BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

SPREMEMBA

črtano

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje letnega proračuna Unije ( v nadaljnjem besedilu : proračun) ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

1.    Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije ("proračun") ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

2.     Za namene te uredbe:

Vsako navajanje "Unije" se razlaga kot sklicevanje na Evropsko unijo in Evropsko skupnost za atomsko energijo.

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drug zakonodajni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz naslova II.

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drug zakonodajni akt, mora biti v skladu s to uredbo in podrobnimi pravili za uporabo te uredbe v skladu z delegirano uredbo iz člena 199.

Ta uredba se uporablja za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropske unije in Evropsko računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: institucija/institucije).

V vsakem predlogu ali spremembi k predlogu, ki se predloži zakonodajnemu organu, se jasno navedejo določbe, ki vsebujejo odstopanja od te uredbe ali od delegiranih uredb, sprejetih v skladu s to uredbo, v posameznem obrazložitvenem memorandumu vsakega predloga pa navede posebne razloge, ki utemeljujejo takšna odstopanja.

Ta uredba se ne uporablja za Evropsko centralno banko.

Ta uredba se uporablja za izvrševanje upravnih odhodkov v zvezi s proračunskimi sredstvi, zagotovljenimi v proračunu za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 2a

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov niti Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

1.    Proračun je instrument , s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo in Evropsko skupnost za atomsko energijo .

1.    Vsi prihodki in odhodki morajo biti vključeni v proračun in njegove priloge , vključno z napovedmi in vsemi odobrenimi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo, za vsako proračunsko leto .

2.   Prihodki in odhodki Unije obsegajo:

2.   Prihodki in odhodki Unije obsegajo:

2a.     Odhodki Unije iz odstavka 2 vključujejo:

2b.     Proračun evidentira jamstvo za najeta in dana posojila Unije pri upravljanju Evropskega instrumenta za finančno stabilnost in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo ter plačila v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

4.   Obresti iz sredstev, ki so last Unije, se ne izplačajo Uniji, če ni v sporazumih, sklenjenih s pooblaščenimi subjekti iz točk (ii) do (viii) člena 55(1)(b), in v sklepih o donacijah ali sporazumih, sklenjenih z upravičenci , drugače določeno. V teh primerih se obresti ponovno uporabijo za ustrezen program ali se izterjajo.

4.   Obresti iz sredstev, ki so last Unije, se ne izplačajo Uniji, če ni v sporazumih, sklenjenih s pooblaščenimi subjekti iz točk (ii) do (viii) člena 55(1)(b) drugače določeno. V teh primerih se obresti ponovno uporabijo za ustrezen program in se poravnajo z upravičenji zadevnega prejemnika ali se v primeru, da bi bilo to nemogoče, nepraktično ali neučinkovito , izterjajo.

Člen 5a

Potek roka

1.     Rok, izražen v dnevih, poteče s koncem zadnjega dneva obdobja.

2.     Rok, izražen v tednih, mesecih ali z obdobjem več kot enega meseca (eno leto, pol leta, četrtletje), poteče s koncem dneva zadnjega tedna ali zadnjega meseca, ki po svoji navedbi ali številki ustreza dnevu dogodka ali trenutka.

3.     Če v primeru obdobja, izraženega v mesecih, dneva, na katerega bi moral rok poteči, ni v zadnjem mesecu, se obdobje konča z iztekom zadnjega dneva tega meseca.

Člen 5b

Podaljšanje obdobja

Če se rok podaljša, se novi rok izračuna od poteka prejšnjega roka.

Člen 5c

Nedelje in prazniki; sobote

Če je dejanje predvideno za določen dan ali v nekem roku in če je ta dan ali zadnji dan roka nedelja, splošni in uradno priznani praznik ali sobota, namesto tega dneva velja naslednji delovni dan.

4.   Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatsko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

4.   Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatsko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto. To velja tudi za sproščena in neporabljena sredstva (obveznosti in plačila), ki jih ne krijeta odstavka 2 in 3, ter za razpoložljive, neporabljene rezerve pod splošno zgornjo mejo večletnega finančnega okvira za vsak razdelek, kar predstavlja "skupno rezervo večletnega finančnega okvira" in je dodeljeno različnim razdelkom v naslednjem proračunskem letu glede na njihove potrebe.

6.   Brez poseganja v člen 10 se sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

6.   Brez poseganja v člen 10 se sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače ne smejo prenašati v naslednje obdobje. Za namen tega člena sredstva za plače obsegajo plače in nadomestila poslancev in osebja institucij, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Člen 9a

Neporabljena sredstva za obveznosti in plačila ter sproščena proračunska sredstva iz leta N se lahko s sklepom proračunskega organa prenesejo v proračun N+1 ali v enega od prihodnjih proračunov v okviru letnega proračunskega postopka.

Komisija pred 1. oktobrom leta N proračunskemu organu predloži svojo napoved za neporabljena in sproščena sredstva iz leta N, tako za obveznosti kot za plačila.

Obe veji proračunskega organa na koncu navedeta, kako dodeliti neporabljena sredstva v proračun N+1 ali celo v kasnejša leta.

Odločitev skupaj sprejmeta veji proračunskega organa po postopku iz člena 314 PDEU.

Neporabljena in sproščena sredstva se vključijo v enega izmed proračunov nad zgornje meje večletnega finančnega okvira.

Neporabljena in sproščena sredstva se lahko namenijo posebnemu programu ali pa se vključijo v začasno poglavje. V tem primeru bodo sredstva iz držav članic zahtevana le po sklepu proračunskega organa o posebni destinaciji.

Če so po sprejetju letnega proračuna pod vsako zgornjo mejo finančnega okvira ostale rezerve, lahko proračunski organ pred koncem izvajanja sklene, da bo prenesel neporabljene rezerve katere koli zgornje meje v eno od naslednjih let večletnega finančnega okvira. Skupni znesek večletnega finančnega okvira ostane nespremenjen.

3.   Če je to potrebno zaradi neprekinjenega delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dve ali več začasnih dvanajstin za prevzem obveznosti in za plačila. Sklep o odobritvi nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu.

3.   Če je to potrebno zaradi neprekinjenega delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, vendar niso višji od skupnega zneska dveh začasnih dvanajstin za prevzem obveznosti in za plačila. Sklep o odobritvi nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep začne veljati trideset dni po sprejetju, razen če se Evropski parlament z večino svojih članov v teh tridesetih dneh odloči zmanjšati navedene odhodke.

Sklep začne veljati trideset dni po sprejetju, razen če se Evropski parlament z večino svojih članov v tem omejenem obdobju odloči zmanjšati navedene odhodke.

Če se Evropski parlament odloči zmanjšati navedene odhodke, Svet revidira sklep o odobritvi ter pri tem upošteva znesek, ki ga je odobril Evropski parlament .

