(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (4). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Cilji okoljske politike Unije so zlasti ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja, varovanje zdravja ljudi ter preudarno in racionalno izkoriščanje naravnih virov. Navedena politika temelji na previdnostnem načelu, na načelu preventivnega ukrepanja in na načelu, da naj se poškodba okolja prednostno odpravi pri viru, kot tudi na načelu plača povzročitelj obremenitve.

(3)

Program politike in ukrepov Skupnosti glede okolja in trajnostnega razvoja (peti delovni program Skupnosti o okolju) (5) navaja, da doseganje trajnostnega razvoja zahteva znatne spremembe v sedanjih vzorcih razvoja, proizvodnje, porabe in obnašanja ter se zavzema med drugim za zmanjšanje razsipne porabe naravnih virov in preprečitev onesnaževanja. Omenja odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) kot enega ciljnih področij, ki jih je treba urediti glede uporabe previdnostnega načela, načel predelave in varne odstranitve odpadkov.

(4)

Ta direktiva dopolnjuje splošno zakonodajo EU glede ravnanja z odpadki, kot je Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (6). Sklicuje se na opredelitve pojmov iz navedene direktive, vključno z opredelitvijo odpadkov in splošnih postopkov ravnanja z odpadki. Opredelitev zbiranja v skladu z Direktivo 2008/98/ES vključuje predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) vzpostavlja okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in omogoča sprejetje takšnih posebnih zahtev tudi za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo in jih lahko zajema ta direktiva. Direktiva 2009/125/ES in izvedbeni ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi navedene direktive, ne vplivajo na zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki. Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (8) zahteva nadomestitev prepovedanih snovi za vso električno in elektronsko opremo, ki spada na njeno področje uporabe.

(5)

Direktiva 2008/98/ES predvideva, da se lahko s posebnimi direktivami določijo posebna pravila za posebne primere ali dopolnijo tista iz navedene direktive o ravnanju s posebnimi kategorijami odpadkov.

(6)

Zaradi nenehne širitve trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, OEEO pa ustvarja hitro rastoči tok odpadkov. Medtem ko Direktiva 2002/95/ES učinkovito prispeva k zmanjšanju nevarnih snovi v novi EEO, pa bodo nevarne snovi, kot so živo srebro, kadmij, svinec, šestvalentni krom in poliklorirani bifenili (PCB) ter snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, še vrsto let prisotne v OEEO. Vsebnost nevarnih sestavnih delov v EEO je glavna skrb med fazo ravnanja z odpadki in recikliranje OEEO ni zadostno. Nezadostno recikliranje bi povzročilo izgubo dragocenih virov.

(7)

Namen te direktive je prispevati k trajnostni proizvodnji in porabi s prednostnim preprečevanjem OEEO in poleg tega s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi oblikami predelave takih odpadkov, da se zmanjša odstranjevanje odpadkov ter prispeva k učinkoviti rabi virov in pridobivanju strateških surovin . Direktiva skuša tudi izboljšati okoljsko učinkovitost vseh subjektov, vključenih v življenjski cikel EEO, kot so proizvajalci, distributerji in potrošniki ter zlasti tistih subjektov, ki so neposredno vključeni v zbiranje in obdelavo OEEO. Zlasti različne nacionalne uporabe načela „odgovornosti proizvajalca“ lahko vodijo do znatnih neskladij pri finančni obremenitvi gospodarskih subjektov. Obstoj različnih nacionalnih politik o ravnanju z OEEO ovira učinkovitost politike recikliranja. Iz tega razloga bi bilo treba določiti osnovna merila na ravni Unije ter razviti usklajene standarde za zbiranje OEEO in ravnanje z njo .

(8)

Ker ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zaradi obsega težave lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(9)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati za proizvode in proizvajalce ne glede na prodajno tehniko, vključno s prodajo na daljavo in elektronsko prodajo. V kolikor je izvedljivo, naj bi v tej zvezi obveznosti proizvajalcev in distributerjev, ki uporabljajo kanale prodaje na daljavo in elektronsko prodajo, imele isto obliko in naj bi se izvršile na isti način, da bi se tako izognili temu, da bi morali drugi distribucijski kanali nositi stroške te direktive glede OEEO, za katere je bila oprema prodana na daljavo ali po elektronski poti.

