(1)

Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3) , sprejeto po nesreči naftnega tankerja Erika in po uničujočem onesnaženju z nafto, ki ga je povzročila nesreča, je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za zagotovitev visoke, enotne in učinkovite stopnje pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij. [Sprememba 1]

(1a)

Po nesreči tankerja Prestige leta 2002 je bila spremenjena Uredba (ES) št. 1406/2002, tako da je Agencija dobila več pristojnosti v boju proti onesnaževanju. [Sprememba 2]

(2)

V skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1406/2002 je upravni odbor Agencije (v nadaljevanju upravni odbor) leta 2007 naročil neodvisno zunanje ocenjevanje o izvajanju navedene uredbe. Na podlagi tega ocenjevanja je junija 2008 izdal priporočila v zvezi s spremembami Uredbe (ES) št. 1406/2002, Agencije in njenih področij pristojnosti ter delovnih postopkih postopkov . [Sprememba 3]

(3)

Na podlagi zaključkov zunanjega ocenjevanja, priporočil upravnega odbora in večletne strategije , ki jo je odbor sprejel marca 2010, je treba pojasniti in posodobiti nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1406/2002. Agencija bi morala dobiti tudi številne dodatne naloge, ki odražajo razvoj pomorske varnostne politike na ravni Unije in mednarodni ravni , pri čemer bi se morala osredotočiti na svoje prednostne naloge, povezane s pomorsko varnostjo . Ob upoštevanju proračunskih omejitev Unije sta za Za zagotovitev stroškovne in proračunske učinkovitosti ter preprečevanje odvečnih stroškov sta potrebna obsežen pregled in prerazporeditev. Tako bi bilo možno Kolikor je mogoče, bo treba z notranjo prerazporeditvijo v Agenciji pokriti eno tretjino dodatnega osebja, potrebnega osebje, potrebno za opravljanje novih nalog. [Sprememba 4]

(3a)

To prerazporeditev bi bilo treba uskladiti z agencijami v državah članicah. [Sprememba 5]

(3b)

Agencija je že dokazala, da se nekatere naloge, na primer sistemi satelitskega spremljanja, učinkoviteje izvajajo na evropski ravni. Uporaba teh sistemov za podporo ciljem drugih politik prinaša proračunske prihranke državam članicam ter pomeni pravo evropsko dodano vrednost. [Sprememba 6]

(3c)

Da bi lahko Agencija ustrezno uresničevala naloge, ki so ji dodeljene s to uredbo, je treba povečati njena sredstva, čeprav v omejenem obsegu. Zato bo treba nameniti posebno pozornost v proračunskem postopku. [Sprememba 7]

(4)

Nekatere določbe o posebnih vidikih upravljanja Agencije je treba jasneje opredeliti. Ob upoštevanju posebnih odgovornosti Komisije o izvajanju politik Unije, kakor je določeno s Pogodbo o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU), bi morala Komisija Agenciji zagotoviti smernice za izvajanje njenih nalog, ob popolnem spoštovanju pravnega statusa Agencije in neodvisnosti njenega izvršilnega direktorja, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002.

(4a)

Pri imenovanjih v upravni odbor bi bilo treba v celoti upoštevati pomen uravnotežene zastopanosti glede na spol. Ta cilj bi bilo treba upoštevati pri izvolitvi predsednika in podpredsednika ter pri izbiri predstavnikov iz tretjih držav. [Sprememba 8]

(5)

Agencija bi morala delovati v interesu Unije in upoštevati smernice Komisije . To pomeni, da lahko Agencija deluje tudi zunaj ozemlja Unije na področju svojih pristojnosti , pri čemer spodbuja politiko pomorske varnosti Unije prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami . [Sprememba 9]

(5a)

Agencija bi morala na prošnjo države članice pripraviti dodatne, stroškovno ugodne ukrepe in z njimi podpreti odziv na onesnaženje morja, tudi na onesnaženje z naftnih in plinskih ploščadi na morju. V primeru onesnaženja morja v tretji državi bi morala zahtevo izraziti Evropska komisija. [Sprememba 10]

(6)

Agencija bi morala okrepiti podporo Komisiji in državam članicam na področju raziskovalnih dejavnosti glede na področje pristojnosti. Treba se je izogniti podvojevanju dela z obstoječim okvirom za raziskave Unije. Predvsem pa Agencija ne sme biti zadolžena za upravljanje raziskovalnih projektov. Pri razširitvi nalog je treba paziti, da so naloge jasno in natančno opisane, da se ne podvajajo ter da se prepreči nepreglednost. [Sprememba 11]

(6a)

Glede na razvoj novih inovativnih aplikacij in storitev ter izboljšanje obstoječih ter zaradi vzpostavljanja evropskega pomorskega prostora brez meja bi morala Agencija v celoti izkoristiti možnosti, ki jih omogočajo programi EGNOS, Galileo in GMES. [Sprememba 12]

(7)

Po izteku okvira Unije za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja, ki ga ustanavlja Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi Agencija morala nadaljevati nekatere dejavnosti, ki so bile zajete v prejšnjem okviru, z uporabo strokovnih izkušenj in znanja Posvetovalne tehnične skupine za pripravljenost na morsko onesnaženje in odzivanje nanj.