Če se Evropski parlament odloči zmanjšati navedene odhodke, velja ta zmanjšani znesek.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

Če za dano poglavje znesek dveh začasnih dvanajstin, določenih v skladu s prvim pododstavkom, ne zadostuje za kritje izdatkov, potrebnih za preprečitev prekinitve neprekinjenega delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska sredstev, odobrenih za ustrezno poglavje proračuna preteklega proračunskega leta. Proračunski organ ukrepa po postopkih iz tega odstavka. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti razpoložljivega skupnega zneska odobrenih sredstev v proračunu za preteklo proračunsko leto.

Bilanca proračunskega leta

Prenos proračunske bilance

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta po prenosih v skladu s členoma 9 in 10 se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot dodatni prihodek ali le v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil, strogo v skladu s členom 7 Sklepa Sveta o lastnih sredstvih, kar ne vključuje skoraj samodejne prilagoditve prispevkov držav članic v proračun Unije .

2.   Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo k predlogu proračuna, ki se predloži v skladu s členom 35. Pripravijo se v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

2.   Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo k predlogu proračuna, ki se predloži v skladu s členom 35.

3.   Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru mora Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti Sprememba proračuna.

3.   Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi zaradi te razlike, v primeru presežka pa zaradi ustreznih dodatnih odobritev. Komisija mora v 45 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti Sprememba proračuna.

Člen 15a

Rezerva za plačila in obveznosti

Presežek in neporabljena sredstva preteklih proračunskih let tekočega večletnega finančnega okvira ter sproščena sredstva se vnesejo v rezerve za plačila in obveznosti.

Ta rezerva se uporabi predvsem za vse morebitne dodatne in/ali nepredvidene potrebe ter za nadomestilo morebitnih negativnih rezerv. Postopek za to je določen v členu 44.

Odločitev o uporabi sredstev na podlagi predloga Komisije skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa.

Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi.

Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi.

Toda za namene denarnega toka iz člena 65 lahko računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) , odgovorni odredbodajalec izvaja posle v nacionalnih valutah, kakor določa delegirana uredba iz člena 199.

Toda za namene denarnega toka iz člena 65 lahko računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje, odgovorni odredbodajalec izvaja posle v nacionalnih valutah, kakor določa delegirana uredba iz člena 199.

Rezultati poslovanja v teh valutah so navedeni pod ločenim naslovom računov posamezne institucije; to se smiselno uporablja za organe iz člena 196b.

Komisija na ustrezen način zagotovi, da je nihanje valut pri plačah in vračilu stroškov osebja Unije izravnano vsaj enkrat na mesec, da bi zagotovili enako obravnavo poslovanj v eurih ter plač, ki morajo biti izplačane v drugih valutah. Izračun temelji na tečaju InforEURuro.

Vendar so lahko v primeru iz točke (b) odobritve za prevzem obveznosti na voljo, če država članica podpiše sporazum o prispevku, izraženem v eurih. To ne velja za primere iz člena 173(2) in 175(2).

3.   Notranji namenski prejemki so:

3.   Notranji namenski prejemki so:

2a.     Vse posamezne donacije Komisiji, ki presegajo 999 EUR, ali skupek donacij enega donatorja, ki presega ta znesek v enem letu, bodo sledljive na posebnem spletnem mestu.

1.    V delegirani uredbi iz člena 199 lahko se določijo primeri, ko se lahko nekateri prihodki odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato predložijo za izplačilo v neto znesku.

1.    Od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska, se lahko odštejejo:

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega plačila iste vrste istemu prejemniku po poglavju, členu in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo, in ki povzročijo vmesna plačila ali plačila razlik.

Za postavke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

1.   Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih; poglavja se naprej delijo na člene in postavke.

1.   Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih; poglavja se naprej delijo na člene in postavke. Predstavljena so ločeno za poslovanje in za naložbe.

2.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23, v primerih, navedenih v členu 24, pa zaprosi proračunski organ za odobritev prerazporeditve proračunskih sredstev.

2.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23; v primerih, navedenih v členu 24, pa lahko Komisija ali druge institucije zaprosijo proračunski organ za odobritev prerazporeditve proračunskih sredstev.

3.     Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo v proračunske vrstice, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek „pro memoria“ (p.m.).

črtano

4.     Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

črtano

3.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

3.   Katera koli institucija, razen Komisije, lahko v svojem oddelku proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 15 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

1.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno :

1.   Komisija lahko v svojem delu proračuna:

Komisija tri tedne pred prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka o svoji nameri, da to stori, obvesti proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

2.   Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah proračunskih sredstev z enega naslova na drugega , pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti proračunski organ :

2.   Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o prerazporeditvah iz enega naslova v drugega:

proračunskih sredstev iz naslova rezervacij iz člena 43, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 PDEU , pod pogojem, da o svoji nameri, da to stori, nemudoma obvesti proračunski organ.

2a.     V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih mednarodnih humanitarnih nesreč in kriz, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, lahko Komisija prerazporedi neporabljena odobrena proračunska sredstva, ki so v tekočem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, v ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

Komisija po takih prerazporeditvah ali takšni uporabi proračunskih sredstev za naslednje leto nemudoma obvesti obe veji proračunskega organa.

2b.     Komisija lahko v obliki delovnega dokumenta svojih služb poda informacije, ki upravičujejo to prerazporeditev.

2c.     Komisija lahko v okviru svojega dela proračuna proračunskemu organu poleg prerazporeditev iz odstavka 1 predlaga še druge prerazporeditve.

Prerazporeditve, ki jih Komisija predlaga proračunskemu organu

Prerazporeditve, ki jih institucije predlagajo proračunskemu organu

1.    Komisija svoj predlog prerazporeditev pošlje hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu .

1.    Institucije svoje predloge pošljejo hkrati obema vejama proračunskega organa .

2.   Proračunski organ sprejme odločitev o prerazporeditvah sredstev, kakor je določeno v odstavkih 3 do 6 , če ni v naslovu I drugega dela drugače določeno.

2.   Proračunski organ sprejme odločitve o prerazporeditvah sredstev, kakor je določeno v odstavkih 3, 4 in 6 , če ni v naslovu I drugega dela drugače določeno.

3.   Razen v nujnih okoliščinah Svet (s kvalificirano večino) in Evropski parlament odločita o predlogu Komisije v šestih tednih od datuma, ko sta obe instituciji prejeli predlog za zadevno prerazporeditev.

3.   Razen v ustrezno utemeljenih nujnih okoliščinah Svet (s kvalificirano večino) in Evropski parlament odločita o predlogu institucije v šestih tednih od datuma, ko sta obe instituciji prejeli predlog za zadevno prerazporeditev.

4.   Predlog prerazporeditve se odobri, če v navedenih šestih tednih velja eden od naslednjih primerov:

4.   Predlog prerazporeditve se odobri, če v navedenih šestih tednih:

5.     V naslednjih primerih se obdobje šestih tednov iz točke 4 skrajša na tri tedne, razen če Evropski parlament ali Svet zahtevata drugače:

črtano

6.   Če ena od institucij spremeni prerazporeditev, medtem ko jo druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njo, ali če prerazporeditev spremenita obe instituciji , se za odobrenega šteje nižji od zneskov, ki ju odobrita Evropski parlament ali Svet, razen če Komisija umakne predlog.