(10)

Ta direktiva bi morala urejati vso EEO, ki jo uporabljajo potrošniki, in EEO, namenjeno za profesionalno uporabo. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v zakonodajo Unije o zahtevah glede varnosti in zdravja, ki varuje vse udeležence v stiku z OEEO, kot tudi posebno zakonodajo Unije glede ravnanja z odpadki, zlasti Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (9), ter zakonodajo Unije s področja načrtovanja proizvodov, zlasti Direktivo 2005/32/ES. Iz področja uporabe te direktive bi se morale izvzeti velike nepremične naprave, ker so fiksne in trajno delujejo na določenem mestu ter jih sestavljajo in razstavljajo strokovnjaki, tako da gre za urejen tok odpadkov. Iz področja uporabe direktive bi se morala izvzeti tudi velika nepremična industrijska orodja. Izvzeti bi bilo treba tudi premične stroje, ki jih upravljajo izključno strokovno usposobljeni uporabniki, saj tudi te razstavljajo in odstranjujejo strokovnjaki, zato gre za urejen tok odpadkov. Poleg tega morajo biti izvzeti fotonapetostni moduli, ki jih prav tako sestavijo in razstavijo strokovnjaki ter znatno prispevajo k doseganju cilja glede obnovljive energije in s tem k zmanjševanju CO2. V solarni panogi so prostovoljno sklenili okoljski dogovor s ciljem, da se reciklira 85 % fotonapetostnih modulov. Komisija bi morala oceniti, ali dogovor vsaj v primerjavi s to direktivo dosega vsaj enakovredne rezultate ter ali zajema vse tovrstne module, ki se dajo na trg, in če je potrebno, na podlagi poročila predložiti predlog za vključitev fotonapetostnih modulov v področje uporabe direktive.

(11)

Po tej direktivi je ustanovitev odgovornosti proizvajalca eno od sredstev za spodbujanje načrtovanja in proizvodnje električne in elektronske opreme, ki v celoti upošteva in olajša njeno popravilo, možno nadgradnjo, ponovno uporabo, demontažo in recikliranje.

(12)

Da bi zagotovile varnost in zdravje osebja distributerjev, ki sprejema OEEO nazaj in se ukvarja z njo, bi morale države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije o zahtevah glede varnosti in zdravja določiti pogoje, pod katerimi lahko distributerji zavrnejo sprejemanje nazaj.

(13)

Ločeno zbiranje je predpogoj za zagotavljanje posebne obdelave in recikliranja OEEO in je potrebno za doseganje izbrane ravni varovanja zdravja ljudi in okolja v Uniji. Potrošniki morajo aktivno prispevati k uspehu takega zbiranja in bi morali biti spodbujani, da vračajo OEEO. V ta namen bi morale biti postavljene ustrezne zmogljivosti za vračanje OEEO, vključno z javnimi zbirnimi mesti, kamor bi lahko zasebna gospodinjstva vračala svoje odpadke brezplačno. Distributerji , občine in izvajalci recikliranja imajo vsi pomembno vlogo pri prispevanju k uspešnosti zbiranja OEEO in njene obdelave, zato bi zanje morale veljati zahteve iz te direktive .

(14)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje odstranitve OEEO kot nesortirani komunalni odpadek in za doseganje visoke stopnje ločenega zbiranja OEEO, da bi dosegle izbrano raven varstva in usklajene cilje Unije glede okolja. Da bi se zagotovila vzpostavitev učinkovitejših sistemov zbiranja, bi se moralo od držav članic zahtevati, da dosežejo visoko stopnjo zbiranja OEEO, zlasti opreme za hlajenje in zamrzovanje, ki vsebuje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in fluorirane toplogredne pline, zaradi njihovega močnega vpliva na okolje ter ob upoštevanju obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (10) in Uredbe (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (11). Podatki iz ocene učinkov kažejo, da se danes že ločeno zbira 65 % električne in elektronske opreme, ki se daje na trg, vendar se več kot polovica tega ne obdela ustrezno oziroma se nezakonito izvaža ali pa se pravilno obdela, vendar se ne sporočijo podatki o obdelanih količinah . To povzroča izgubo dragocenih sekundarnih surovin, slabšanje okolja in posredovanje nedoslednih podatkov . Da bi se temu izognili, je treba določiti ambiciozen cilj zbiranja , obvezati vse izvajalce, ki zbirajo OEEO, k okolju prijazni obdelavi in od njih zahtevati, da poročajo o zbranih, obravnavanih in obdelanih količinah . Bistveno je, da države članice zagotovijo nadzor in učinkovito izvajanje te direktive, zlasti, kar zadeva nadzor nad rabljeno EEO, ki se izvaža iz Unije.

