18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/56

—

podpira zamisel o krepitvi položaja in pravic žrtev kaznivih dejanj. To je pomemben element izvajanja stockholmskega programa in akcijskega načrta za oblikovanje resničnega območja svobode, pravic in varnosti v Evropi, ki je tudi ključni element evropskega povezovanja in cilj EU;

—

pozdravlja dejstvo, da so v ta prizadevanja vključene lokalne oblasti in regije, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju mnogih storitev in struktur v podporo žrtvam kaznivih dejanj. Predlagani minimalni standardi na ravni EU bodo imeli po sprejetju svežnja Komisije o pravicah žrtev neizogibne posledice na lokalni in regionalni ravni;

—

poudarja, da bo imel zakonodajni sveženj o pravicah žrtev, ki ga je predložila Komisija, pomemben učinek na lokalno in regionalno raven, zlasti glede finančnih posledic;

—

meni, da je pomembno, da se najdejo rešitve, s katerimi se okrepijo pravice žrtev in obenem zagotovijo domneva nedolžnosti v kazenskem postopku ter individualne pravice osumljencev in obsojenih zločincev;

—

predlaga, da EU pri usklajevanju nalog med državami članicami prevzame dejavnejšo vlogo.

Poročevalec

Per Bødker ANDERSEN (DK/PES), namestnik župana in član mestnega sveta Koldinga

Referenčni dokumenti

1.

podpira zamisel o krepitvi položaja in pravic žrtev kaznivih dejanj. To je pomemben element izvajanja stockholmskega programa in akcijskega načrta za oblikovanje resničnega območja svobode, pravic in varnosti v Evropi, ki je tudi ključni element evropskega povezovanja in cilj EU iz člena 3(2) Pogodbe o EU. Predlogi o večji zaščiti se nanašajo zlasti na posebej ranljive žrtve, predvsem otroke;

2.

v zvezi s tem opozarja, da razvoj skupnih minimalnih standardov na območju svobode, varnosti in pravice prispeva k oblikovanju povezane Evropske unije, in zato poziva vse države članice, naj sodelujejo pri teh politikah v korist vseh državljanov;

3.

pozdravlja dejstvo, da so v ta prizadevanja vključene lokalne oblasti in regije, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju mnogih storitev in struktur v podporo žrtvam kaznivih dejanj. Predlagani minimalni standardi na ravni EU bodo imeli po sprejetju svežnja Komisije o pravicah žrtev neizogibne posledice na lokalni in regionalni ravni;

4.

izraža prepričanje, da je visoka raven zaščite žrtev pomembna zato, da se čim bolj zmanjšajo splošni učinki kaznivih dejanj, tako da se pomaga žrtvam pri premagovanju fizičnih in/ali psiholoških posledic kaznivega dejanja;

5.

poudarja, da imajo predpisi o pravicah žrtev različne družbene, kriminološke in tudi finančne posledice, za katere je treba najti uravnotežene rešitve. Pri izboljšanju položaja žrtev je treba upoštevati vrsto gospodarskih vidikov, zlasti na lokalni in regionalni ravni, ter vidike pravne varnosti;

6.

opozarja, da ima lahko ureditev pravic žrtev posledice za status osumljencev ali obdolžencev. Odbor meni, da je treba najti rešitve, pri katerih so sicer v središču interesi žrtve, vendar ne ogrožajo pravne varnosti osumljencev ali obdolžencev. Spoštovanje človekovega dostojanstva osumljencev in obdolžencev – tudi če gre za zelo težko kaznivo dejanje – je ključni element pravne države, ki je eden od temeljnih načel evropskega povezovanja in pogoj za trajne in vzdržne rešitve tudi za žrtve. Sem sodi domneva nedolžnosti, razen če in dokler ni dokazana krivda, in pravica do poštenega sojenja. Brez varstva pravic osumljencev ali obdolžencev ne bo mogoče ustvariti območja svobode, varnosti in pravice v EU. Odbor regij v zvezi s tem poudarja, da so tudi nosilci mandatov na lokalni in regionalni ravni dolžni skrbeti za tovrstno uravnoteženost;

7.

pozdravlja dejstvo, da sveženj Komisije o pravicah žrtev v glavnem sestavljajo minimalna pravila, ki zagotavljajo skupno minimalno raven pravic, vendar hkrati vsaki državi članici dopuščajo možnost, da povišajo te standarde. Odbor želi opozoriti, da ti standardi EU pod nobenim pogojem ne smejo oslabiti pravice žrtev v katerikoli državi članici. Treba je iskati uravnotežene rešitve v vsakem nacionalnem in regionalnem okviru, ki ustrezajo njihovim posebnostim, kulturi in tradiciji. To je v skladu s členom 82(2) PDEU o upoštevanju razlike med pravnimi sistemi in izročili držav članic ter načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5(3) Pogodbe o EU;

