23.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/40

—

meni, da bi bilo treba raven predlaganih finančnih sredstev razumeti kot absoluten minimum, potreben za izpolnitev ciljev, ki so jih države članice zastavile za Unijo v Pogodbi in strategiji Evropa 2020;

—

ponovno poudarja svoje odločno zavračanje vsakršnega makroekonomskega pogojevanja;

—

podpira uvedbo le tistega predhodnega pogojevanja, ki služi kot instrument za izboljšanje učinkovitosti programov, in poziva, naj bo sklenitev uradnih sporazumov o partnerstvu med vsako posamezno državo članico ter njenimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi poseben predhodni pogoj;

—

ponovno poudarja, da nasprotuje predlagani dodelitvi rezerve, hkrati pa poudarja, da bi se smela naknadno pogojevanje in prekinitev sredstev uporabiti le pod jasno določenimi pogoji, če so pričakovani rezultati znatno pod povprečnimi;

—

podpira predlog večletnega finančnega okvira o oblikovanju nove "prehodne" kategorije za regije;

—

poudarja, da sposobnost črpanja sredstev ne bi smela voditi v raven zavez, ki bi bila nižja od dejanske porabe v posamezni državi članici v obdobju 2007–2013;

—

poziva k pomembnemu vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v nadzor in upravljanje infrastrukturnih projektov, ki se financirajo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope;

—

pozdravlja znatno podporo raziskavam in inovativnosti, ki je predlagana v okviru večletnega finančnega okvira;

—

pozdravlja zavezo okolju prijaznejši SKP in predloge, povezane s konvergenco plačil in omejitvijo stopnje neposrednih plačil;

—

obžaluje, da bo proračun za razvoj podeželja ostal nesorazmerno majhen v primerjavi s sredstvi, namenjenimi neposrednim plačilom;

—

meni, da se glavna področja izdatkov EU, kot sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in program za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES), ne bi smela financirati zunaj obsega večletnega finančnega okvira;

—

je prepričan, da bi morala uvedba lastnih sredstev EU zamenjati nacionalne prispevke, ter podpira predloge Komisije glede davka na dodano vrednost in davka na finančne transakcije.

Poročevalka

Flo CLUCAS (UK/ALDE), članica mestnega sveta Liverpoola

Referenčni dokumenti

1.

je zadovoljen, da je Komisija 29. junija 2011 objavila predloge večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, osnutka uredbe Sveta o izvajanju večletnega finančnega okvira, medinstitucionalnega sporazuma o proračunskih zadevah in paketa, povezanega z lastnimi sredstvi EU. OR meni, da ti predlogi skupaj predstavljajo verodostojen okvir za financiranje prihodnjih prednostnih nalog EU in trdno podlago za začetek nadaljnjih razprav;

2.

meni, da je proračun EU, čeprav je omejen, bistven za reševanje izzivov Unije. V primerjavi z nacionalnimi proračuni je specifičnost proračuna EU v njegovi evropski dodani vrednosti, učinku vzvoda in dejstvu, da do 94,5 % proračuna EU sestavljajo investicijski odhodki in samo 5,5 % upravni odhodki. Zato OR meni, da je treba spremeniti dojemanje, ki se še posebej pojavlja v nacionalnih finančnih ministrstvih, da bodo ključne naloge EU začele veljati za naložbo, ne pa izdatek. Pri večletnem finančnem okviru ne bi smelo iti le za model finančne učinkovitosti in uspešnosti, temveč tudi za model demokratičnega upravljanja in preglednosti;

3.

še posebej opozarja na resnost gospodarskih in družbenih težav, s katerimi se trenutno soočajo države članice, in poudarja, da bi morali proračun EU, strategija Evropa 2020 in evropsko gospodarsko upravljanje usklajeno delovati pri spodbujanju stabilnosti, trajnostne gospodarske rasti, varstva okolja, družbene blaginje in teritorialne kohezije ter povrnitvi zaupanja v evropsko povezovanje;

4.

