[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 1.2.2011

COM(2011) 42 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU

Študija očlenu 45(2) kadrovskih predpisov

POROČILO KOMISIJE SVETU

Študija očlenu 45(2) kadrovskih predpisov

UVOD

Svet je 16. julija 2009 pozval Komisijo, naj opravi študijo o tem, kako institucije izvajajo skupne predpise o določitvi podrobnih pravil za izvajanje člena 45(2) kadrovskih predpisov.

Svet se je v okviru reforme kadrovskih predpisov odločil, da bo moral biti v prihodnosti vsak uradnik sposoben opravljati delo v tretjem jeziku. S členom 45(2) kadrovskih predpisov je za izvajanje te odločitve vzpostavljena neposredna povezava med obveznostjo, da uradnik izkaže sposobnost opravljanja dela v tretjem jeziku, in pridobitvijo prvega napredovanja po zaposlitvi.

Institucije so se dogovorile o skupnih pravilih za izvajanje tega odstavka. Ta pravila se bodo uporabila za uradnike, ki bodo prvič napredovali po 30. aprilu 2006[1]. Določajo zlasti, da morajo imeti uradniki dostop do učenja tretjega jezika. Določajo, da je treba imeti za vsa napredovanja, ki začnejo veljati pred 31. decembrom 2008, zahtevano stopnjo znanja, ki ustreza stopnji 4 medinstitucionalnega jezikovnega usposabljanja (in je enakovredna stopnji A2 skupnega referenčnega okvira za jezike Sveta Evrope), medtem ko je treba imeti za napredovanja, ki začnejo veljati od 1. januarja 2009 dalje, zahtevano stopnjo znanja, ki ustreza stopnji 6 (in je enakovredna stopnji B2 skupnega referenčnega okvira za jezike Sveta Evrope).

Struktura študije temelji na osmih vprašanjih, ki jih je zastavil Svet v svoji zahtevi.

Študija zadeva vse institucije. Zato je vsaka institucija poslala potrebne podatke, ki se nanašajo na njihove zaposlene. Podatki iz študije se torej nanašajo na vse institucije, razen nekaterih statističnih podatkov, katerih izvor je naveden. Podatki se nanašajo na stanje na dan 31. decembra 2009, razen če je drugače navedeno.

OSEBE, ZA KATERE VELJA TO PRAVILO

Obveznost, da oseba izkaže sposobnost opravljanja dela v tretjem jeziku pred napredovanjem, lahko velja za naslednje osebe:

- vse uradnike institucij, ki so bili 1. maja 2004 aktivno zaposleni in od zaposlitve do 1. maja 2006 še niso prvič napredovali, ter

- vse uradnike, zaposlene od 1. maja 2004.

V spodnji razpredelnici je navedeno število morebitnih kandidatov po institucijah.

Svet | 248 | 187 | 225 | 128 | 255 | 289 | 1 332 | 156 | 1 488 |

Komisija | 3 612 | 674 | 1 416 | 1 245 | 1 400 | 1 146 | 9 493 | 857 | 10 350 |

Francoščina | 52 % | 53 % | 52 % | 43 % | 50 % |

Angleščina | 18 % | 20 % | 24 % | 21 % | 20 % |

Nemščina | 9 % | 5 % | 8 % | 12 % | 9 % |

Španščina | 8 % | 7 % | 6 % | 7 % | 8 % |

Nizozemščina | 7 % | 10 % | 3 % | 4 % | 6 % |

Italijanščina | 4 % | 3 % | 5 % | 6 % | 4 % |

Drugi jeziki | 2 % | 2 % | 2 % | 7 % | 3 % |

Skupaj | 100 % | 100 % | 100 % | 100 % | 100 % |

Iz tega se lahko ugotovi, da predstavljata francoščina in angleščina okoli 70 % vseh jezikov. Vendar so bile vloge vložene za jezikovne tečaje vseh jezikov Skupnosti.