8.

znova poudarja, da potreba po uravnoteženih rešitvah vključuje zahtevo po diferenciaciji podpore žrtev in procesnih pravic glede na resnost in pomen problema, ki ga je treba rešiti. Zaščita pravic žrtev je zelo široko področje, ki obsega različne vrste kaznivih dejanj in številne različne ukrepe pravne, socialne, gospodarske, zdravstvene in psihološke narave. Odbor regij poziva k iskanju rešitev po meri, pri čemer je treba vselej upoštevati načelo sorazmernosti, da se doseže smiselno razmerje med problemom in rešitvijo.

9.

poudarja, da bo imel zakonodajni sveženj o pravicah žrtev, ki ga je predložila Komisija, pomemben učinek na lokalno in regionalno raven, zlasti glede finančnih posledic. To ne velja le za regije v državah članicah EU s federalno strukturo, ampak tudi za lokalno raven, saj imajo v mnogih primerih prvi stik z žrtvami kaznivih dejanj lokalna policija in drugi lokalni organi. Poleg tega bodo pogosto morale za posebno ranljive žrtve, kot so otroci in mladoletniki ter invalidi, skrbeti lokalne oblasti. Zato Odbor regij poudarja, da je treba najti ustrezne finančne rešitve v različnih nacionalnih okvirih, da se zagotovi boljša zaščita žrtev v skladu s predlogi in da bodo lokalne in regionalne oblasti lahko izpolnile svoje obveznosti;

10.

poudarja ključni pomen prizadevanj za krepitev čezmejnega sodelovanja med različnimi organi z namenom, da se izboljša zaščita žrtev. Tovrstne programe sodelovanja, v katerih imajo seveda ključno vlogo lokalne in regionalne oblasti, je treba okrepiti tako vertikalno (odnosi med lokalnimi/regionalnimi organi in nacionalnimi organi) kot tudi horizontalno (odnosi med različnimi regionalnimi in/ali lokalnimi organi). Te strukture so zlasti pomembne v primerih, ko gre za kazenski postopek s čezmejnimi vidiki in ima žrtev stalno prebivališče v drugi državi članici EU.

V zvezi s tem Odbor regij obžaluje, da se določbe za usklajevanje prizadevanj za sodelovanje iz člena 25 predloga direktive niso spremenile od leta 2001 in so naslovljene izključno na države članice;

11.

meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti že sedaj obsežne izkušnje in strokovno znanje v zvezi s pomočjo in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Uporaba in izmenjava tega strokovnega znanja – tudi v zakonodajnem postopku – lahko pripomoreta k doseganju ciljev, ki jih je zastavila Komisija, in ju je zato treba podpreti.

12.

predlaga bolj neposredno obravnavo vloge regij, mest in občin v zvezi s svežnjem o pravicah žrtev. Če zakonodajni organ EU meni, da imajo pomembno vlogo tudi regionalne in lokalne oblasti, je treba to na primer bolj jasno izraziti v uvodnih izjavah predloga direktive (glej predlog spremembe 2);

13.

poziva k temu, naj se razmisli, na kakšen način in ali se sploh lahko strokovno znanje regionalnih in lokalnih oblasti vključi v prizadevanja za boljšo pomoč in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Tovrstna prizadevanja bi lahko v vsakem primeru sovpadla z večjim poudarkom na usposabljanju policijskih uslužbencev, socialnih delavcev in drugih poklicnih skupin na lokalni ravni, ki imajo pogosto prvi stik z žrtvami;

14.

meni, da je pomembno, da se najdejo rešitve, s katerimi se okrepijo pravice žrtev in obenem zagotovijo domneva nedolžnosti v kazenskem postopku ter individualne pravice osumljencev in obsojenih zločincev. Zato predlaga, da se to izrecno navede v uvodni izjavi 7 predloga direktive (glej predlog spremembe 1);

15.

meni, da bi morali biti regije, mesta in občine vključeni v iskanje morebitnih načinov okrepljenega čezmejnega sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz različnih držav. V zvezi s tem je ključna določitev kontaktnih točk za regije in/ali občine v zvezi z informacijami o dejavnostih različnih entitet;

16.