(15)

Posebna obdelava za OEEO je neobhodna, da se izogne razpršitvi onesnaževalcev med reciklirani material ali v smer odstranjevanja odpadkov. Taka obdelava je najučinkovitejše sredstvo za zagotovitev skladnosti z izbrano stopnjo varstva okolja Unije. Katera koli ustanova ali podjetja, ki izvajajo zbiranje, recikliranje in obdelavo odpadkov, bi morala izpolnjevati minimalne standarde, da bi preprečila negativne vplive na okolje, povezane z obdelavo OEEO. Uporabljati bi bilo treba najboljše razpoložljive tehnike obdelave, predelave in recikliranja pod pogojem, da zagotovijo zdravje ljudi in visoko stopnjo varstva okolja. Najboljše razpoložljive tehnike obdelave, predelave in recikliranja se lahko nadalje določijo v skladu s postopki Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (12).

(16)

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja je v svojem mnenju o oceni nevarnosti proizvodov nanotehnologije z dne 19. januarja 2009 izjavil, da lahko v fazi obdelave odpadkov in pri recikliranju pride do izpostavljenosti nanomaterialom, ki so trdno vgrajeni v velike strukture, kot so elektronska vezja. Da bi pri obdelavi OEEO, ki vsebuje nanomateriale, ohranili pod nadzorom morebitna tveganja za človekovo zdravje in okolje, je mogoče potrebna selektivna obdelava. Primerno je, da Komisija oceni, ali bi morala selektivna obdelava veljati za nekatere nanomateriale.

(17)

Kadar je primerno, bi se morala prednost dati ponovni uporabi OEEO in njenim sestavnim delom, podsestavom in potrošnemu blagu. Kadar se ponovni uporabi ne da prednosti, bi bilo treba vso OEEO, ki je bila zbrana ločeno, poslati v predelavo, pri kateri naj se doseže visoka stopnja recikliranja in predelave. Poleg tega bi morali biti proizvajalci spodbujani, da integrirajo reciklirani material v novo opremo.

(18)

Predelava, priprava za ponovno uporabo in recikliranje opreme se lahko uvrščajo med cilje iz te direktive samo, če navedena predelava ali priprava za ponovno uporabo ali recikliranje ni v nasprotju z drugo zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za opremo. Zagotovitev ustrezne predelave in priprave opreme za ponovno uporabo in za recikliranje je pomembna za smotrno gospodarjenje z viri in izboljšavo oskrbe z viri.

(19)

Osnovna načela glede financiranja ravnanja z OEEO morajo biti postavljena na ravni Unije, finančni programi pa morajo prispevati k visoki stopnji zbiranja kot tudi k izvajanju načela odgovornosti proizvajalca.

(20)

Uporabniki EEO iz zasebnih gospodinjstev bi morali imeti vsaj brezplačno možnost vračanja OEEO. Proizvajalci bi morali zato financirati ▐ zbiranje iz zbirališč ter obdelavo, predelavo in odstranitev OEEO. Države članice bi morale spodbujati vse zainteresirane strani s področja ravnanja z OEEO , da bi prispevale k uresničevanju cilja te direktive , da bi se izognili neoptimalni obdelavi in nezakonitemu izvozu ločeno zbrane OEEO . Da bi prenesli plačevanje za zbiranje teh odpadkov s splošnih davkoplačevalcev na potrošnike EEO v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ , bi morale države članice spodbujati proizvajalce, naj obdelajo vso zbrano OEEO. Da se omogoči pravilna obdelava, bi morali biti potrošniki odgovorni za to, da se EEO, ki se ji izteče življenjski cikel, prinese na zbirališča. . Za povečanje učinka odgovornosti proizvajalcev bi moral biti vsak proizvajalec odgovoren za financiranje ravnanja z odpadki svojih lastnih proizvodov. Proizvajalec bi lahko izbral, da izpolni to obveznost posamezno ali se priključi k skupnemu programu. Vsak proizvajalec ali tretja stran, ki deluje v svojem imenu, bi moral, ko da proizvod v promet, zagotoviti finančno garancijo, da bi preprečil stroške za ravnanje z OEEO, ki izhajajo iz proizvodov, ki jih ni mogoče identificirati, in bi padli na družbo ali na preostale proizvajalce. Odgovornost za financiranje ravnanja s historičnimi odpadki bi se morala deliti z vsemi obstoječimi proizvajalci v kolektivnih finančnih programih, v katere vsi proizvajalci na trgu, ko se pojavijo stroški, prispevajo sorazmerno. Kolektivni finančni programi ne bi smeli izključevati proizvajalcev, uvoznikov in novincev na trgu, ki zavzemajo tržno nišo ali proizvajajo majhno količino.