podpira glavna načela večletnega finančnega okvira 2014–2020, vključno z osredotočenostjo na rezultate, spodbujanjem naložb iz drugih virov in zlasti poenostavitvijo izvajanja, vključno z združevanjem številnih različnih programov financiranja. Poseben poudarek bi morali namenjati tistim skupinam, ki imajo težave z dostopom do finančnih sredstev EU. OR se zato zavzema za okrepitev informativnih, promocijskih in svetovalnih dejavnosti, ki so na voljo na ravni EU v zvezi s financiranjem;

5.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti znatno prispevajo k pripravi in izvajanju večletnega finančnega okvira. Lokalne in regionalne oblasti so namreč enako odgovorne za javne naložbe kot osrednje oblasti. Zato imajo še posebej dragoceno vlogo ne le pri upravljanju projektov, ki se financirajo s sredstvi EU, temveč tudi pri spodbujanju dostopa do sredstev in zagotavljanju usklajene porabe iz različnih skladov;

6.

zato meni, da ima spodbujanje upravljanja na več ravneh pri oblikovanju in izvajanju večletnega finančnega okvira znaten potencial. Zaradi tega poziva Komisijo, naj razmisli o novih načinih dela in oblikah partnerstva z lokalnimi in regionalnimi oblastmi kot temeljnem delu vseh novih oblik upravljanja in financiranja, povezanih z večletnim finančnim okvirom;

7.

izraža nezadovoljstvo, ker Komisija v predlogu ne posveča posebne pozornosti enakosti žensk in moških ter enakopravnosti vseh; države članice in Evropski parlament poziva, naj se zavzemajo za to, da bo vidik enakosti upoštevan pri pripravi proračuna (gender budgeting).

8.

ponovno poudarja, da mora imeti EU verodostojen proračun, ki znaša vsaj 1 % BND EU, (1) da bo lahko dosegla glavne evropske cilje strategije Evropa 2020 in izpolnila potrebe lokalnih in regionalnih območij. OR meni, da sedaj predlagani znesek 1 025 milijard EUR oz. 1,05 % BND EU komaj dosega ta cilj;

9.

meni, da bi bilo treba raven predlaganih finančnih sredstev razumeti kot absoluten minimum, potreben za izpolnitev ciljev, ki so jih države članice zastavile za Unijo v Pogodbi in strategiji Evropa 2020. Evropska komisija in Parlament sta predlagala skromen večletni finančni okvir, ki je realno nespremenjen v primerjavi s sedanjim, zdaj pa morata ob močni podpori Odbora regij narediti vse, da predlagano raven na pogajanjih zaščitita pred znižanjem;

10.

pozdravlja preimenovanje proračunskih razdelkov, ki zdaj bolje odražajo prednostne naloge strategije Evropa 2020, obžaluje pa, da ob tej priložnosti niso bila vsa sredstva EU, ki spodbujajo teritorialni razvoj, zbrana v enem samem razdelku;

11.

poleg tega ugotavlja, da Komisija ni izkoristila priložnosti in prešla na desetletno proračunsko obdobje, pozdravlja pa možnost, da se takšen cikel uvede z letom 2020, kar bo zagotovilo trdno, dolgoročnejše financiranje in boljši demokratični nadzor.

12.

obžaluje, da sedanji proračun ni prilagodljiv, ter poudarja, da je potrebna večja prilagodljivost, da bo v prihodnosti mogoče premikati sredstva znotraj razdelkov;

13.

obžaluje, da ni omenjena možnost prenosa neporabljenih proračunskih sredstev ali neporabljenih razlik v prožnostne rezerve EU in da se namesto tega sredstva vračajo državam članicam;

14.

je seznanjen s predlogom, da se leta 2016 predloži "ocena" izvajanja večletnega finančnega okvira, pri tem pa opozarja, da bi bilo namesto tega bolje opraviti srednjeročni pregled (ki bi vključeval predlagano oceno) leta 2017 z možnostjo prilagoditve porabe na podlagi prednostnih nalog, ki bi se pojavile, in sicer ob upoštevanju nekaterih omejitev;

15.

ponovno poudarja svoje odločno zavračanje vsakršnega makroekonomskega pogojevanja, ki bi povzročilo prenehanje financiranja za lokalne in regionalne oblasti zaradi gospodarskih odločitev nacionalnih vlad;

16.