(7a)

Agencija državam članicam posreduje podrobne informacije o primerih onesnaževanja z ladij ter jim omogoča izpolnjevanje nalog iz Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (5). Toda učinkovitost izvrševanja in kazni se močno razlikujejo, čeprav se lahko tako onesnaženje razširi v vode drugih držav. [Sprememba 13]

(8)

Nedavna dogajanja so poudarila nevarnost dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju za pomorski promet in morsko okolje. Uporaba sposobnosti odzivanja zmogljivosti Agencije bi morala biti nedvoumno razširjena, da bi lahko pokrivala odzivanje na onesnaženje, ki izhaja iz takih dejavnosti. Poleg tega bi morala Agencija zagotavljati podporo Komisiji pri analizi varnosti premičnih vrtin na morju za plin in nafto, da bi lahko odkrila možne pomanjkljivosti in na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila na področju pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in odzivanja na onesnaženje morja. To dodatno vlogo, ki prinaša evropsko dodano vrednost z uporabo obstoječega znanja in izkušenj Agencije, bi bilo treba podpreti z ustreznimi finančnimi in kadrovskimi viri. [Sprememba 14]

(8a)

Predvsem sistem Agencije CleanSeaNet, ki se trenutno uporablja za fotografsko dokumentiranje razlitja nafte iz plovil, bi bilo treba uporabljati tudi za odkrivanje in dokumentiranje razlitja nafte iz obratov na obali in morju. [Sprememba 15]

(8b)

Za vzpostavitev notranjega trga bi bilo treba v čim večji meri uporabljati pomorski prevoz na kratke razdalje ter zmanjšati upravno breme za ladijski prevoz. Projekt t. i. "modrega pasu" bo pripomogel k zmanjšanju formalnosti poročanja za trgovske ladje pri vplutju v pristanišča držav članic ali izplutju iz njih. [Sprememba 16]

(9)

Unija je pripravila obsežno pomorsko prometno strategijo do leta 2018, ki vključuje koncept e-maritime. Poleg tega razvija omrežje Unije za pomorski nadzor. Agencija ima na voljo pomorske sisteme in aplikacije, ki so uporabne za izvedbo teh politik ter zlasti projekta "modri pas" . Zato bi morala Agencija omogočiti zainteresiranim partnerjem dostop do teh sistemov in podatkov. [Sprememba 17]

(9a)

Treba bi bilo ustvariti sinergije med organi, vključno z obalnimi stražami, saj bi tako prispevali k vzpostavitvi enotnega evropskega pomorskega prostora ter pomagali pri preprečevanju in odpravljanju onesnaženja morja. [Sprememba 18]

(9b)

Agencija bi morala Komisiji in državam članicam pomagati pri oblikovanju in izvajanju pobude Unije "e-maritime", katere namen je povečati učinkovitost pomorskega sektorja s pomočjo boljše uporabe informacijskih tehnologij brez poseganja na področja pristojnosti pristojnih organov. [Sprememba 19]

(9c)

Agencija bi morala podpirati države članice in Komisijo pri spodbujanju usposabljanja v pomorstvu, saj je pomembno, da Evropa še naprej privablja nove, visoko kakovostne pomorščake, ki bodo zamenjali generacijo, ki se upokojuje. Zlasti bi si morala prizadevati za izmenjavo najboljše prakse in spodbujanje izmenjav med institucijami za pomorstvo na podlagi modela Erazmus. [Sprememba 20]

(10)