▐

(21)

Za uspeh pri zbiranju OEEO je nujen predpogoj, da so uporabniki informirani o zahtevi, da ne odstranjujejo OEEO kot nesortirani komunalni odpadek in da jo zbirajo ločeno ter o sistemih zbiranja in njihovi vlogi pri ravnanju z OEEO. Te informacije vsebujejo ustrezno označevanje EEO, ki bi lahko končala v smetnjakih ali podobnih sredstvih za zbiranje komunalnih odpadkov.

(22)

Informacije proizvajalcev o identifikaciji sestavnih delov in materialov so pomembne za lažje ravnanje in še zlasti obdelavo ter predelavo ali recikliranje OEEO.

(23)

Države članice bi morale zagotoviti, da inšpekcijske in nadzorne infrastrukture omogočajo, da se preveri ustrezno izvajanje te direktive, ob upoštevanju med drugim Priporočila 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o določitvi minimalnih kriterijev za okoljske inšpekcije v državah članicah (13).

(24)

Za spremljanje doseganja ciljev te direktive so potrebni podatki o teži EEO, ki je dana v promet v Uniji, in stopnje zbiranja, ponovne uporabe, vključno, kolikor je možno, s ponovno uporabo celih naprav, predelave ali recikliranja in izvoza OEEO, zbrane v skladu s to direktivo.

(25)

Države članice lahko izberejo, da izvajajo nekatere določbe te direktive prek sporazumov med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji, pod pogojem, da so izpolnjeni posebni pogoji.

▐

(26)

Da se odpravijo sedanje ovire za pravilno delovanje notranjega trga, bi bilo treba zmanjšati upravno breme, in sicer s standardizacijo registracije in postopkov poročanja ter preprečitvijo večkratnega plačevanja pristojbin za večkratno registracijo v posameznih državah članicah. Še posebej se od prodajalca ne bi smelo več zahtevati, da ima sedež v državi članici kot pogoj za to, da bi lahko dajal EEO na trg v tej državi članici. Namesto tega bi moralo zadostovati imenovanje lokalnega pravnega zastopnika s sedežem v tej državi članici. Za praktično izvrševanje te zakonodaje morajo imeti države članice možnost ugotoviti, kateri proizvajalec je odgovoren posamezni za izdelek, in slediti dobavni verigi od končnega distributerja. Države članice bi morale zagotoviti, da distributer, ki na ozemlju države članice prvič omogoči dostop do EEO (trgovanje znotraj Unije), bodisi sklene sporazum s proizvajalcem bodisi poskrbi za registracijo te opreme in financiranje ravnanja z odpadki, ki nastanejo zaradi te opreme.

(27)

Da bi določbe te direktive prilagodili tehničnemu in znanstvenemu napredku ter sprejeli druge potrebne ukrepe, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prilagoditvijo prilog , natančnih pravil za potrjevanje in spremljanje skladnosti , opredelitvijo „zelo majhnih količin OEEO“, formatom za registracijo in poročanje, pogostnostjo poročanja in v zvezi s spremembo pravil za poročila o izvajanju te direktive .

(28)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjimi direktivami.

(29)

Ta direktiva ne vpliva na obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge VI v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo –

(a)

EEO, ki je potrebna za varstvo bistvenih interesov varnosti držav članic, vključno z orožjem, strelivom in vojnim materialom, namenjenimi za izrecno vojaške namene;

(b)

EEO, ki je posebej načrtovana kot del druge vrste opreme, ki ne spada v področje uporabe te direktive, in ki lahko opravlja svojo funkcijo le kot del navedene opreme;

▐

(c)

velike nepremične naprave;

(d)

velika nepremična industrijska orodja;

(e)

necestne premične stroje, namenjene izključno profesionalnim uporabnikom;

(f)

potniška ali tovorna prevozna sredstva;

(g)

fotonapetostne module;

(h)

žarnice z žarilno nitko;

(i)

vsajene in inficirane medicinske pripomočke.