URADNIKI, KI SO V PREHODNEM OBDOBJU žE PRVIč NAPREDOVALI, NE DA BI DOSEGLI STOPNJO 6

Med prehodnim obdobjem, ki se je zaključilo 31. decembra 2008, je 961 uradnikov napredovalo, ne da bi dosegli stopnjo 6 na medinstitucionalnih jezikovnih tečajih.

V prehodnem obdobju so obstajali trije načini izkazovanja znanja tretjega jezika:

1. priznavanje potrdil/diplom, ki ga opravi urad EPSO (enakovrednih stopnji 4 ali višji stopnji);

2. uspešno opravljen test jezikovnega znanja, ki ga organizira urad EPSO (na stopnji 4);

3. uspešno opravljen medinstitucionalni jezikovni tečaj ali drug jezikovni tečaj (na stopnji 4).

Med temi tremi načini izkazovanja jezikovnega znanja se je v prehodnem obdobju 48 % uradnikov, ki so izkazali svoje znanje na stopnji 4, odločilo obiskovati medinstitucionalni jezikovni tečaj. Drugi uradniki so se odločili, da opravijo test urada EPSO, ali so zaprosili za priznanje potrdila, kar pomeni, da so že imeli zadovoljivo znanje tretjega jezika.

Načini izkazovanja jezikovnega znanja, ki so si jih izbrali uradniki, ki so prvič napredovali v prehodnem obdobju:

Svet | 58 | 76 % | 13 | 17 % | 5 | 7 % | 76 |

Komisija | 276 | 40 % | 250 | 37 % | 158 | 23 % | 684 |

Druge institucije | 40 | 83 % | 6 | 13 % | 2 | 4 % | 48 |

Evropski parlament | 147 | 122 | 269 |

Svet | 108 | 92 | 200 |

Komisija | 1 672 | 907 | 2 579 |

Sodišče Evropske unije | 42 | 28 | 70 |

Računsko sodišče | 60 | 24 | 84 |

Evropski ekonomsko-socialni odbor | 24 | 45 | 69 |

Odbor regij | 17 | 21 | 38 |

Skupaj | 2 070 | 1 239 | 3 309 |

Iz tega izhaja, da je 2 070 uradnikov napredovalo, potem ko so v prehodnem obdobju z jezikovnimi usposabljanji dosegli stopnjo 6, ter še 1 239 uradnikov, ki so napredovali, potem ko so z jezikovnimi usposabljanji v letu 2009 dosegli stopnjo 6.

URADNIKI, KATERIH NAPREDOVANJE JE BILO ODLOžENO, KER NISO USPEšNO OPRAVILI JEZIKOVNEGA TESTA[5]

Izvajanje postopka za dodelitev napredovanj v različnih institucijah poteka na različne načine. Na primer na Parlamentu in Komisiji se uporablja sistem nabiranja točk v „mošnjiček“: uradniki napredujejo, takoj ko dosežejo prag za napredovanje. V takem sistemu je torej možno ugotoviti, kateri uradniki so dosegli prag, a še niso izkazali znanja tretjega jezika, in katerih napredovanje je bilo za to odloženo. Nasprotno pa v nekaterih drugih institucijah, kot je Svet, sistem točk ne obstaja. Uradniki, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz člena 45(2), so sicer na seznamu „oseb za napredovanje“ (uradniki, ki imajo dovolj let delovne dobe za napredovanje), a se samodejno ne obravnavajo pri upravičenosti do napredovanja, ne da bi se proučile njihove zasluge. Število teh uradnikov se izračuna brez težav, a ne moremo z gotovostjo trditi, da bi napredovali, če bi izpolnili pogoj iz člena 45(2), saj se napredovanja dodelijo po primerjavi zaslug. Druge institucije imajo spet drugačne sisteme. „Odloženih“ napredovanj torej ni mogoče primerljivo analizirati.

V spodnji razpredelnici so prikazani primeri nenapredovanja ali primeri oseb na seznamu oseb za napredovanje, ki se niso obravnavali, po letih.