vendar podpira uvedbo le tistega predhodnega pogojevanja v upravljanje programov EU, ki služi kot instrument za izboljšanje učinkovitosti programov in ocenjevanje dejanske tehnične in upravne zmogljivosti, ne pa preprosto kot izvajanje zakonodaje; obveznost priprave strategij, načrtov ali ukrepov kot predhodnih pogojev ne sme pomeniti, da so sredstva odvisna od njihovega izvajanja, tudi kadar gre za izvajanje načrtov, ki se ne sofinancirajo iz sredstev EU, saj bi s tem kršili načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

17.

poziva, naj bo sklenitev uradnih sporazumov o partnerstvu med vsako posamezno državo članico ter njenimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi poseben predhodni pogoj, ki naj ga preverja Komisija;

18.

poudarja, da bi se smela naknadno pogojevanje in prekinitev sredstev uporabiti le pod jasno določenimi pogoji, če so pričakovani rezultati znatno pod povprečnimi, in poziva k temu, da se za povračilo že odobrenih izplačil upoštevajo nacionalni pogoji; treba bi bilo tudi vzpostaviti tesno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, da se ti naknadni pogoji opredelijo in se prepreči možnost, da je prekinitev sredstev odvisna od pogojev, ki niso strogo objektivni ali merljivi;

19.

opozarja, da se je treba o rezultatih in ciljih dogovoriti z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, nova upravna obremenitev pa mora biti čim manjša. S premikom k meritvi rezultatov je treba odpraviti sedanji sistem meritev natančnih vnosov in iznosov. Pristop na podlagi pogojevanja zahteva jasnejše in boljše pojasnjevanje udeleženim stranem o tem, kako bo deloval v praksi;

20.

poudarja, da mora biti novi večletni finančni okvir EU v celoti skladen s trajnostno rabo virov, in pri naložbah, ki se financirajo s podporo iz proračuna EU, zahteva boljšo analizo ogljikovega odtisa.

21.

podpira vseevropsko naravo predlagane kohezijske politike, ki pokriva vse regije, pri čemer je večina sredstev namenjena revnejšim regijam, hkrati pa uspešnejšim regijam omogoča, da še naprej rešujejo svoje izzive. OR pozdravlja izrecno omembo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije kot zgornjo mejo proračunskega razdelka 1, vendar obžaluje, ker ni predvidena neporabljena razlika. To bi omogočilo povečanje sredstev v okviru te zgornje meje, če kje drugje sredstva ne bi bila porabljena;

22.

ugotavlja tudi, da so zneski, predlagani za strukturne sklade (336 milijard EUR za ESRR, ESS in Kohezijski sklad, vendar brez pobude "Povezovanje Evrope"), 3 % nižji od zneskov v sedanjem obdobju, za katero je namenjenih 347 milijard EUR. Cilj bi moral biti zagotavljanje finančnih sredstev programom strukturnega sklada, ki so vsaj realno nespremenjena v primerjavi s sedanjim finančnim okvirom;

23.

zavrača predlog, da morajo bogatejše regije svoja "celotna proračunska sredstva" iz strukturnih skladov, razen sredstev ESS, nameniti predvsem energetskim vprašanjem, ter razvoju in inovativnosti MSP. Čeprav mora imeti vsak operativni program določeno mero osredotočenosti na svojo temo, takšne omejitve na ravni EU ne bodo zagotovile dodane vrednosti, glede na to, kako različne so si evropske regije in izzivi, s katerimi se soočajo. Treba je omogočiti svobodnejšo izbiro in širši nabor tematskih ciljev strategije Evropa 2020;

24.

ponovno poudarja, da nasprotuje predlagani dodelitvi rezerve na podlagi doseženih rezultatov, ki bi znašala 5 % proračuna kohezijske politike. To pomeni tveganje, da se bo končalo s scenarijem, v katerem bodo izgubili vsi, če upoštevamo, da se rezerva dodeljuje na osnovi vnaprej določenih nacionalnih virov. Če merila uspešnosti niso izpolnjena (za kar lahko obstajajo objektivni in zunanji razlogi), so zneski, namenjeni za rezervo za uspešnost, preprosto izgubljeni. Uspešno izvajanje programa bo že samo po sebi zadostna nagrada, sredstva pa bi bilo bolje dodeliti preventivnim ukrepom, kakršna je tehnična pomoč za izgradnjo institucionalnih zmogljivosti;