(a)

„električna in elektronska oprema“ ali „EEO“ pomeni opremo, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, in opremo za proizvodnjo, prenos in merjenje toka in polj ter je oblikovana za uporabo za napetostni razred, ki ne presega 1 000 voltov za izmenični tok in 1 500 voltov za enosmerni tok;

(b)

„odpadna električna in elektronska oprema“ ali „OEEO“ pomeni električno in elektronsko opremo, ki je odpadek v smislu člena 3(1) Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi sestavnimi deli, podsestavi in potrošnim materialom, ki je del proizvoda ob zavrženju;

(c)

„medicinski pripomoček“ pomeni EEO, ki spada v področje uporabe Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (16) ali Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih  (17) ;

(d)

„preprečevanje“ pomeni preprečevanje v smislu člena 3(12) Direktive 2008/98/ES;

(e)

„ponovna uporaba“ pomeni ponovno uporabo v smislu člena 3(13) Direktive 2008/98/ES;

(f)

„priprava za ponovno uporabo“ pomeni pripravo za ponovno uporabo iz člena 3(16) Direktive 2008/98/ES;

(g)

„recikliranje“ pomeni recikliranje v smislu člena 3(17) Direktive 2008/98/ES;

(h)

„predelava“ pomeni predelavo v smislu člena 3(15) Direktive 2008/98/ES;

(i)

„odstranitev“ pomeni odstranitev v smislu člena 3(19) Direktive 2008/98/ES;

(j)

„obdelava“ pomeni obdelavo v smislu člena 3(14) Direktive 2008/98/ES;

(k)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s komunikacijo na daljavo v skladu z Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (18):

Kdorkoli izključno zagotavlja financiranje po kakršnem koli finančnem sporazumu ali v skladu z njim, ne velja za „proizvajalca“, razen če ne deluje tudi kot proizvajalec v pomenu podtočk (i) do (iii);

(l)

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki omogoča dostopnost EEO na trgu;

(m)

„OEEO iz zasebnih gospodinjstev“ pomeni OEEO, ki prihaja iz zasebnih gospodinjstev ali iz komercialnih, industrijskih, institucionalnih ali drugih virov in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz zasebnih gospodinjstev , ter OEEO, ki se lahko uporablja kot EEO tako v zasebnih gospodinjstvih kot drugod ;

(n)

„nevarni odpadki“ pomeni nevarne odpadke v smislu člena 3(2) Direktive 2008/98/ES;

(o)

„finančni sporazum“ pomeni vsako pogodbo o posojilu, lizingu, najemu ali pogodbo o prodaji na obroke ali dogovor o vsaki opremi ne glede na to, da pogoji te pogodbe ali dogovora ali dodatne pogodbe ali dogovora zagotavljajo, da se bo ali se bo lahko lastništvo te opreme preneslo;

(p)

„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

(q)

„dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Unije;

(r)

„izločanje“ pomeni ročno, mehansko, kemično ali metalurško obdelavo, pri kateri so ob koncu postopka obdelave nevarne snovi, pripravki in sestavni deli prisotni kot prepoznaven tok ali prepoznaven del toka. Snov, pripravek ali sestavni del je prepoznaven, če ga je mogoče spremljati in tako dokazati, da je obdelava okoljsko varna;

(s)

„zbiranje“ pomeni zbiranje v smislu člena 3(10) Direktive 2008/98/ES;

(t)

„ločeno zbiranje“ pomeni ločeno zbiranje v smislu člena 3(11) Direktive 2008/98/ES;

(u)

„velike nepremične naprave“ pomeni določeno kombinacijo več vrst aparatov in, če je to primerno, drugih naprav, ki so sestavljene in trajno nameščene na vnaprej določenem mestu. Med te naprave se ne vključujejo svetila;

(v)

„velika nepremična industrijska orodja“ pomeni sklop strojev, opreme in/ali komponent, oblikovane za skupno uporabo v industriji za opravljanje specifične funkcije, ki jih namestijo usposobljeni strokovnjaki in so v času uporabe trajno nameščeni;

(w)