6.   Če ena od obeh vej proračunskega organa spremeni prerazporeditev, medtem ko jo druga odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njo, ali če prerazporeditev spremenita obe veji , se za odobrenega šteje nižji od zneskov, ki ju odobrita Evropski parlament ali Svet, razen če institucija umakne predlog.

Člen 24a

Posebna pravila za prerazporeditve

1.     Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo v proračunske vrstice, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek „pro memoria“.

2.     Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

2.   Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejme proračunski organ na predlog Komisije ali Komisija za največ 10 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo .

2.   Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog.

Uporablja se postopek iz člena 24(3) in (4). Če nobena od vej ne soglaša s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prerazporeditvi .

Uporablja se postopek iz člena 24(3) in (4). Če nobena od vej proračunskega organa ne soglaša s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, nobena od njiju ne sprejme odločitve o predlogu Komisije za prerazporeditev .

3.   Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalniki uspešnosti, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. Te informacije se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna.

3.   Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalniki uspešnosti, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. Te informacije iz člena 34(2a)(d) se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna

1a.     Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Te informacije vključujejo opis napredka in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi pregledajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.

2.   Za zmanjšanje tveganja goljufij in nepravilnosti so v oceni finančnih posledic iz odstavka 1 navedene informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni tveganja ter obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

2.   Za zmanjšanje tveganja goljufij in nepravilnosti so v finančnih izkazih iz odstavka 1 navedene informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, ocenah stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnih sistemov, in o oceni tveganja ter obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

2a.     Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje:

2b.     Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

Dopustno tveganje napake

Tveganje napake

Zakonodajni organ v skladu s postopkom iz člena 322 PDEU odloči o ravni dopustnega tveganja napake za ustrezna področja politik v proračunu. Navedena odločitev se upošteva v letnem postopku razrešnice v skladu s členom 157(2).

Ko Komisija predloži revidirane ali nove predloge za porabo sredstev, predvidi stroške upravnih in kontrolnih sistemov ter raven tveganja napak v predlagani zakonodaji za posamezen sklad in državo članico.

Raven dopustnega tveganja napake temelji na analizi stroškov in koristi kontrol. Države članice ter subjekti in osebe iz člena 55(1)(b) na zahtevo poročajo Komisiji o stroških kontrol, ki jih krijejo, ter o številu in obsegu dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna.

Če je med izvajanjem programa raven napak nenehno visoka, Komisija identificira hibe v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa, na primer s poenostavitvijo veljavnih določb, preoblikovanjem programa, strožjo kontrolo, ali po potrebi predlaga prekinitev dejavnosti.

Raven dopustnega tveganja napake se natančno spremlja in se v primeru večjih sprememb kontrolnega okolja revidira.

Del celotne učinkovitosti nacionalnih sistemov upravljanja in kontrol so izjave o zanesljivosti upravljanja teh sistemov, ki jih predložijo organi, ki jih akreditirajo države članice.

Člen 29a

Ločitev nalog

Naloge računovodje in plačnika so ločene.

Konsolidirani letni zaključni računi ter poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Konsolidirani letni zaključni računi in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se takoj po sprejetju objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Komisija na ustrezen način omogoči dostop do informacij, ki zadevajo prejemnike sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani svojih služb ali delegacij Unije v skladu z drugim odstavkom člena 53 , ter informacij, ki zadevajo prejemnike sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.

2.   Komisija na ustrezen način omogoči dostop do informacij, ki zadevajo izvajalce in upravičence sredstev ter natančen značaj in namen ukrepa, ki se financira iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano, ter informacij, ki zadevajo izvajalce in upravičence sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.

Ta obveznost velja tudi za preostale institucije v zvezi z njihovimi izvajalci in, kadar je to primerno, njihovimi upravičenci.

3.   Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varstva osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ter varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.

3.   Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do spoštovanja zasebnega življenja in pravice do varstva osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.

V primeru fizičnih oseb se objavi samo ime izvajalca ali upravičenca, njegova lokacija, dodeljen znesek in namen dodelitve, razkritje teh podatkov pa temelji na ustreznih merilih, kot je pogostost dodelitve, ali vrsta ali pomen dodelitve. Kako podrobni bodo podatki in katera bodo merila za razkritje, je odvisno od posebnosti sektorja in posameznih načinov upravljanja iz člena 55; kako podrobni bodo podatki in merila, se določi s pomočjo delegirane direktive iz člena 199 in, kjer je primerno, s pomočjo zadevnih predpisov, ki veljajo za posamezni sektor.

Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in ESZD pripravijo ocene svojih prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji vsako leto do 1. julija.

Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Varuh človekovih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in ESZD pripravijo ocene svojih prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji in hkrati v vednost proračunskemu organu vsako leto do 1. julija.

Navedene institucije vsako leto najpozneje do 1. julija pošljejo te ocene v vednost tudi proračunskemu organu. Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih do istega datuma prav tako pošlje proračunskemu organu.

Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih takoj po sprejetju prav tako pošlje proračunskemu organu.

Vsak organ iz člena 200 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji in proračunskemu organu vsako leto do 31. marca oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj s kadrovskim načrtom in osnutkom programa dela.

Vsak organ iz člena 200 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji in hkrati proračunskemu organu vsako leto najkasneje do 31. marca oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj s kadrovskim načrtom in osnutkom programa dela.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza odhodkov in prihodkov Unije in konsolidirane ocene iz člena 32.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza odhodkov in prihodkov Unije, vključno s povzetkom splošnega izkaza rezerve za plačila in obveznosti , in konsolidirane ocene iz člena 32.

2.   Komisija predlogu proračuna po potrebi priloži finančno načrtovanje za naslednja leta.

2.   Komisija predlogu proračuna priloži finančno načrtovanje za naslednja leta.

2a.     Komisija k predlogu proračuna priloži tudi:

Rezultati ocen se upoštevajo in navajajo kot dokaz o verjetnih koristih predlagane spremembe proračuna.

2b.     Ko Komisija izvrševanje proračuna zaupa javno-zasebnemu partnerstvu, predlogu proračuna doda delovni dokument, ki navaja:

Ko javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, morajo biti v delovnem dokumentu navedeni podatki v skladu z odstavkom 2c in ne glede na njega, in sicer za vsako javno-zasebno partnerstvo in za vsak finančni instrument.

2c.     Ko Komisija uporablja finančne instrumente, predlogu proračuna doda delovni dokument, ki navaja:

3.   Komisija k predlogu proračuna priloži tudi vse delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev.

3.   Komisija k predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev.

4a.     Komisija predlogu proračuna doda predlog za uporabo rezerve za plačila in obveznosti za vse nastale potrebe, ki prvotno niso bile predvidene v letnem proračunu ali uredbi o večletnem finančnem okviru.

4b.     Poleg tega Komisija Evropskemu Parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument o nepremičninski politiki, ki so ga pripravile posamezne institucije in organi v smislu člena 196b, ki zajema naslednje podatke:

Dokler ni sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo drugih institucij v zvezi z njihovim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži dopolnilno pismo k predlogu proračuna na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predloga , vključno z dopolnilnim pismom o posodobitvi ocenjenih odhodkov za kmetijstvo.