Agencija se je uveljavila kot ugleden dobavitelj podatkov o pomorskem prometu na ravni Unije, ki so zanimivi in pomembni za druge dejavnosti Unije. Agencija bi morala s svojimi dejavnostmi, zlasti v zvezi s pomorsko inšpekcijo, spremljanjem pomorskega prometa in plovnih poti ter pomočjo pri odkrivanju možnih onesnaževalcev, prispevati h krepitvi sinergij na ravni Unije pri nekaterih dejavnostih za preprečevanje onesnaževanja morja in boj proti njemu, in sicer s spodbujanjem izmenjave informacij in dobrih praks med različnimi službami obalne straže. Poleg tega bi Agencija lahko s spremljanjem in zbiranjem podatkov zbrala osnovne podatke , na primer o piratstvu ter o možnih nevarnostih, ki jih za pomorski promet in morsko okolje pomenita pomenijo raziskovanje , in izkoriščanje in transport nafte in zemeljskega plina na morju. [Sprememba 21]

(10a)

Da bi se odzvali na vse večjo nevarnost piratstva v Adenskem zalivu in zahodnem Indijskem oceanu, bi morala Agencija operaciji pomorskih sil EU Atalanta posredovati natančne informacije o položaju plovil pod zastavo EU, ki prečkajo to območje, označeno kot zelo nevarno. Soglasja za to dejavnost doslej še niso dale vse države članice. S to uredbo bi jim morala biti naložena ta obveznost, s čimer bi se okrepila vloga Agencije v boju proti piratstvu. [Sprememba 22]

(11)

Sistemi, aplikacije, strokovno znanje in podatki Agencije so pomembni tudi kot prispevek k doseganju cilja za dobro okoljsko stanje morskih voda v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (6), predvsem v točkah, ki zadevajo plovbo, kot so balastne vode, morski odpadki in podvodni hrup.

(11a)

Na področju pomorske inšpekcije Unija tesno sodeluje s Pariškim memorandumom o soglasju. Zaradi večje učinkovitosti bi morala Agencija in sekretariat Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, čim tesneje sodelovati, Komisija in države članice pa bi morale preučiti vse možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti. [Sprememba 23]

(11b)

Znanje in izkušnje Agencije na področju onesnaževanja in odzivanja na nesreče v morskem okolju bi bile dragocene tudi pri oblikovanju smernic za izdajo licenc za raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina. Agencija bi zato morala pomagati Komisiji in državam članicam pri tej nalogi. [Sprememba 24]

(12)

Agencija izvaja inšpekcijske preglede kot podporo Komisiji pri oceni dejanskega izvajanja zakonodaje Unije. Vloge Agencije, Komisije, držav članic in upravnega odbora morajo biti jasno določene.

(13)

Komisija in Agencija bi morali tesno sodelovati pri čim hitrejši pripravi operativnih delovnih postopkov Agencije pri inšpekcijskih pregledih. Dokler ukrepi o teh delovnih postopkih ne začnejo veljati, naj Agencija pri inšpekcijskih pregledih uporabi dosedanjo prakso. [Sprememba 25]

(14)

Pogoje Za sprejemanje pogojev za operativne delovne postopke Agencije pri izvajanju inšpekcij, bi bilo treba sprejeti na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7) členom 290 Pogodbe PDEU. [Sprememba 26]

(14a)

Vsi ti ukrepi ter prispevek Agencije k usklajevanju med državami članicami in Komisijo bi morali biti usmerjeni k vzpostavljanju dejanskega evropskega pomorskega prostora. [Sprememba 27]

(14b)

Upoštevati bi bilo treba Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (finančna uredba), zlasti njen člen 185, ter medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9), zlasti njegovo točko 47. [Sprememba 28]

(15)

Uredbo (ES) št. 1406/2002 je zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Členi od 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Cilji

1.   Ta uredba ustanavlja Evropsko agencijo za pomorsko varnost (v nadaljevanju: Agencija). Agencija deluje v interesu Unije.

2.   Agencija zagotavlja državam članicam in Komisiji potrebno tehnično in znanstveno podporo ter visoko stopnjo strokovnega znanja in izkušenj, da bi jim pomagala pravilno uporabljati zakonodajo Unije na področju in s tem zagotovila visoko, enotno in učinkovito raven pomorske varnosti in zaščite , pomorske zaščite in preprečevanja onesnaževanja z ladij, spremljati da bi uporabila obstoječe zmogljivosti za pomoč, preprečila in obravnavala onesnaževanje morja, tudi z naftnih in plinskih ploščadi na morju, ter razvijala evropski pomorski prostor brez meja, da bi spremljala njeno izvajanje in ocenjevati ocenjevala učinkovitost obstoječih ukrepov. [Sprememba 29]

3.   Agencija zagotovi državam članicam in Komisiji tehnično in znanstveno podporo na področju naključnega ali namernega morskega onesnaženja ter na zahtevo podpre mehanizme držav članic pri odzivanju na onesnaženje z dodatnimi sredstvi na stroškovno učinkovit način, ne glede na odgovornost obalnih držav, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za odzivanje na onesnaženje, in ob upoštevanju obstoječega sodelovanja med državami članicami na tem področju. Agencija deluje v podporo mehanizmu EU za civilno zaščito, ki ga vzpostavlja Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom z dne 8. novembra 2007 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (10)  (11).