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | Skupaj |

Evropski parlament | 0 | 4 | 4 | 9 | 17 |

Svet | 0 | 17 | 9 | 19 | 45 |

Komisija | 17 | 20 | 30 | 106 | 173 |

Sodišče Evropske unije | 0 | 0 | 0 | 12 | 12 |

Računsko sodišče | 0 | 0 | 2 | 2 | 2[6] |

Evropski ekonomsko-socialni odbor | 0 | 3 | 0 | 3 | 6 |

Odbor regij | 3 | 1 | 2 | 5 | 9[7] |

Skupaj | 20 | 45 | 47 | 156 | 268 |

VIRI IN SREDSTVA ZA ODZIV NA POSEBNE POTREBE NA PODROčJU USPOSABLJANJA ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJ IZ čLENA 45(2) KADROVSKIH PREDPISOV, VKLJUčNO S čASOVNIM NAčRTOM IZVAJANJA (ORGANIZACIJA NOVIH JEZIKOVNIH TEčAJEV, VLOGE, VKLJUčENE V OBSTOJEčO PONUDBO JEZIKOVNIH TEčAJEV, ITD.)

Institucije v glavnem uporabljajo obstoječe medinstitucionalne jezikovne tečaje. Ker so bili osnovni jezikovni tečaji leta 2004 že ponujeni v vseh 23 uradnih jezikih, se po uvedbi novih kadrovskih predpisov niso razvijali novi medinstitucionalni tečaji, povečalo pa se je število skupin. Za 23 uradnih jezikov so tečaji na stopnjah od 1 do 6 organizirani v Bruslju in Luxembourgu.

Poudariti je treba, da prijave za učenje tretjega jezika ne izhajajo le iz želje po napredovanju, ampak so tudi odziv na potrebe službe. Uvedba člena 45(2) je samo ustvarila dodatno motivacijo za posameznike v spodbujanju politike jezikovne raznolikosti v okviru institucij. Glede na izbiro jezikov bi se večina teh tečajev izvajala tudi, če ne bi bilo člena 45(2). Pa tudi v okviru člena 45(2) mora biti izbira jezika povezana z interesom službe.

Medinstitucionalni jezikovni tečaji so organizirani na podlagi 3 sklopov na leto s povprečnim trajanjem 60 ur (v vsakem sklopu se lahko zaključi ena stopnja):

- tečaji dvakrat na teden od marca do julija (po 1 uro 50 minut na učno uro);

- tečaji dvakrat na teden od septembra do januarja (po 1 uro 50 minut na učno uro);

- intenzivni poletni jezikovni tečaji julija ali avgusta (po 4 ure na dan);

V vsaki instituciji na splošno dva strokovno-tehnična uslužbenca spremljata izvajanje člena 45(2) in temu posvetita od 15 do 50 % svojega delovnega časa. Poleg tega se trije uradniki/pogodbeni uslužbenci urada EPSO posvečajo analizi potrdil in organizaciji jezikovnih testov za tiste, ki ne obiskujejo medinstitucionalnih jezikovnih tečajev[8]. Medinstitucionalne tečaje organizira 16 članov osebja[9].

Delež tečajev, ki jih uradniki obiskujejo na podlagi prednosti iz člena 45(2), je skupaj 19,7-odstoten. Iz tega se lahko izračuna, da se trije uradniki/pogodbeni uslužbenci[10] ukvarjajo z organizacijo tečajev na podlagi člena 45(2), iz razpredelnice v nadaljevanju pa je mogoče razbrati, da so stroški za obdobje med letoma 2004 in 2009 znašali približno 3 130 000 EUR[11].