Na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predloga proračuna , lahko Komisija pravočasno na lastno pobudo ali na zahtevo drugih institucij v zvezi z njihovim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži dopolnilno pismo k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU . To lahko vključuje dopolnilno pismo o posodobitvi ocenjenih odhodkov za kmetijstvo

Potrditev skupnega predloga spravnega odbora

črtano

Potem ko je spravni odbor dosegel dogovor o skupnem besedilu, si Evropski parlament in Svet v skladu s členom 314(6) PDEU ter svojima poslovnikoma prizadevata za čimprejšnjo potrditev skupnega predloga spravnega odbora.

1.    Komisija predloži predloge spremembe proračuna za uporabo Evropskega solidarnostnega sklada in Sprememba proračuna za posamezne spodaj naštete namene:

1.   Komisija lahko predloži predloge za spremembo proračuna, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Komisija lahko na leto predloži dva dodatna predloga za spremembo proračuna, če obstajajo neizogibne, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga za spremembo proračuna Komisija in druge institucije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobrenih proračunskih sredstev ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih odobrenih proračunskih sredstev.

Pred predstavitvijo predloga za spremembo proračuna Komisija in druge institucije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobrenih proračunskih sredstev ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih odobrenih proračunskih sredstev.

2.   Razen v izjemnih primerih Komisija predloži Sprememba proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati vsako leto najpozneje do 1. septembra . Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži svoje mnenje.

2.   Razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Evropskega solidarnostnega sklada, za katerega se lahko Sprememba proračuna predloži kadarkoli v letu , Komisija predloži svoje predloge spremembe proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, in sicer aprila in/ali avgusta . Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži svoje mnenje.

3.   Evropski parlament in Svet jih obravnavata ob upoštevanju nujnosti zadeve.

3.   Evropski parlament in Svet jih obravnavata ob upoštevanju nujnosti zadeve.

2a.     Upravni odhodki so razvrščeni, kakor sledi:

Upravni odhodki Komisije, ki so skupni za več področij porabe, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

2b.     Kadar je mogoče in primerno, členi in postavke ustrezajo posameznim poslom, izvedenim v okviru določenih posameznih dejavnosti. Delegirana uredba iz člena 199 opredeljuje smernice za klasifikacijo členov in postavk, namenjenih čim večji preglednosti in jedrnatosti proračuna.

To rezervo je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 21 in 23.

To rezervo je treba črpati takoj, ko je to mogoče, in pred koncem proračunskega leta, predvsem z rezervo za plačila in obveznosti, kot je določeno v členu 15(3a), ali s prerazporeditvijo po postopku iz členov 21 in 23.

1.   Proračun prikazuje:

1.   Proračun prikazuje:

Člen 49

Kadar bi bili razpoložljiva odobrena sredstva v proračunu ali razpoložljive dodelitve v večletnem finančnem okviru z izvajanjem kakega akta Unije preseženi, se zadevni akt finančno lahko izvrši šele po spremembi proračuna in, če je potrebno, po ustreznem pregledu finančnega okvira.

Člen 49

Kadar bi bili razpoložljiva odobrena sredstva v proračunu ali razpoložljive dodelitve v večletnem finančnem okviru z izvajanjem kakega akta Unije preseženi, se zadevni akt finančno lahko izvrši šele po spremembi proračuna in, če je potrebno, po ustreznem pregledu finančnega okvira. Za namene tega člena in ne glede na člen 4(2) se šteje, da akt Unije obstaja, če posli najemanja in dajanja posojil vplivajo na skupno rezervo večletnega finančnega okvira (člen 9(4)) tekočega leta ali prihodnjih let, za katera ta okvir velja.

2.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ter izvajajo svoje obveznosti glede kontrole in revizije v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago. Uporablja se člen 2.

3.   Na področju uporabe naslova V Pogodbe o Evropski uniji ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena 26(2), člena 28(1), člena 29, člena 31(2) ter členov 33 in 37 Pogodbe o Evropski uniji.

3.   Na področju uporabe naslova V Pogodbe o Evropski uniji ( v nadaljnjem besedilu: PEU ) ima lahko temeljni akt eno od naslednjih oblik:

Skupni znesek proračunskih sredstev za pilotne projekte iz točke (a) ne sme presegati 40 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu.

Skupni znesek proračunskih sredstev za nove pripravljalne ukrepe iz prvega pododstavka te točke ne sme presegati 50 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu, skupni znesek proračunskih sredstev, dejansko dodeljenih za pripravljalne ukrepe, pa ne sme presegati 100 milijonov EUR;

V primeru operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.

V primeru operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.

Pripravljalne ukrepe sprejme Svet na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Pripravljalne ukrepe sprejme Svet ob polnem sodelovanju Komisije, z Evropskim parlamentom pa se pravočasno vnaprej posvetuje in se ga podrobno obvešča o pripravljalnih ukrepih, zlasti tistih v zvezi s SZVP ter ukrepih skupne varnostne in obrambne politike.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija v skladu s to uredbo sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev hitrega izplačila sredstev;

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija v skladu z določbami te uredbe sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev hitrega izplačila sredstev;

1.   Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije. Če bi do tega prišlo, se mora zadevna oseba vzdržati teh dejavnosti in zadevo prepustiti pristojnemu organu .

1.   Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju in upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, vključno z njihovimi pripravljalnimi dejanji , je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije. Če bi do tega prišlo, se mora zadevna oseba vzdržati teh dejavnosti in zadevo prepustiti svojemu hierarhično nadrejenemu, ki pisno potrdi, ali obstaja navzkrižje interesov. Če navzkrižje interesov obstaja, zadevna oseba preneha z vsemi svojimi dejavnosti v tej zadevi. Hierarhično nadrejeni osebno sprejme dodatne primerne ukrepe.

2.   Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

2.   Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ali kadar javnost dojema, da je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

Dejanja, ki lahko pomenijo navzkrižje interesov, imajo med drugim lahko eno od naslednjih oblik:

Navzkrižje interesov obstaja, če je morebitni upravičenec, prosilec, kandidat ali ponudnik član osebja, za katerega veljajo kadrovski predpisi, pogodbeni uslužbenec, lokalni uslužbenec ali napoteni nacionalni strokovnjak.

Komisija je še vedno pristojna za izvrševanje proračuna (člen 317 PDEU) in Evropski parlament obvesti o dejavnostih, ki jih izvajajo subjekti iz točk (i) do (viii). Finančno poročilo (člen 27) vsebuje celotno utemeljitev izbire določenega subjekta iz točk (i) do (viii).

1a.     Sklep o financiranju, ki je priložen letnemu poročilu o dejavnostih (člen 63(9)), opredeljuje zastavljeni cilj, pričakovane rezultate, metodo izvajanja in celotni znesek finančnega načrta. Vsebuje tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, in navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, ter okvirni časovni razpored izvajanja.

V primeru posrednega upravljanja opredeljuje tudi izbranega izvajalskega partnerja, uporabljena merila in zaupane naloge.