25.

podpira predlog večletnega finančnega okvira o oblikovanju nove "prehodne" kategorije za regije, katerih BDP znaša 75–90 % BDP Evropske unije, ter pozdravlja predlog o varnostni mreži za regije, ki niso več upravičene do konvergenčne podpore. Vendar poudarja, da na verodostojnost kohezijske politike vpliva uporaba podatkov o BDP, ki za več let zaostajajo za sedanjimi gospodarskimi razmerami;

26.

meni, da mora Komisija upoštevati številne regije, katerih BDP se je od referenčnega obdobja 2006–2008 zmanjšal, in sicer s koriščenjem prožnosti v predlaganem finančnem okviru, z uporabo predlaganega procesa prilagajanja v skladu s členom 5 osnutka uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru ter s pomočjo vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira leta 2017. V programskih dokumentih je treba upoštevati različne regionalne učinke gospodarskega upada;

27.

poudarja, da mora Evropski socialni sklad (ESS) sedaj ostati močno uveljavljen znotraj kohezijske politike EU. ESS je dejansko najbolje izvajati na teritorialni ravni s celostnimi lokalnimi programi, namesto z ločenimi tematskimi ali sektorskimi programi na nacionalni ravni;

28.

opozarja, da je treba spodbujati enakost spolov in enakopravnost vseh ljudi v EU in tretjih državah, in sicer z zadostnimi sredstvi, namenjenimi ESS, Evropskemu razvojnemu skladu in drugim socialnim programom;

29.

pozdravlja predlog, da dodeljena sredstva kohezijskega sklada še naprej znašajo tretjino skupnih kohezijskih finančnih sredstev na nacionalni ravni upravičenih držav članic (to so države, katerih BND znaša manj kot 90 % BND Evropske unije);

30.

podpira zvišanje proračuna za evropsko teritorialno sodelovanje z 9 milijard EUR na 13 milijard EUR ter opozarja na znatno evropsko dodano vrednost programa INTERREG in drugih programov, ki evropske regije spodbujajo k sodelovanju pri premagovanju skupnih izzivov;

31.

odločno podpira predlog, da se za glavne sklade EU s teritorialno razsežnostjo vzpostavi skupni strateški okvir, ki vodi v en sam nabor strateških smernic. Ta okvir pa mora presegati usklajevanje sredstev na strateški ravni, da se zagotovijo skupne prakse in skupni postopki izvajanja za vse sklade;

32.

se strinja s pristopom, v skladu s katerim se stopnja dodeljenih kohezijskih sredstev omeji na raven, ki odraža dejansko stopnjo izvajanja in dejanske sposobnosti črpanja sredstev v posamezni državi članici, vendar poudarja, da mora biti nova omejitev določena na ravni, ki omogoča izvajanje učinkovite kohezijske politike v vseh državah članicah. Sposobnost črpanja sredstev zlasti ne bi smela voditi v raven zavez, ki bi bila nižja od dejanske porabe (prilagojene inflaciji) v posamezni državi članici v obdobju 2007–2013;

33.

vztraja, da je treba uresničiti, aktivno spodbujati in strogo uveljavljati načelo partnerstva. OR pozdravlja partnerske sporazume kot orodje za strateško programsko načrtovanje, vendar izrecno opozarja, da mora konkretno oblikovanje partnerskih sporazumov spoštovati načelo subsidiarnosti in porazdelitev pristojnosti v državah članicah. Zato je treba njihovo področje uporabe omejiti na ukrepe kohezijske politike in druge sklade v skupnem strateškem okviru. Pristojne lokalne in regionalne oblasti je treba obravnavati kot partnerice, enakovredne nacionalnim oblastem, pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju programov strukturnega sklada ter z njimi povezanih partnerskih pogodb. Tudi teritorialni pakti med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi bi morali biti na voljo kot ena od možnosti za formaliziranje partnerskih sporazumov v povezavi z nacionalnimi vladami;

34.