Letni stroški vseh medinstitucionalnih jezikovnih tečajev, vključno s tečaji, organiziranimi zaradi izvajanja člena 45(2) (19,7 %), v evrih:

Letni stroški medinstitucionalnih jezikovnih tečajev | 2004 * | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | Skupaj med letoma 2004–2009 |

BRUSELJ[12] | 701 142 | 1 915 782 | 2 201 553 | 2 049 209 | 2 760 097 | 2 558 344 | 12 186 127 |

LUXEMBOURG[13] | 185 818 | 569 148 | 624 427 | 683 351 | 851 415 | 794 597 | 3 708 756 |

Skupaj | 886 960 | 2 484 930 | 2 825 980 | 2 732 560 | 3 611 512 | 3 352 941 | 15 894 883 |

* Obdobje od 30. aprila 2004 do 31. decembra 2004 zajema 1 tedenski tečaj.

Pripomniti je treba, da je več institucij poleg medinstitucionalnih jezikovnih tečajev organiziralo interne tečaje ter tečaje v drugih mestih (ne le v Bruslju in Luxembourgu), namenjene v glavnem uradnikom, ki so imeli težave z izkazovanjem pridobljenega znanja.

POVPREčNO šTEVILO PLAčANIH DELOVNIH UR, KI JIH URADNIKI NAMENJAJO PRIPRAVAM NA TESTE IZ TRETJEGA JEZIKA

Uradniki, za katere velja zahteva o znanju tretjega jezika, obiskujejo skupaj v povprečju 100 ur medinstitucionalnih jezikovnih tečajev, da bi izkazali svoje znanje tretjega jezika. Pri tem ne moremo upoštevati števila tečajev, ki jih institucije organizirajo interno. Število ur obiskovanja tečajev je povprečno 200 ur pri tistih, ki so se udeležili tečaja, in je zanemarljivo pri tistih, ki so izkazali znanje tretjega jezika na drug način.

Standardni medinstitucionalni jezikovni tečaji so na splošno organizirani tako, da bi bil njihov vpliv na vsakodnevno delo uradnikov čim manjši, tj. zgodaj zjutraj, v času kosila ali zvečer. V številni primerih zaposleni v praksi delajo nadure, da lahko opravijo službene obveznosti in hkrati obiskujejo jezikovni tečaj.

SKUPNO šTEVILO URADNIKOV, KI SO MORALI IZKAZATI ZNANJE TRETJEGA JEZIKA, IN šTEVILO URADNIKOV, KI NISO IZPOLNILI TE ZAHTEVE, NA DAN 1. JANUARJA 2009 (STOPNJA 4)

Na dan 1. januarja 2009 je za skupaj 14 635 uradnikov morda veljala zahteva, da morajo izkazati znanje tretjega jezika (glej oddelek 2).

Število uradnikov, ki so morali še izkazati svoje znanje, je bilo 1. januarja 2009 3 560. Med temi uradniki jih v prehodnem obdobju 47 ni napredovalo, ker niso izkazali znanja s stopnje 4. Teh 47 uradnikov mora zdaj izkazati znanje s stopnje 6.

Institucija | Skupno število uradnikov, ki so morali še izkazati znanje tretjega jezika na 1. januarja 2009 | Število uradnikov, ki na 1. januarja 2009 še niso napredovali, ker niso izkazali znanja jezika s stopnje 4 | % |

Evropski parlament | 418 | 4 | 0,96 % |

Svet | 267 | 9 | 3,37 % |

Komisija | 2 275 | 30 | 1,32 % |

Sodišče Evropske unije | 212 | 0 | 0,00 % |

Računsko sodišče | 49 | 2 | 4,08 % |

Evropski ekonomsko-socialni odbor | 288 | 0 | 0,00 % |

Odbor regij | 51 | 2 | 3,92 % |

Skupaj | 3 560 | 47 | 1,32 % |

ŠTEVILO URADNIKOV, KI PRI SVOJEM DELU UPORABLJAJO TRETJI JEZIK, KI SE ZAHTEVA ZA NAPREDOVANJE

Institucije nimajo na voljo avtomatiziranih orodij, s katerimi bi lahko določile, koliko uradniki pri svojem delu uporabljajo tretji jezik, ki se zahteva za napredovanje.

Toda treba je poudariti, da je treba pri izbiri tretjega jezika upoštevati potrebe službe in institucije.