1b.     Subjekti in osebe iz točk (i) do (viii) odstavka 1(b) v celoti sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije. Evropsko računsko sodišče in urad OLAF morata imeti v vseh primerih pravico do popolnega izvajanja svojih pristojnosti iz PDEU pri reviziji tako upravljanih sredstev.

Komisija za naloge izvrševanja pooblasti pod pogojem, da obstajajo pregledni, nediskriminatorni, učinkoviti in uspešni sodni postopki nadzora glede dejanskega izvajanja teh nalog ali akcijskega načrta za okrepitev teh postopkov.

Računovodja hrani seznam subjektov in oseb, ki so bili pooblaščeni za določene posebne naloge izvrševanja, seznam pa je tudi dodan letnim računovodskim izkazom. Vsi sporazumi, sklenjeni s temi subjekti ali osebami, so na zahtevo na voljo proračunskemu organu.

Subjekti in osebe iz točk (i) do (viii) odstavka 1(b), na katere se prenesejo naloge izvrševanja, v skladu s členom 31(2) zagotovijo primerne naknadne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna. Komisija je obveščena o sprejetih ukrepih.

Pristojnosti za izvrševanje proračuna pri deljenem upravljanju

1.   Države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen države članice izpolnjujejo obveznosti v zvezi z revizijo in nadzorom ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev lahko vključujejo dopolnilne določbe.

1.    Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi z revizijo in nadzorom ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev vključujejo dopolnilne določbe.

Posebne naloge držav članic

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna , preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije . V ta namen izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno, izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi začnejo pravni postopek.

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna sprejmejo vse zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

V ta namen v skladu z načelom sorazmernosti in z odstavki 2(a), 3 do 5 ter v skladu s pravili posameznih sektorjev, izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede na kraju samem, za reprezentativne vzorce transakcij. Poleg tega izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi začnejo pravni postopek. Komisija lahko oceni sisteme, ki so jih vzpostavile države članice za lastne ocene tveganja ali pri izvajanju pravil posameznih sektorjev.

Če države članice o napakah in/ali nepravilnostih, ki jih odkrijejo, nemudoma obvestijo Komisijo in jih odpravijo, in sicer z izterjavo vseh neustrezno plačanih zneskov, so izvzete iz finančnih popravkov v zvezi s temi napakami in/ali nepravilnostmi.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne denarne kazni, kot določajo pravila posameznih sektorjev in nacionalna zakonodaja.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne denarne kazni, če to določajo pravila posameznih sektorjev in posebne določbe nacionalne zakonodaje .

Vloga in pristojnosti akreditacijskih organov

3.   V skladu s pravili posameznih sektorjev države članice akreditirajo enega ali več organov javnega sektorja , ki so edini pristojni za pravilno upravljanje in kontrolo sredstev, za katera je bila akreditacija izdana. Ne glede na to pa lahko ti organi opravljajo naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, ali prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

3.   V skladu z merili in postopki iz pravil posameznih sektorjev države članice akreditirajo organe, ki so pristojni za upravljanje in notranjo kontrolo sredstev Unije , za katera je bil akreditacija izdana. Ne glede na to pa lahko ti organi opravljajo naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, ali prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe. Akreditacijski organ je pristojen tudi za to, da na podlagi obstoječih revizij in rezultatov kontrol spremlja, ali akreditirani organi spoštujejo akreditacijska merila. Sprejme vse potrebne ukrepe, potrebne za odpravo pomanjkljivosti v izvajanju nalog organov, ki jih je akreditiral, vključno z začasnim mirovanjem ali odvzemom akreditacije. Vloga Komisije v procesu akreditacije, za katerega velja odstavek 2, se dodatno opredeli v pravilih posameznih sektorjev ob upoštevanju tveganja na zadevnem političnem področju.

Akreditacijo izda organ države članice v skladu s pravili posameznih sektorjev, ki zagotavljajo, da je organ sposoben pravilno upravljati sredstva. Pravila posameznih sektorjev lahko določijo tudi vlogo Komisije v postopku akreditacije.

Akreditacijski organ je pristojen za nadzor zadevnega organa in sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v njegovem delovanju, vključno z začasnim mirovanjem ali odvzemom akreditacije.

Vloga in pristojnosti akreditiranih organov

4.    Akreditirani organi iz odstavka 3 tega člena:

4.    Države članice na ustrezni ravni z organi, akreditiranimi v skladu z odstavkom 3 tega člena:

Vsebina, časovni razpored in pregled podatkov, ki so jih posredovali akreditirani organi

5.   Organi, akreditirani v skladu z odstavkom 3 tega člena , Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

5.   Organi, akreditirani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 1. marca naslednjega proračunskega leta predložijo:

Letnim računovodskim izkazom iz točke (a) in povzetkom iz točke (b) je priloženo mnenje neodvisnega revizorskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, o tem, ali so računovodske informacije resnična in poštena slika dejanskega stanja, in ali so odhodki, za katere se je od Komisije zahtevalo povračilo, zakoniti in pravilni, kot tudi o pravilnem delovanju vzpostavljenih kontrolnih postopkov. V tem mnenju je navedeno, ali pregled vzbuja dvome o trditvah v izjavi o odgovornosti za upravljanje. V prilogi k mnenju je predstavljena stopnja napake za posamezen sklad, analiza napak, pa tudi morebitni zadržki.

Če država članica akreditira več kot en organ za posamezno področje, do 15. februarja naslednjega proračunskega leta Komisiji predloži zbirno poročilo, ki vsebuje pregled vseh izjav o zanesljivosti upravljanja na nacionalni ravni in ustreznih neodvisnih revizijskih mnenj, pripravljenih za posamezno področje.

Če država članica akreditira več kot en organ, odgovoren za upravljanje sredstev za posamezno področje, do 15. marca naslednjega proračunskega leta Komisiji predloži zbirno poročilo, ki vsebuje pregled vseh izjav o zanesljivosti upravljanja na nacionalni ravni in ustreznih neodvisnih revizijskih mnenj, pripravljenih za posamezno področje.

Države članice na ustrezni ravni te informacije objavijo najpozneje šest mesecev po tem, ko je Komisiji predložila te dokumente.

Posebne obveznosti Komisije

6.   Komisija:

6.    Da bi zagotovila porabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija:

Pravila posameznih sektorjev urejajo pogoje, pod katerimi lahko Komisija začasno ustavi plačila državam članicam oziroma jih lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa.

Potem ko država članica predstavi svoje ugotovitve, lahko Komisija v celoti ali delno prekliče prekinitev ali začasno ustavitev plačil. Letno poročilo o dejavnostih pristojnega odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa poroča o vseh obveznostih v tem odstavku.

Posebne določbe za evropsko teritorialno sodelovanje

6a.     Pravila posameznih sektorjev upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine letnih izjav o upravljanju, postopku akreditacije in funkcije revizije.