ponavlja poziv k uvedbi in razširjanju "državljanskih obveznic" za spodbujanje lokalnega razvoja. S pomočjo državljanskih obveznic bi projekti, ki jih podpira EU, lahko imeli koristi od dodatnih finančnih sredstev posameznih državljanov ali od drugih javnih skladov, ki bi vlagali v zameno za zajamčen in primeren donos;

35.

poleg tega poudarja, da je treba razviti lokalne energetske rešitve s pobudo "pametna mesta", ki spodbuja zagotavljanje čiste in učinkovite energije, ter poziva k večji podpori za lokalne in regionalne oblasti, da se zlasti zagotovi potrebno strokovno znanje za pripravo lokalnih ali regionalnih akcijskih načrtov za boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje medsebojnega bogatenja idej. V zvezi s tem opozarja na vlogo Konvencije županov, katere proračun bi bilo treba povečati, da se omogoči razširitev področja uporabe ukrepov za zagotavljanje tehničnega znanja lokalnim in regionalnim oblastem, da bodo lahko pripravile akcijske načrte za podnebne spremembe in obravnavale bolj specifične izzive na področju energetike in virov, kakršen je vodna politika.

36.

opozarja na predlog novega instrumenta za povezovanje Evrope s proračunom 40 milijard EUR, ki je namenjen podpori naložb v prometno in energetsko infrastrukturo ter infrastrukturo IKT evropskega pomena, ter meni, da bo odstranitev ozkih grl na teh omrežjih družbi prinesla znatno dodano vrednost; vendar obstaja potreba po pomembnem vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v nadzor in upravljanje takšnih infrastrukturnih projektov, kar v sedanjem predlogu centraliziranega upravljanja ni predvideno;

37.

spominja, da je izrazil podporo uvedbi projektnih obveznic EU za financiranje infrastrukture in da imajo takšne obveznice izjemen učinek vzvoda za proračun EU. Vendar je treba takšne instrumente dojemati kot dragocen dodatek k financiranju z nepovratnimi sredstvi, kakršno nudijo strukturni skladi, ne pa kot njegovo nadomestitev.

38.

meni, da je sedanji proračun Skupnosti za raziskave nezadosten, zato pozdravlja znatno podporo raziskavam in inovativnosti, ki je predlagana v okviru večletnega finančnega okvira (s 53 milijard EUR na 80 milijard EUR). To bo Unijo približalo cilju strategije Evropa 2020, tj. vložiti 3 % BDP Evropske unije v raziskave in inovacije v skladu z oblikovanjem "Unije inovacij". OR še posebej poziva k okrepitvi programa "Regije znanja", meni pa, da je ključno pospešiti uporabo raziskav na trgu. OR podpira zamisel, da se poveča podpora, ki je na voljo pobudam grozdov in drugih lokalnih partnerstev, ki pomagajo spodbujati inovacijski potencial;

39.

podpira oblikovanje skupnega strateškega okvira “Obzorje 2020” za raziskave in inovativnost, saj lahko poenostavi in združi različne programe financiranja na tem področju, kot sta sedmi okvirni program za raziskave (FP7) in program za konkurenčnost in inovacije (CIP). Poudarja pa, da bi moral biti skupni strateški okvir za raziskave in inovacije dobro usklajen in skladen s skupnim strateškim okvirom, predlaganim za teritorialne sklade.

40.

pozdravlja okrepitev financiranja, ki je predlagana za posebne programe EU za izobraževanje, usposabljanje in mlade (vključno s športom), in sicer z zvišanjem proračuna na 15 milijard EUR. Takšne programe bi bilo treba dopolniti z izdatki iz sredstev ESS. OR zlasti pozdravlja osredotočenost na racionaliziranje in poenostavitev sedanjega niza programov za mlade, izobraževanje in usposabljanje v enem samem celovitem programu s poenostavljenimi procesi. Vendar program "Izobraževanje Evropa" ne bi smel biti namenjen le visokošolskim študentom, temveč bi moral obravnavati tudi zapleten pojav zgodnje opustitve šolanja, pri čemer imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo. Poleg tega opozarja na vse večji gospodarski in socialni pomen kulturnega in kreativnega sektorja ter potrebo po zadostni podpori tega sektorja v okviru ESRR in ESS;

41.

meni, da je nujno, da se pri prestrukturiranju programov financiranja mladim še naprej zagotavlja podpora, ki je usmerjena v njihove posebne potrebe. Ta novi celovit program bi moral graditi na pozitivnih temeljih sedanjega programa Mladi v akciji. V skladu s strategijo EU za mlade bi moral spodbujati ne le razvoj izmenjav mladih in strokovnjakov temveč tudi okrepljeno sodelovanje mladih v demokratičnem življenju v Evropi.