Ugotovimo lahko, da je bilo do 31. decembra 2009 za angleščino in francoščino vloženih 70 % vlog za usposabljanje na podlagi prednosti iz člena 45(2) (glej oddelek 3). Učenje drugih jezikov pa tudi ustreza potrebam službe na posameznih področjih.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Največ uradnikov se je odločilo za učenje francoščine (50 %) in angleščine (20%) kot tretjega jezika. Nekaj več kot polovica uradnikov je že imela znanje tretjega jezika, kar je izkazala s pomočjo potrdil ali testov, ki jih je organiziral urad EPSO. Druga polovica uradnikov se je odločila za medinstitucionalne jezikovne tečaje kot način, s katerim je izkazala sposobnost opravljanja dela v tretjem jeziku. Stroški za institucije so znašali približno 20 % proračuna za jezikovno usposabljanje in v povprečju 100 ur, preživetih na jezikovnih tečajih. Kljub temu bi večina teh stroškov nastala tudi, če ne bi bilo določbe, kot je člen 45(2). Večina uradnikov je lahko izkazala sposobnost opravljanja dela v tretjem jeziku in le majhnemu številu uradnikov, ki niso izkazali sposobnosti opravljanja dela v tretjem jeziku, so bila napredovanja odložena.

[1] Na podlagi člena 11 Priloge XIII h kadrovskim predpisom nova obveznost po členu 45(2) ne velja za napredovanja, ki začnejo veljati pred 1. majem 2006. Treba je tudi poudariti, da uradniki, ki so uspešno zaključili izbirni postopek za pravnike-lingviste, prevajalce ali tolmače, že po uradni dolžnosti izpolnjujejo pogoj v zvezi s sposobnostjo dela v tretjem jeziku.

[2] Večina zaposlenih, ki obiskuje jezikovni tečaj, da izkaže svojo sposobnost opravljanja dela v tretjem jeziku, izbere medinstitucionalni jezikovni tečaj. Zaradi tega je lažje zbirati podatke, saj so medinstitucionalni jezikovni tečaji organizirani na enem mestu. Vendar je treba opozoriti, da obstajajo tudi drugi jezikovni tečaji, ki jih Komisija ne more upoštevati pri tej analizi.

[3] Od maja 2004 do decembra 2008.

[4] Sodišče ne more razlikovati med udeleženci, ki obiskujejo tečaje na podlagi prednosti iz člena 45(2), in tistimi z drugimi razlogi.

[5] Ali ker niso mogli dokazati znanja na druge načine.

[6] Na Sodišču gre v letu 2008 in letu 2009 za isti osebi.

[7] Na Odboru regij je bilo zadevnih uradnikov skupaj 9, saj sta bila 2 uradnika v istem položaju, bila sta namreč upravičena do napredovanja v letu 2009, ampak v letu 2008 nista izpolnjevala zahtev iz člena 45(2).

[8] S pomočjo odbora za ocenjevanje, sestavljenega iz 3 stalnih članov iz institucij in 46 jezikovnih svetovalcev, ki se jih s pisnim postopkom vpraša za mnenje pri ocenjevanju potrdil. Odbor se sestaja šestkrat letno.

[9] Navedemo lahko, da je treba po naših ocenah poleg osebja na centralni ravni šteti 0,1 AST na GD/službo na necentralni ravni za upravljanje normativnih zahtev tretjega jezika.

[10] 19,7 % 16 oseb.

[11] 19,7% skupnih stroškov tečajev v obdobju 2004–2009.

[12] Opomba: v letne stroške so vključeni 4 polintenzivni tečaji, 4 intenzivni tečaji (februarja, julija, avgusta in septembra) in 2 tečaja po dvakrat na teden (od marca do julija in od septembra do januarja).

[13] Opomba: v letne stroške so vključeni 1 polintenzivni tečaj (februarja), 1 intenzivni tečaj (julija in avgusta) in 2 tečaja po dvakrat na teden (od marca do julija in od septembra do januarja).