Nacionalne izjave o zanesljivosti

6b.     Država članica pripravi nacionalno izjavo o odhodkih, nastalih po metodi deljenega upravljanja. Ta izjava se podpiše na primerni politični ravni in temelji na informacijah iz odstavka 5(c), zajema pa vsaj uspešno delovanje vzpostavljenih sistemov notranje kontrole ter zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij. O izjavi poda svoje mnenje neodvisni revizijski organ, nato pa se do 15. marca naslednjega proračunskega leta predloži Komisiji.

O smernicah za vzpostavitev takšnih nacionalnih izjav se posvetuje z Računskim sodiščem, in odborom za stike vrhovnih revizijskih institucij Evropske unije.

Če država članica nacionalno izjavo pripravi skladno z zgornjimi določbami, se to upošteva pri določanju revizorskih in kontrolnih strategij Komisije iz odstavka 6 tega člena in določanju tveganja napak na ravni države članice skladno s členom 29; posreduje se proračunskemu organu, pri čemer se smiselno uporablja člen 63(9).

1.   Subjekti in osebe, pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v skladu s členom 55(1)(b), pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Pri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi, pri čemer ustrezno upoštevajo:

1.   Subjekti in osebe, ki niso države članice, pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v skladu s členom 55(1)(b), pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Pri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi, pri čemer ustrezno upoštevajo:

2.   V ta namen subjekti in osebe iz odstavka 1:

2.   V ta namen subjekti in osebe iz odstavka 1, v skladu s standardi, ki ustrezajo tistim, ki običajno veljajo v Uniji, oziroma, če ti standardi ne obstajajo, standardi, ki so mednarodno sprejeti in opredeljeni v sporazumu, ki nalaga nekatere posebne naloge izvajanja :

Osebe iz točke (viii) člena 55(1)(b) lahko te zahteve izpolnijo postopoma. Svoja finančna pravila sprejmejo s predhodnim soglasjem Komisije.

Ne glede na člen 196b in 196c svoja finančna pravila sprejmejo s predhodnim soglasjem Komisije. Osebe iz točke (viii) člena 55(1)(b) lahko zahteve iz točk (a) do (e) tega odstavka izpolnijo postopoma v prvih šestih mesecih svojega mandata .

Za zagotovitev pravne varnosti se strožja pravila udeležbe ne uporabljajo retroaktivno, od upravičenca pa se ne zahteva ponovni izračun finančnih izkazov, ki jih je Komisija že potrdila.

3a.     Institucije in organi Unije dejavno spodbujajo poročanje o sumu nepravilnosti pri porabi sredstev Unije v državah članicah.

Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko v celoti ali delno prekine plačila tem subjektom ali osebam zaradi nadaljnjih preverjanj, če je prekinitev potrebna, da se prepreči znatna škoda za finančne interese Unije, in sicer kadar dobi informacije, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost v delovanju njihovega sistema notranje kontrole, ali informacije, da so izdatki, ki jih je potrdil zadevni subjekt ali oseba, povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

Ne glede na člen 89 odredbodajalec na podlagi prenosa lahko v celoti ali delno prekine plačila tem subjektom ali osebam zaradi nadaljnjih preverjanj, če je prekinitev potrebna, da se prepreči znatna škoda za finančne interese Unije, in sicer kadar dobi informacije, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost v delovanju njihovega sistema notranje kontrole, ali informacije, da so izdatki, ki jih je potrdil zadevni subjekt ali oseba, povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

5.   Subjekti in osebe iz odstavka 1 Komisiji predložijo:

5.   Subjekti in osebe iz odstavka 1 Komisiji predložijo:

Te dokumente, razen revizijskega poročila iz točke (e), predložijo Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta. Revizijsko poročilo predložijo najpozneje do 15. marca.

Te dokumente, razen revizijskega poročila iz točke (e), predložijo Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta. Revizijsko poročilo predložijo najpozneje do 15. marca.

Te obveznosti ne posegajo v določbe v sporazumih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Te določbe za navedene subjekte določajo najmanj obveznost, da Komisiji vsako leto predložijo izjavo, s katero potrdijo, da je bil v zadevnem proračunskem letu prispevek Unije porabljen in obračunan v skladu z zahtevami iz odstavka 2 tega člena ter z obveznostmi, določenimi v sporazumu, sklenjenem z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ali tretjo državo.

Te obveznosti ne posegajo v določbe v sporazumih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Te določbe za navedene subjekte določajo najmanj obveznost, da Komisiji vsako leto predložijo izjavo, ki jo je pregledala pristojna vrhovna revizorska institucija , s katero potrdijo, da je bil v zadevnem proračunskem letu prispevek Unije porabljen in obračunan v skladu z zahtevami iz odstavka 2 tega člena ter z obveznostmi, določenimi v sporazumu, sklenjenem z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ali tretjo državo. Rezultati pregledov so na voljo organu, ki podeli razrešnico. To ne izključuje pristojnosti za preiskave Evropskega računskega sodišča in urada OLAF.

6.   Komisija:

6.   Komisija:

7.   Odstavka 5 in 6 tega člena se ne uporabljata za subjekte in osebe , za katere se uporablja ločen postopek razrešnice, ki ga izvaja proračunski organ.

7.   Odstavka 5 in 6 tega člena se ne uporabljata za subjekte Unije , za katere se uporablja ločen postopek razrešnice, ko ti subjekti izvršujejo proračun Unije.

7a.     Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za posredno upravljanje sredstev, ki jih Evropski parlament dodeli svojim političnim skupinam. Evropski parlament v zvezi s tem sprejme izvedbene ukrepe, ki upoštevajo posebne zahteve političnih skupin.

6a.     Odgovornemu odredbodajalcu lahko pri izvajanju nalog pomagajo osebe v okviru osebja v njegovi pristojnosti, in ki so jim bile dodeljene določene naloge, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij. Za preprečitev kakršnega koli navzkrižja interesov za osebje, ki pomaga odredbodajalcem na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, veljajo obveznosti iz člena 54.

6b.     Vsaka institucija obvesti proračunski organ vedno, ko odredbodajalec na podlagi prenosa začne opravljati svoje naloge, prevzame nove ali preneha opravljati naloge.

6c.     Vsaka institucija v svojih notranjih pravilih določi ukrepe za upravljanje proračunskih sredstev, za katere meni, da so potrebni za pravilno izvedbo njenega dela proračuna. Evropski parlament se obvesti o teh notranjih pravilih med postopkom razrešnice.

Naknadnih kontrol ne sme opravljati osebje, ki je odgovorno za predhodne kontrole. Osebje, odgovorno za naknadne kontrole, ne sme biti podrejeno osebju, odgovornemu za predhodne kontrole.

Predhodnih kontrol ne sme opravljati osebje, odgovorno za naknadne kontrole. Osebje, odgovorno za naknadne kontrole, ne sme biti podrejeno osebju, odgovornemu za predhodne kontrole, in obratno.

8.   Vsak zaposleni, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 70(6). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, obvesti organe in telesa, imenovane na podlagi ustrezne zakonodaje.