42.

je seznanjen s predlaganim zmanjšanjem sredstev za skupno kmetijsko politiko (SKP), podobno kot za strukturne sklade, s 396 milijard EUR na 372 milijard EUR. Kljub temu ugotavlja, da SKP, ki pokriva prvi in drugi steber, še vedno ostaja večja postavka proračuna kot strukturni skladi, za katere je predlagan znesek v višini 336 milijard EUR;

43.

meni, da bi bilo treba SKP, glede na to, da se od nje nujno zahteva, da ne le zadovolji potrebe po hrani, temveč izpolni ključne naloge Evrope, bolje uskladiti s strategijo Evropa 2020, da bodo kmetje lahko na pravični podlagi prejemali plačila za nudenje javnih dobrin, in sicer z izboljšanjem pristopa k prehranski varnosti, trajnostnim upravljanjem naravnih virov, zaščito biotske raznovrstnosti, reševanjem podnebnih sprememb ter obnovo podeželja v celoti;

44.

zlasti pozdravlja, da se Komisija ni odločila dodatno razdrobiti financiranja EU z ločenim sektorskim skladom za podnebne spremembe, temveč je izbrala celovitejši pristop "vključevanja" k "okolju prijaznim" 30 % izdatkov v prvem stebru, vendar poudarja, da okolju prijazna naravnanost ne sme spodkopati nacionalnih kmetijsko-okoljskih programov;

45.

pozdravlja zavezo okolju prijaznejši SKP in zahteva, naj ozelenitev SKP vključuje jasna, obvezna in izrecna merila za upravičence v zvezi z varstvom tal in učinkovito rabo podtalnice ter ukrepe za odpravo vseh okolju škodljivih subvencij;

46.

pozdravlja predloge, povezane s konvergenco plačil in omejitvijo stopnje neposrednih plačil, kar bi moralo voditi v pravičnejši sistem dodeljevanja sredstev v vseh državah članicah. OR poleg tega v celoti podpira predlog, da se dovoli večja prilagodljivost med obema stebroma SKP, tj. med neposrednimi plačili in razvojem podeželja;

47.

izraža zaskrbljenost zaradi predlagane "krizne rezerve v kmetijskem sektorju" v višini 3,5 milijarde EUR in povečanja obsega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki zrcalita pristop Komisije, da daje prednost reaktivnim pred preventivnimi ukrepi, ter meni, da je treba krize reševati s pomočjo večje proračunske prilagodljivosti, namesto z ustvarjanjem vse večjega števila različnih rezerv, skladov in kriznih instrumentov zunaj večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem meni, da je izvedljivost skupne kmetijske politike neločljivo povezana z ohranitvijo mehanizmov za regulacijo trgov, ki omogočajo ukrepanje proti nihanju cen in zagotovitev stabilnih cen za proizvajalce in potrošnike;

48.

obžaluje, da bo proračun za razvoj podeželja (90 milijard EUR) ostal nesorazmerno majhen v primerjavi s sredstvi, namenjenimi neposrednim plačilom, zadovoljen pa je, da bo EKSRP močneje povezan z drugimi teritorialnimi skladi v skupnem strateškem okviru. SKP in kohezijske politike ni mogoče dojemati ločeno drugo od druge in ju je treba bolje usklajevati kot doslej. OR opozarja, da zaradi odprave "koncepta osi" drugi, nekmetijski projekti, kot so spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanje revščine in gospodarski razvoj na podeželju (nova prednostna naloga 6), ne smejo biti deležni manj pozornosti;

49.