predlaga, da EU pri usklajevanju nalog med državami članicami prevzame dejavnejšo vlogo tudi na lokalni in regionalni ravni. To bi bilo mogoče na primer z uvedbo mehanizma za usklajevanje na ravni EU, katerega naloga bi bila spodbujati sodelovanje med lokalnimi oblastmi različnih držav članic, in sicer prek splošnih študij in z usklajevanjem konkretnih postopkov, na primer s posredovanjem stikov med pristojnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi v različnih državah članicah. Ta struktura bi lahko ustvarila in upravljala podatkovno bazo o najboljših praksah, kakor je to predlagal Odbor v mnenju o akcijskem načrtu izvajanja stockholmskega programa (1);

17.

meni, da bi bilo treba razmisliti tudi o ustreznih sredstvih, ki bi žrtvam samim omogočila dostop do praktičnih informacij in podpore na ravni EU. Telefonska številka EU za pomoč žrtvam bi verjetno lahko izboljšala položaj žrtev kaznivih dejanj, storjenih v tujini, in sicer ne le medtem, ko se nahajajo v tujini in potrebujejo različne vrste pomoči in podpore, ampak tudi po njihovi vrnitvi v domovino in pri stikih z organi države, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje;

18.

želi opozoriti tudi na pomembne izkušnje in ustrezno strokovno znanje zasebnih in drugih akterjev s tega področja. OR zato poziva k temu, da se v prizadevanja za izboljšanje položaja žrtev vključijo ne le različne fizične, ampak tudi pravne osebe ter nevladna združenja za zaščito žrtev in pomoč žrtvam na nacionalni ter tudi na regionalni/lokalni ravni. To bi lahko potekalo prek prizadevanj za usklajevanje na ravni EU z namenom preučitve izkušenj, v katera bi bili vključeni različni zasebni in drugi akterji, ki bi lahko prispevali k izboljšanju sodelovanja;

19.

meni, da je še posebej pomembno, da se upoštevajo potrebe otrok in mladoletnikov po pomoči in podpori v zvezi s kaznivimi dejanji. Odbor meni, da bi bilo treba minimalne zahteve za pomoč otrokom in mladoletnikom, ki so žrtve kaznivega dejanja, v pravne predpise EU vključiti čim bolj nedvoumno in se ne omejiti na splošne izjave o nameri;

20.

poudarja, da se kriminološko in viktimološko znanje o otrocih in mladoletnikih kot žrtvah kaznivih dejanj razvija ter da je treba pri pripravi in posodabljanju zakonodaje EU upoštevati nova spoznanja. Zlasti bi bil v skladu z znanstvenimi ugotovitvami priporočljiv pristop, ki bolje upošteva različne stopnje razvoja otrok in njihove potrebe kot pristop, ki ga je izbrala Evropska komisija (2).

Rešitve, ki so bolj prilagojene starosti žrtve in vrsti kaznivega dejanja, bi lahko utrle pot strožjim in bolj ciljno usmerjenim minimalnim predpisom za posebne kategorije žrtev, na primer posebno pomoč za mlajše otroke ali otroke oz. mladoletnike, ki so žrtve posebej resnih kaznivih dejanj;

21.

opozarja, da je opredelitev žrtev v členu 2 predloga direktive zelo široka. V skladu z direktivo se vsaka fizična oseba, ki je izpostavljena kateremukoli kaznivemu dejanju – tudi prekršku – obravnava kot žrtev. S to široko opredelitvijo tudi žrtve prekrškov dobijo dostop do vrste procesnih pravic, navedenih v direktivi. To bi lahko privedlo do precejšnjih stroškov in vprašljivo je, ali je tako obsežno urejanje uravnotežena in ustrezna rešitev za položaj žrtev;

22.

v zvezi s tem opozarja, da so že bili primeri v evropski zakonodaji na področju pravosodja in notranjih zadev, kjer se je izkazalo, da je praktična uporaba instrumentov za obsežno sodelovanje zaradi pomanjkanja trdnih meril za razlikovanje povezana z veliko večjimi stroški kot sprva načrtovano: v najnovejši oceni evropskega zapornega naloga je na primer Komisija posvarila pred njegovo uporabo v primeru prekrškov, ker nekatere države članice instrument prekomerno uporabljajo;

23.

zato priporoča, da Komisija razmisli o bolj diferenciranem pristopu, prilagojenem dejanskim problemom, in poziva k ustrezni omejitvi pravic žrtev, da se zagotovi sorazmernost med pravicami žrtev in težo kaznivega dejanja. OR zato predlaga, da se v direktivo vključi splošno načelo sorazmernosti, s katerim bi poskrbeli za to, da so žrtve prekrškov izvzete iz določenih delov direktive.