8.   Vsak zaposleni, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 70(6).

V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije , tak zaposleni obvesti organe in telesa, imenovane na podlagi ustrezne zakonodaje. Ta obveznost v primeru goljufije velja tudi za neodvisne revizorje, ki izvajajo postopke v povezavi s finančnim upravljanjem Unije. Pri takem razkritju ne prevzamejo odgovornosti.

V namene tega odstavka ima zadevni zaposleni koristi od ustreznih določb kadrovskih predpisov.

7a.     Računovodja Komisije določi pravila za vodenje fiduciarnih računov in njihovo uporabo.

2.   Vsak odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 70, 71 in 72. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

2.   Vsak odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 70, 71 in 72. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi veljavne zakonodaje, zlasti uradu OLAF .

Člen -76

Opredelitve

Za namene tega oddelka so:

Vsi potrjeni finančni popravki ter popravki, ki še niso bili potrjeni za posamezne sklade in državo članico, se v skladu s členom 132 evidentirajo v obračunih.

Opomin, ki ustreza nalogu za izterjavo, se vroči dolžniku, njegova vsebina pa je zavezujoča za Komisijo od trenutka vročitve.

2.    Institucija lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

2.    Svet, Komisija ali Evropska centralna banka lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice. Kar zadeva preostale institucije, Komisija lahko v svojem imenu sprejme tak izvršljiv sklep v smislu člena 299 PDEU, pod pogoji, ki jih določa delegirana uredba iz člena 199.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, kot jih ima Unija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Unije, ki je nedvoumen, v fiksnem znesku in zapadel.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, kot jih ima Unija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Unije. Zahtevki za pobot morajo biti nedvoumni, v fiksnem znesku in zapadli.

2.   Kadar se namerava odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili iz delegirane uredbe iz člena 199. Odločitev o odpovedi izterjave mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko pooblastilo za tako odločitev prenese samo v skladu z delegirano uredbo iz člena 199.

2.   Kadar se namerava pristojni odredbodajalec na podlagi prenosa odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi izterjave mora biti utemeljena in evidentirana v poročilih o letnih dejavnostih iz člena 63(9). Odredbodajalec lahko prenese pooblastilo za tako odločitev.

Odgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev v skladu s pogoji iz delegirane uredbe iz člena 199 . Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje ugotovljeni upravičenosti.

Pristojni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje ugotovljeni upravičenosti.

Poslovnik in merila za odločitev o odpovedi izterjatve ter njen prenos s strani odredbodajalca in ukinitev ugotovljenega zneska se določi v delegirani uredbi iz člena 199.

2a.     Zneski, ki jih izterjajo države članice zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, in pripadajoče obresti, se nakažejo organu upravljanja, ki jih vknjižijo kot prihodke, za mesec, ko je bil denar dejansko prejet.

2b.     Ob nakazovanju v proračun Unije lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen zneskov, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih uradnih organov.

2c.     V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale postopka izterjave. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

Člen 77a

Finančni popravki držav članic v sistemu skupnega upravljanja iz naslova II dela 2

1.     Države članice so predvsem odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzor poslovanja ali operativnih programov iz naslova II dela 2, in izvedbo potrebnih finančnih popravkov v skladu z odstavki 2 do 4.

Poleg tega izterjajo sredstva, na katera vplivajo nepravilnosti v odhodkih, nastale po naslovu I dela 2.

2.     Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, odkritimi v poslovanju ali operativnih programih. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. Država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada.

Če tako določa ustrezna pravna podlaga, lahko država članica sredstva iz skladov, ki so bila sproščena na ta način, ponovno porabi za dejavnosti v okviru zadevnega operativnega programa (nadomestno financiranje).

3.     Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno porabiti za:

4.     V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse posle, ki bi lahko bili prizadeti.

Člen 77b

Merila za finančne popravke Komisije

1.     Komisija izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije operativnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:

2.     Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek.

Pavšalni popravki se uporabljajo samo takrat, kadar je zaradi narave primera nemogoče določiti obseg in znesek ugotovljene nepravilnosti ali ekstrapolirati zneska, ki ga je treba popraviti.

3.     Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem operativnem programu. Če ni drugače določeno v veljavni zakonodaji, veljajo naslednje stopnje popravkov:

Popravki se naložijo samo za pomanjkljivosti v pomožnih sestavinah sistemov za upravljanje in kontrolo, kadar niso ugotovljene pomanjkljivosti pri ključnih sestavinah. Če obstajajo pomanjkljivosti v zvezi s pomožnimi, pa tudi ključnimi sestavinami, se popravki naredijo samo po stopnji, ki se uporablja za ključne sestavine.

4.     Če država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz veljavne zakonodaje, lahko Komisija izvede finančni popravek, glede na stopnjo nespoštovanja teh obveznosti, z ukinitvijo dela ali celotnega prispevka zadevni državi članici.

Če ni drugače določeno v veljavni zakonodaji, so finančni popravki, ki veljajo za:

tisti popravki, ki jih določa delegirana uredba iz člena 199.

5.     Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 77a, poročil, predloženih v skladu s členom 56, in vseh odgovorov države članice.

Člen 77c

Zmanjšanje finančnih popravkov

1.     Če organ upravljanja poda resnično in zanesljivo izjavo o upravljanju, se višina finančnega popravka za vsak posamezni sklad v dani državi članici, za katero velja tak popravek, zmanjša:

razen če je bil sam izračun stopnje napak izveden z goljufijo ali s kakšno drugo kršitvijo, povzročeno namenoma ali iz hude malomarnosti.

2.     Finančni popravek se zmanjša za petnajst odstotkov na sklad, če država članica predloži nacionalno izjavo o odhodkih, ki jih je imela po sistemu deljenega upravljanja v skladu s členom 56(6b).

3.     Ne glede na druge ukrepe, ki jih sprejme Komisija, se organ upravljanja, ki je predložil lažno izjavo o upravljanju, izključi iz zmanjšanja v skladu s tem členom.

Člen 77d

Kontradiktorni postopek

1.     Preden Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku, uvede kontradiktorni postopek, tako da državo članico seznani s svojimi začasnimi sklepi.

Država članica v dveh mesecih po prejemu začasnih sklepov:

Razpoložljivi čas za postopke v točkah (a) in (b) se za vsako stran podaljša samo enkrat za največ dva meseca, potem ko zadevna stran drugo o tem na utemeljen način obvesti.

Razpoložljivi čas za postopke v točki (c) ne sme presegati štirih mesecev, razen če komisija izvedencev z večino svojih ustanovnih članov dovoli podaljšanje za največ 6 mesecev od dneva zaslišanja, na katerem se sklene podaljšanje.

2.     Komisija upošteva vse dokaze, ki jih država članica predloži v rokih iz odstavka 1. Če ne pride do dogovora, Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v treh mesecih od zadnjega dneva pregleda ali zaslišanja in pri tem upošteva vse informacije in ugotovitve, ki so ji bile predložene med postopkom.

3.     V primeru dogovora lahko država članica ponovno uporabi zadevna sredstva Unije v skladu z drugim pododstavkom člena 77a(2).