Člen 2

Naloge Agencije

1.   Agencija izvaja naloge iz odstavka 2 Cilji iz člena 1 so najpomembnejša naloga Agencije in prednostna naloga je njihova uresničitev. Z dodelitvijo nalog iz odstavka 2 tega člena na področju pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja Agenciji se zagotovi, da ni podvajanja dela in se dobro izvedejo naloge, povezane s pomorsko varnostjo in zaščito, preprečevanjem onesnaževanja z ladij in odzivanja odzivanjem na onesnaženje morja, da bi zagotovila primerno doseganje ciljev iz člena 1 na zahtevo držav članic ali Komisije . [Sprememba 30]

2.   Agencija zagotovi podporo Komisiji pri:

3.   Agencija sodeluje z državami članicami pri:

4.   Agencija zagotovi podporo državam članicam in Komisiji pri:

4a.     Agencija pripravi letni pregled "dogodkov na morju", v katerega vključi "nevarne nezgode" in "skorajšnje nesreče" na podlagi podatkov, ki jih predložijo ustrezni nacionalni organi držav članic. Ta pregled je treba letno predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 91]

5.   Na zahtevo Komisije Agencija zagotovi tehnično podporo glede izvajanja ustrezne zakonodaje EU državam, ki so zaprosile za pristop k Uniji, evropskim sosedskim partnerskim državam , kakor in kadar je to primerno, in državam, ki sodelujejo v Pariškem memorandumu o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe. [Sprememba 53]

Na zahtevo Komisije Agencija zagotovi tudi podporo v primeru naključnega ali namernega onesnaženja morja, ki zadeva te države, prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, vzpostavljenega z Odločbo 2007/779/ES, Euratom, po analogiji s pogoji za države članice iz odstavka (3)(c) tega člena.

Te naloge se uskladijo z obstoječimi regionalnimi programi sodelovanja in vključujejo, kjer je primerno, organizacijo ustreznih izobraževalnih dejavnosti.

Člen 3

Inšpekcijski nadzor

1.   Za opravljanje nalog, prej dodeljenih Agenciji in podporo Komisiji pri opravljanju dolžnosti iz Pogodb in predvsem oceno dejanskega izvajanja zakonodaje Unije, Agencija pomaga Komisiji pri pregledu presoj vplivov na okolje in na zahtevo Komisije izvaja inšpekcije v državah članicah. [Sprememba 54]

Nacionalni organi držav članic osebju Agencije poenostavljajo delovanje.

Agencija izvaja inšpekcijske preglede v imenu Komisije tudi v tretjih državah, kot to zahteva zakonodaja Unije, predvsem glede organizacij, ki jih Unija priznava v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009, ter usposabljanja pomorščakov in izdajanja spričeval pomorščakom iz Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (25)  (26).

2.   Operativni delovni postopki Agencije za izvajanje inšpekcijskih pregledov iz odstavka 1 so pogojeni z zahtevami, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 23(2) člena 23 . [Sprememba 55]

3.   Po potrebi oziroma vsakokrat, ko se zaključi krog inšpekcijskih pregledov, Agencija analizira poročila tega kroga in opredeli horizontalne ugotovitve in splošna spoznanja glede uspešnosti in stroškovne učinkovitosti obstoječih ukrepov. Agencija to analizo predloži Komisiji v nadaljnjo razpravo z državami članicami ter jo da na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki, tudi elektronski . [Sprememba 56]

(2)

V členu 5 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

"3.   Na zahtevo Komisije lahko upravni odbor v soglasju in sodelovanju z zadevnimi državami članicami sklene, da bo ustanovil območne centre, potrebne za opravljanje nalog Agencije na najbolj uspešen in učinkovit način , in s tem okrepil sodelovanje med obstoječimi regionalnimi in nacionalnimi omrežji, ki že sodelujejo pri preventivnih ukrepih . Pri tem natančno opredeli obseg dejavnosti območnega centra in se izogiba nepotrebnim finančnim stroškom. [Sprememba 57]

4.   Agencijo zastopa izvršilni direktor. Izvršilni direktor lahko v imenu Agencije sklene upravne sporazume z drugimi organi, ki delujejo na področju delovanja Agencije, potem, ko je o tem obvestil upravni odbor."