„necestni premični stroj“ pomeni stroje, katerih delovanje zahteva premikanje med delovanjem ali stalno ali občasno premikanje med nizom fiksnih delovnih položajev, ali stroji, ki se upravljajo brez premikanja, vendar so lahko opremljeni tako, da jih je mogoče enostavneje premikati z enega mesta na drugo;

(x)

„prevozno sredstvo“ pomeni vozilo, ki se uporablja za prevoz ljudi ali tovora, kot so avtomobili, avtobusi, tovornjaki, tramvaji, vlaki, ladje in letala;

(y)

„fotonapetostni moduli“ pomeni samo fotonapetostne module, ki so predvideni za vstavitev v sistem, oblikovan, sestavljen ni vgrajen za trajno uporabo na poprej določenem mestu za proizvodnjo električnega toka v javne, poslovne in zasebne namene.

(a)

ustanovijo sistemi, ki bodo omogočali končnim imetnikom in distributerjem, da vrnejo vsaj brezplačno take odpadke. Države članice zagotovijo razpoložljivost in dostopnost potrebnih zbirališč, upoštevajoč zlasti gostoto prebivalstva;

(b)

pri dobavi novega proizvoda so distributerji odgovorni zagotoviti, da se lahko odpadek vrne vsaj brezplačno na podlagi menjave enega za enega, dokler je proizvod enakovredne vrste in izpolnjuje iste funkcije kot dobavljena oprema. Države članice lahko odstopijo od te določbe, pod pogojem, da zagotovijo, da vračilo OEEO ni s tem za končnega imetnika oteženo, in pod pogojem, da ti sistemi za končnega imetnika ostanejo brezplačni. Države članice, ki uporabljajo to določbo, o tem obvestijo Komisijo;

(c)

brez poseganja v določbe iz točk (a) in (b) proizvajalci lahko vzpostavijo in upravljajo posamezne in/ali skupinske sisteme sprejemanja OEEO iz zasebnih gospodinjstev nazaj, pod pogojem, da so ti v skladu s cilji te direktive;

(d)

ob upoštevanju nacionalnih zdravstvenih in varnostnih standardov in standardov Unije se lahko vračilo OEEO, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost osebja zaradi okužbe, zavrne s skladu s točkama (a) in (b). Države članice sprejmejo posebne ukrepe za tako OEEO.

(a)

jo je kateri koli izvajalec pripravil za ponovno uporabo ali poslal v obrate za obdelavo;

(b)

je bila prinesena na zbirališča v skladu s členom 5(2)(a);

(c)

je bila prinesena k distributerjem v skladu s členom 5(2)(b);

(d)

jo je ločeno zbral proizvajalec ali kdo tretji v njegovem imenu; ali

(e)

je bila ločeno zbrana na drugačen način.

(a)

vrsto in količine odpadkov za obdelavo;

(b)

splošne tehnične zahteve, ki jih je treba izpolniti;

(c)

varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

(a)

za OEEO, ki se uvršča v kategoriji 1 in 4 Priloge IA :

(b)

za OEEO, ki se uvršča v kategorijo 2 Priloge IA :

(c)

za OEEO, ki se uvršča v kategorijo 3 Priloge IA:

(d)

za OEEO, ki se uvršča v kategorijo 5 Priloge IA :

(e)

za OEEO, ki se uvršča v kategorijo 6 Priloge IA:

(f)

za plinske sijalke se 80 % ▐ reciklira.

(a)

garancija omogoči internalizacijo dejanskih stroškov ob koncu življenjske dobe proizvajalčevega izdelka, ob upoštevanju standardov obdelave in recikliranja;

(b)

stroški v zvezi s proizvajalčevo obveznostjo ne padejo na druge subjekte; ter

(c)

je garancija v prihodnosti še vedno na voljo in jo je mogoče uporabiti za reševanje proizvajalčevih odprtih obveznosti glede recikliranja v primeru njegove plačilne nezmožnosti.

(a)

končnim uporabnikom omogočijo, da zelo majhno količino OEEO odvržejo na dostopnih in vidnih zbirališčih v prodajalnah;

(b)

od prodajalcev na drobno zahtevajo, da brezplačno prevzamejo zelo majhno količino OEEO, če dobavljajo zelo majhno količino EEO;

(c)

ne vključujejo stroškov za končne uporabnike, ko odvržejo zelo majhno količino OEEO, niti obveznosti nakupa novih izdelkov iste vrste.

