milijarde EUR podpisanih posojil za 54 projektov.

[15] COM(2010) 546, 6.10.2010.

[16] Ti cilji so omenjeni tudi v sporočilu „Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020“, COM(2010) 553, 6.10.2010.