(3)

Odstavek 2 člena 10 se spremeni:

(3a)

Člen 11 se spremeni:

(3b)

V členu 12 se vstavi odstavek 1a:

" 1a.     Uravnotežena zastopanost obeh spolov se ohrani tudi pri volitvah predsednika in njegovega namestnika.".

(3c)

Člen 14, odstavek 2, pododstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

" 2.     Predstavniki držav članic imajo 75-odstotni delež vseh glasov, ki si ga delijo enakovredno. Predstavniki Komisije imajo 25-odstotni delež vseh glasov, ki si ga delijo enakovredno. Izvršilni direktor Agencije ne glasuje.".

(4)

Člen 15 se spremeni:

(5)

Člen 16 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 16

Imenovanje izvršilnega direktorja in vodij oddelkov

1.   Izvršilnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Imenovan je kandidat s seznama, ki ga predlaga Komisija, za obdobje petih let na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi usposobljenosti in izkušenj, s področja pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in odzivanja na morsko onesnaženje. Kandidat, ki ga izbere upravni odbor, je lahko pred imenovanjem povabljen, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta, poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov. Mnenje odbora, če ga izrazi, se obravnava pred uradnim imenovanjem. Upravni odbor sprejme odločitev s štiripetinsko večino članov z glasovalno pravico. [Sprememba 71]

2.   Upravni odbor lahko, na predlog Komisije, ob upoštevanju poročila ocenjevanja, podaljša mandat izvršilnega direktorja za največ tri leta pet let . Upravni odbor sprejme odločitev s štiripetinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršilnega direktorja. Izvršilnega direktorja lahko v enem mesecu pred podaljšanjem njegovega mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov. Mnenje odbora, če ga izrazi, se obravnava pred ponovnim uradnim imenovanjem. Če se izvršilnemu direktorju mandat ne podaljša, ta opravlja funkcijo do imenovanja naslednika. [Sprememba 72]

3.   Izvršilnemu direktorju lahko pomaga en ali več vodij oddelkov. Če je izvršilni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od vodij oddelka.

4.   Vodje Ob upoštevanju uravnoteženega zastopanja obeh spolov so vodje oddelka imenovani na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi usposobljenosti in izkušenj, s področja pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in odzivanja na morsko onesnaženje. Vodje oddelka imenuje ali razreši izvršilni direktor po predhodnem pozitivnem mnenju upravnega odbora."

(6)

Člen 18 se spremeni:

(7)

V členu 22 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

"1.   Upravni odbor naroči neodvisno zunanje ocenjevanje izvajanja te Uredbe , kjer se oceni njena primernost, uspešnost in stroškovna učinkovitost, v rednih presledkih in najmanj vsakih pet let. Komisija Agenciji omogoči dostop do vseh informacij, ki jih slednja potrebuje za navedeno ocenjevanje. [Sprememba 77]

2.     Pri tem ocenjevanju se presojajo koristnost, pomembnost, dosežena dodana vrednost in učinkovitost agencije in njene delovne prakse Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni. V oceni se še posebej obravnava morebitna potreba po spremembi ali razširitvi nalog agencije ali ukinitvi njenih dejavnosti, v primeru, da njena vloga postane odvečna.".

(7a)

Vstavijo se naslednji členi:

"Člen 22a

Študija izvedljivosti

Komisija do … (29) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži študijo izvedljivosti sistema usklajevanja nacionalne obalne straže, kjer bodo jasno navedeni stroški in koristi.

Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. [Sprememba 79]

Člen 22b

Poročilo o napredku

Komisija do … (30) Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročilo, v katerem navede, kako Agencija uresničuje dodatne pristojnosti, ki jih določa ta uredba, ter utemelji dodatno razširitev njenih ciljev in nalog. Poročilo vsebuje zlasti:

Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

(8)

Člen 23 se nadomesti z:

"Člen 23

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (31) se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a o operativnih delovnih postopkih agencije pri izvajanju inšpekcijskih pregledov iz člena 3(1) . [Sprememba 81]

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa..

(8a)

Vstavi se naslednji člen:

"Člen 23a

Prenos pooblastil

1.     Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.     Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje šest mesecev pred iztekom petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom vsakega obdobja podaljšanju nasprotuje.

3.     Prenos pooblastila iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedene odločitve preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.     Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.     Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23, začne veljati samo, če mu ne nasprotujeta niti Evropski parlament niti Svet v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če sta pred iztekom omenjenega roka tako Evropski parlament kot tudi Svet uradno obvestila Komisijo, da ne nameravata nasprotovati. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.".

(+)

(++)