poziva k nadaljevanju evropskega programa pomoči v hrani za najbolj ogrožene osebe na ravni, ki ni nižja od ravni v sedanjem obdobju. Če se bo pristojnost za program premaknila s skupne kmetijske politike na Evropski socialni sklad, morajo temu ustrezno slediti sredstva znotraj proračunske strukture;

50.

je zaskrbljen, da bi lahko vključitev ribiške politike v celostno pomorsko politiko v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pomenila znižanje stopenj finančnih sredstev, dodeljenih ribištvu. Takšno znižanje je neprimerno glede na izzive, s katerimi se soočajo ribiške skupnosti;

51.

poudarja vrednost programa LIFE+ in pozdravlja zvišanje njegovih finančnih sredstev na 3,2 milijarde EUR.

52.

pozdravlja proračunske predloge v tem razdelku in opozarja na pomen ustreznih virov za proračun, namenjen priseljevanju, azilu in varnosti. Še posebej poudarja, da je potreben usklajen pristop k upravljanju zunanjih meja Unije, in pozdravlja ukrepe za razvoj skupnega evropskega azilnega sistema – jasnega področja, na katerem je sodelovanje na ravni EU edina rešitev. Vendar je treba najti natančno ravnovesje med področji izdatkov, povezanimi z varnostjo (tudi notranjo varnostjo) in mejami, ter – po drugi strani – z izdatki na področjih, kot so vključevanje priseljencev in pogoji za sprejem prosilcev za azil, kjer lahko ukrepi lokalnih in regionalnih oblasti ustvarijo očitno dodano vrednost;

53.

poudarja pomen zagotavljanja zadostnih sredstev za spodbujanje temeljnih pravic, demokracije in sodelovanja državljanov pri prizadevanjih za ustvarjanje evropskega državljanstva in zato meni, da je izrednega pomena poudarek v programu Evropa za državljane, namenjen partnerstvom za podporo civilni družbi na ravni EU;

54.

meni, da je varnost EU tesno povezana s krepitvijo demokracije, dobrega upravljanja in pravne države tako znotraj Unije kot v tretjih državah ter da je Unija zavezana, da te vrednote spodbuja na globalni ravni;

55.

opozarja na pomen 396 milijonov EUR, namenjenih programu javnega zdravja EU, in poudarja, da je treba dati na voljo dovolj finančnih sredstev za socialne, biološke in tehnološke inovacije v zdravstvenih storitvah. Meni, da bosta zdravstvo in socialno varstvo ključni gonili zaposlovanja v prihodnosti, zato poudarja, da mora biti odpravljanje neenakosti na področju zdravstva proračunska prednostna naloga;

56.

poudarja pomen predlaganega zneska 1,6 milijarde EUR za program Ustvarjalna Evropa in opozarja, da mora biti na voljo dovolj finančnih sredstev za vse akterje v kulturnem in kreativnem sektorju, ki pomembno prispeva k ciljem strategije Evropa 2020.

57.

priznava, da nosi EU na mednarodni ravni precejšnjo odgovornost, ki presega seštevek odgovornosti posameznih držav članic, in da izzivi, s katerimi se sooča EU, zahtevajo globalni odziv. Zato OR pozdravlja povečanje proračuna za sosedsko politiko in razvojno sodelovanje (36 milijard EUR);

58.

podpira predlog Komisije o racionalizaciji instrumentov v okviru širitve z oblikovanjem enotnega integriranega predpristopnega instrumenta;

59.

ponovno poudarja zahtevo, da se lokalnim in regionalnim oblastem iz držav evropske sosedske politike omogoči prejemanje finančne pomoči za udeležbo v ustreznih organih;

60.

želi podkrepiti svojo zavezanost odpravljanju revščine in zlasti razvojnim ciljem novega tisočletja, ki jih je treba doseči do leta 2015, ter podpira cilj, da se 0,7 % BND držav članic nameni za čezmorsko razvojno pomoč. Posebej opozarja na pomembno vlogo EU pri zagotavljanju usklajenega pristopa k nudenju humanitarne pomoči in poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo izpolnjevale svoje zaveze glede razvojne pomoči.