Člen 77e

Vračilo

1.     Vsako vračilo v splošni proračun Evropske unije se opravi pred dnem zapadlosti, navedenim v nalogu za izterjavo, ki je pripravljen v skladu s členom 76. Dan zapadlosti je zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.     Za vse zamude pri vračilu se zaračunavajo zamudne obresti za čas od dneva zapadlosti do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja na prvi delovni dan v mesecu dneva zapadlosti pri svojih glavnih operacijah refinanciranja.

2a.     V sklepu o financiranju so opredeljeni zasledovani cilj, pričakovani rezultati, način izvajanja in celotni znesek načrta financiranja. Vsebuje tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, in navedbo zneska, dodeljenega za posamezni ukrep, ter okviren časovni razpored izvedbe.

V primeru posrednega upravljanja so v sklepu določeni tudi izbrani izvajalski partner, uporabljena merila in partnerju zaupane naloge.

1.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej prevzeti proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad na podlagi člena 178.

1.    Ne glede na člen 82(3) mora odgovorni odredbodajalec za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna, najprej prevzeti proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad na podlagi člena 178.

Vendar se lahko v primeru operacij humanitarne pomoči, civilne zaščite, pomoči za krizno upravljanje in če to zahtevajo nujni primeri zunaj Unije, proračunske obveznosti prevzamejo takoj po prevzemu pravne obveznosti do tretjih strani, če je to nujno za učinkovito izvedbo intervencij Unije.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne obveznosti. Pri ukrepih v okviru humanitarne pomoči in civilne zaščite ter pomoči za krizno upravljanje ter kadar je to upravičeno zaradi nujnosti ukrepa, se zneski lahko evidentirajo takoj po podpisu ustrezne posamezne pravne obveznosti.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne obveznosti.

Plačila se izvršujejo z bančnim nakazilom, čekom ali debetno kartico.

4.   Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja. V ta namen se v pogodbe, sklepe in sporazume o donacijah ter sporazume o prenosu pooblastil, s katerimi se naloge izvrševanja prenesejo na subjekte in osebe iz člena 55(1)(b), vključijo ustrezne določbe.

4.   Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko vsebino in časovnim razporedom zadevnega projekta . Zneski predhodnega financiranja v vrednosti nad 2 milijona EUR, ki obsegajo več kot 50 % celotne operacije, ki se financira, se ves čas trajanja operacije vsaj enkrat na leto naknadno preverjajo. V ta namen se v pogodbe, sklepe in sporazume o donacijah ter sporazume o prenosu pooblastil, s katerimi se naloge izvrševanja prenesejo na subjekte in osebe iz člena 55(1)(b), vključijo ustrezne določbe.

Potrjevanje, odobravanje in plačilo odhodkov morajo biti izvedeni v rokih iz delegirane uredbe iz člena 199, v kateri se določijo tudi okoliščine, ko so upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske vrstice, iz katere je bila plačana glavnica.

1.     Predvideni roki za izvedbo plačil so:

Ti roki se ne uporabljajo za plačila v okviru deljenega upravljanja.

2.     Pristojni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko odloži rok za plačilo tako, da upnike kadar koli obvesti o tem, da ni mogoče poravnati zahtevka za plačilo, bodisi ker znesek še ni zapadel, bodisi ker niso bila predložena ustrezna dokazila. Če pristojni odredbodajalec pridobi informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti izdatka, za katerega je bil dan zahtevek za plačilo, lahko rok za plačilo odloži in zadevo dodatno razišče, tudi s pregledom na kraju samem, da se pred plačilom prepriča o upravičenosti izdatka.

Zadevne upnike se pisno obvesti o razlogu za odlog plačila.

Če odlog presega obdobje dveh mesecev, pristojni odbor za usklajevanje na podlagi vloge upnika sprejme sklep o nadaljevanju odloga.

Po preteku rokov iz odstavka 1 je upnik upravičen do obresti.

Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami se dokumenti med institucijami lahko pošiljajo po elektronski poti.

Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami in državami članicami se dokumenti med njimi lahko pošiljajo po elektronski poti.

Člen 91a

Elektronska uprava (e-uprava)

Vsi osnutki predlogov, predloženi zakonodajnemu organu, morajo biti primerni za uporabo uporabnikom prijaznih informacijskih tehnologij na vseh ravneh, zlasti na ravni končnih prejemnikov sredstev.

Če se sredstva upravljajo v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 56, Komisija in države članice zagotovijo medoperabilnost zbranih ali pri upravljanju proračuna kako drugače prejetih in posredovanih podatkov.

Če so podatki na voljo v elektronski obliki, je treba predvideti njihov prenos v taki obliki. Države članice in Komisija se po potrebi sporazumejo za enotne standarde za prenos podatkov.

Direktorati Komisije in izvajalske agencije ter subjekti iz člena 200 uporabljajo enotne standarde za elektronske podatke, ki se posredujejo tretjim stranem v postopku javnih naročil in postopkih za dodelitev donacij. Oblikujejo in uporabljajo čim bolj enotne standarde za predložitev, hranjenje in obdelavo predloženih podatkov v postopkih za dodelitev donacij in postopkih javnih naročil in v ta namen določijo enotno področje izmenjave elektronskih podatkov za potencialne upravičence, upravičence ali kandidate in ponudnike.

Komisija imenuje vodilnega obveščevalnega uradnika, ki nadzoruje izvajanje te določbe in redno poroča o dosežkih proračunskega organa v okviru izvrševanja proračuna.

POGLAVJE 7A

NAČELA UPRAVLJANJA

Člen 91b

Pravica do dobrega upravljanja

Če zaradi očitne napake pri pisanju vlagatelja ali ponudnika, ki je ravnal v dobri veri, niso bili vloženi dokazi, podane izjave, izpolnjene vloge ali upoštevani postopkovni koraki, pristojni uradnik vlagatelja ali ponudnika pozove, naj ustrezno ukrepa, da odpravi napako. Po potrebi se vlagatelja ali ponudnika pouči o njegovih postopkovnih pravicah ali obveznostih.

Potreba po vložitvi dokazil in/ali dokumentacije ter njihova oblika in predpisana vsebina se čim prej napovejo in obravnavajo s potencialnimi vlagatelji in ponudniki.

Ponudniki in vlagatelji se po potrebi takoj po prejemu vloge ali ponudbe obvestijo o tem, koliko časa je potrebnega za obdelavo in prehodni zaključek postopka, ter o tem, ali je vložena vloga ali ponudba popolna.

Člen 91c

Navedba pravnih sredstev

Če so zaradi postopkovnega akta odredbodajalca okrnjene pravice vlagatelja, upravičenca ali pogodbenika, ta akt vsebuje navedbo razpoložljivih sredstev za varstvo v upravnih in/ali sodnih zadevah, s katerimi se lahko ta akt izpodbija.

Navedena je zlasti vrsta pravnega sredstva, organ ali organi, pri katerih ga je mogoče vložiti, ter roki za vložitev.

Če ni drugače določeno, je rok za vložitev pravnega sredstva dva meseca od dneva, ko je vlagatelj ali ponudnik v celoti in natančno obveščen o razpoložljivih pravnih sredstvih.