(a)

zahtevi, da ne odlagajo OEEO kot nesortirani komunalni odpadek in da ločeno zbirajo take OEEO;

(b)

razpoložljivih sistemih vračanja in zbiranja , pri čemer se spodbuja usklajevanje informacij za določitev vseh razpoložljivih zbirališč, ne glede na to, kateri proizvajalec jih je vzpostavil ;

(c)

njihovi vlogi pri prispevanju k ponovni uporabi, recikliranju in o drugih oblikah predelave OEEO;

(d)

potencialnih učinkih na okolje in zdravje ljudi zaradi prisotnosti nevarnih snovi v električni in elektronski opremi;

(e)

pomenu simbola iz Priloge V.

(a)

količini EEO, ki se daje na nacionalni trg;

(b)

vrstah opreme;

(c)

znamkah;

(d)

kategorijah;

(e)

garancijah, po potrebi. .

(a)

vseh gospodarskih subjektov, ki so jim dobavili EEO;

(b)

vseh gospodarskih subjektov, katerim so sami dobavili EEO.

(a)

sporazumi so izvršljivi;

(b)

sporazumi podrobno navajajo cilje z ustreznimi roki;

(c)

sporazumi se objavijo v nacionalnem uradnem listu ali v uradnem dokumentu, enako dostopnem javnosti, in pošljejo Komisiji;

(d)

doseženi rezultati se redno spremljajo, poročajo pristojnim organom in Komisiji in so na razpolago javnosti pod pogoji iz sporazuma;

(e)

pristojni organi zagotovijo, da se napredek, ki je dosežen po sporazumu, preuči;

(f)

v primeru neskladja s sporazumom morajo države članice izvesti ustrezne določbe te direktive z zakonodajnimi, ureditvenimi ali upravnimi ukrepi.

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

—

hladilniki

—

zamrzovalniki

—

naprave za samodejno izdajo ali prodajo hladnih proizvodov

—

klimatske naprave

—

grelna telesa, ki vsebujejo olje, in druga telesa za izmenjavo toplote, ki vsebujejo druge medije, ne vode (na primer toplotne črpalke in razvlaževalniki)

—

zasloni

—

televizorji

—

digitalni foto okvirji

—

monitorji

—

paličaste fluorescentne sijalke

—

kompaktne fluorescenčne sijalke

—

visokointenzivnostne sijalke, vključno z visokotlačnimi sijalkami z natrijevo paro in s kovinskimi halidi

—

nizkotlačna sijalke z natrijevimi parami

—

diode LED

—

velike naprave za kuhanje in obdelavo živil (na primer kuhalne plošče, pečice, štedilniki, mikrovalovne naprave, nepremični kavni aparati)

—

nape

—

velike naprave za čiščenje (na primer pralni stroji, sušilni stroji za perilo, pomivalni stroji)

—

velike grelne naprave (na primer ventilatorji za topli zrak, električni kamini, grelna telesa iz marmorja in naravnega kamna in druge naprave za ogrevanje prostorov, postelj in sedežnega pohištva)

—

velike naprave za nego telesa (na primer solariji, savne, masažni stoli)

—

velike naprave IT in telekomunikacijske naprave (na primer veliki računalniki, strežniki, nepremična omrežna napeljava in naprave, tiskalniki, kopirni stroji, telefoni na kovance)

—

velike naprave za šport in prosti čas (na primer športne naprave z električnimi ali elektronskimi deli, igralni avtomati na kovance)

—

velika svetila in druge naprave za razširjanje ali uravnavanje svetlobe

—

velika električna in elektronska industrijska orodja in stroji razen velikih nepremičnih industrijskih orodij in necestnih premičnih strojev, namenjenih izključno strokovno usposobljenim uporabnikom

—

velike naprave za proizvodnjo ali prenos električnega toka (na primer generatorji, transformatorji, naprave za neprekinjeno napajanje (UPS), frekvenčni menjalniki)

—

velike medicinske naprave

—

veliki nadzorni in kontrolni instrumenti

—

velike merilne naprave in oprema (na primer tehtnice in nepremične naprave)

—

velike naprave za samodejno prodajo ali izdajo proizvodov in samodejno izvajanje preprostih storitev (avtomati z izdelki, plačilni avtomati, avtomati za vračanje prazne embalaže, fotoavtomati)

—

majhne naprave za kuhanje ali obdelavo živil (na primer opekači, grelniki, električni noži, potopni grelniki, sekljalniki)

—

majhne naprave za čiščenje (na primer sesalniki, likalniki itd.)