61.

poudarja, da je treba stalno iskati in udejanjati možnosti varčevanja na področju upravne učinkovitosti v vseh institucijah in svetovalnih organih EU, pri čemer se ne sme spodkopati njihova ključna vloga pri doseganju evropskih ciljev;

62.

opozarja, da je mogoče veliko prihraniti s prestrukturiranjem in medinstitucionalnim sodelovanjem ter z boljšo organizacijo institucionalnih dejavnosti s pomočjo celostne uporabe e-rešitev.

63.

načeloma meni, da se glavna področja izdatkov EU, kot so Evropski razvojni sklad (ERS), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, program za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) in drugi instrumenti, katerih skupna poraba znaša 58 milijard EUR, ne bi smela financirati zunaj obsega večletnega finančnega okvira, saj to omejuje vključevanje parlamentarne demokracije in škoduje preglednosti. Praviloma bi bilo treba o vseh postavkah porabe EU, celo o tistih, ki so načrtovane za daljše obdobje ali ki morda niso uresničene, razpravljati pod enakimi pogoji, kot veljajo za večletni finančni okvir;

64.

podpira napovedano poenostavitev zelo kompleksnega sistema znižanj in popravkov ter je zadovoljen, da so novi popravki v obliki pavšalnih zneskov časovno omejeni, in pozdravlja predlog Komisije, da se obstoječi rabatni sistemi zamenjajo s splošnim popravnim mehanizmom, ki mora v vsakem primeru zagotoviti, da se postavke načeloma ne zvišajo in da je rezultat ustrezna izravnava med državami članicami. Vrsta popravnih mehanizmov se bo samodejno končala leta 2013, toda popravek, odobren Združenemu kraljestvu, in s tem povezana znižanja, odobrena Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski, zaenkrat niso časovno omejeni. Vendar OR meni, da se smejo popravni mehanizmi revidirati le, če bodo obravnavani tudi zakoniti razlogi, na katerih ti mehanizmi temeljijo.

65.

je prepričan, da bi morala uvedba lastnih sredstev EU zamenjati nacionalne prispevke, in spominja, da so vse države članice in nacionalni parlamenti podprli člen 311 PDEU, ki določa, da se mora proračun EU v celoti financirati iz lastnih sredstev. Zato podpira pobude za zmanjšanje neposrednih prispevkov držav članic k proračunu EU in hkratno povečanje lastnih sredstev EU, namenjenih reševanju prihodnjih izzivov;

66.

zato podpira predloge Komisije o uvedbi novega vira na osnovi davka na dodano vrednost, ki so ambiciozni, vendar nujni;

67.

pozdravlja predlog o uvedbi davka na finančne transakcije, usklajenega na evropski ravni. Obdavčitev finančnega sektorja bi pomembno prispevala k povečanju pravičnosti in bi vodila v omejitev števila finančnih dejavnosti, še posebej špekulacij;

68.

meni, da bi morali vsi novi sistemi za financiranje proračuna Unije spoštovati načela pravičnosti, gospodarske stabilnosti, solidarnosti, preglednosti in enostavnosti ter veljati za vse države članice. V ta namen je treba izvesti poglobljeno oceno učinka in izvedljivosti, preden bo sprejet dogovor o novih lastnih virih. Še pomembneje je, da posamezne države članice začnejo z razpravami o tem ter v njih vključijo lokalne in regionalne oblasti.

69.

je zadovoljen, da večletni finančni okvir obsega posebne določbe v primeru, da ne bo sprejet do konca leta 2012, vendar meni, da bi to lahko odvrnilo od pravočasno sklenjenega dogovora. Zato poziva institucije EU, da se sporazumejo o predlogih za predvideni časovni načrt;

70.

obžaluje, da bo imel Evropski parlament še vedno samo pristojnost privolitve k večletnemu finančnemu okviru, namesto popolne pristojnosti soodločanja, kar pomeni, da ne bo mogel uradno spreminjati predlogov, zato poziva Svet in Komisijo, da zagotovita čim tesnejše sodelovanje z Odborom regij in Evropskim parlamentom s pomočjo okrepljenih mehanizmov sodelovanja;

71.

bo leta 2012 to mnenje morda spremenil v skladu z razvojem pogajanj o večletnem finančnem okviru.