—

ventilatorji, osvežilniki zraka

—

majhne grelne naprave (na primer električne odeje)

—

ure in druge naprave za merjenje časa

—

majhne naprave za nego telesa (na primer brivniki, zobne krtačke, sušilniki za lase, masažni aparati)

—

fotoaparati in kamere

—

zabavna elektronika (na primer radijski sprejemniki, ojačevalniki zvoka, avtoradii, predvajalniki DVD-jev)

—

glasbeni inštrumenti in oprema (na primer ojačevalniki, mešalne mize, slušalke, zvočniki in mikrofoni)

—

majhna svetila in druge naprave za razširjanje ali uravnavanje svetlobe

—

igrače (na primer vlakci, modeli letal itd.)

—

majhne športne naprave (na primer računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd.)

—

majhne naprave za prosti čas (na primer videoigre, ribiška oprema, oprema za golf itd.)

—

električna in elektronska orodja, vključno z napravami za vrtnarjenje (na primer vrtalniki, žage, črpalke, kosilnice)

—

majhne naprave za proizvodnjo ali prenos električnega toka (na primer generatorji, polnilniki, naprave za neprekinjeno napajanje (UPS), pretvorniki)

—

majhne medicinske naprave, vključno z veterinarskimi napravami

—

majhni nadzorni in kontrolni instrumenti (na primer detektorji dima, regulatorji ogrevanja, termostati, senzorji za zaznavanje gibanja, nadzorne naprave in proizvodi, daljinski upravljalniki)

—

majhne merilne naprave (na primer tehtnice, prikazovalniki, daljinomeri, termometri)

—

majhne naprave za samodejno prodajo ali izdajo proizvodov

—

prenosni računalniki

—

notesniki

—

majhne naprave za IT in telekomunikacije (osebni računalniki, tiskalniki, žepna računala, telefoni, mobilni telefoni, usmerjevalniki, radijske naprave, elektronska varuška, projektorji)

1.

Da bi se v primerih, ko imetnik objekta trdi, da namerava pošiljati ali pošilja uporabljeno EEO in ne OEEO, razlikovalo med EEO in OEEO, organi države članice zahtevajo naslednja dokazila:

Točki (a) in (b) se ne uporabljata, če se pošiljka rabljene EEO vrača proizvajalcu kot zbirka proizvodov z napako, ki so še v garanciji, za namene ponovne uporabe.

2.

Da se dokaže, da gre pri predmetih, ki se pošiljajo, za rabljeno EEO opremo in ne OEEO, države članice zahtevajo, da se pri testiranju in vodenju zapisov o rabljeni EEO opravita naslednja koraka:

3.

Poleg dokumentov iz točke 1 mora biti vsakemu tovoru (npr. embalaža za odpremo, tovornjak) rabljene EEO priložen:

4.

Če se ne zagotovijo ustrezni dokumenti iz točk 1 in 3, ustrezna embalaža oziroma ustrezno zlaganje tovora, kar je odgovornost imetnika naprave, namenjene za pošiljko , organi države članice domnevajo, da je predmet nevarna OEEO in da gre pri tovoru za nezakonito pošiljko. V takih okoliščinah se obvestijo ustrezni pristojni organi, tovor pa se obravnava v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1013/2006. ▐

1.

Kot minimum morajo biti iz ločeno zbrane OEEO odstranjene naslednje snovi, pripravki in sestavni deli:

Te snovi, pripravke in sestavne dele se mora odstraniti ali predelati v skladu s členom 4 Direktive Sveta 75/442/EGS.

2.

Naslednje sestavne dele OEEO, ki se zbira ločeno, je treba obdelati, kot je navedeno:

3.

Upoštevajoč varstvo okolja in koristnost ponovne uporabe in reciklaže, se odstavka 1 in 2 uporabljata na tak način, da se ne ovira okolju primerna ponovna uporaba in reciklaža sestavnih delov ali celih naprav.

1.

Mesta za skladiščenje (vključno z začasnim skladiščenjem) OEEO pred njeno obdelavo (brez vpliva na zahteve Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (1)):

2.

Mesta za obdelavo OEEO: