28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/119


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene

(COM(2011) 353 konč. – 2011/0156 (COD))

2012/C 24/26

Poročevalka: Madi SHARMA

Evropski parlament in Svet sta 5. julija 2011 sklenila, da v skladu s členom 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene

COM(2011) 353 konč. – 2011/0156(COD).

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. oktobra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 475. plenarnem zasedanju 26. in 27. oktobra 2011 (seja z dne 26. oktobra) s 141 glasovi za in 6 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Odbor pozdravlja izčrpen pregled obstoječe živilske zakonodaje, ki ga je opravila Komisija, in priznava, da je težko potegniti ločnico med živili za splošno prebivalstvo in živili, namenjenimi določenim skupinam ljudi. Zlasti države članice in civilna družba imajo zaradi nezadostne jasnosti težave pri tolmačenju, uporabi in izvrševanju veljavne zakonodaje.

1.2

Komisija je v skladu s svojim ciljem, da zagotovi skladnost, poenostavitev in uskladitev notranjega trga, opravila temeljito oceno učinka in dodatna posvetovanja. Analiza učinka je obsegala naslednja področja: upravne obremenitve, spremembe sestave, označevanje, inovativnost, konkurenčnost, cene, varstvo in obveščanje potrošnikov, morebitne posledice za zaposlovanje in majhna podjetja ter družbeno blaginjo.

1.3

Bistveno je, da se ohrani sedanja opredelitev „živil za posebne zdravstvene namene“, zato da jih bo mogoče razlikovati od živil za običajno prehrano in zagotoviti, da vsebujejo bistvene sestavine, kot so aminokisline in oligopeptidi.

1.4

Poleg tega meni, da bi morale biti formule za nedonošenčke, ki so izjemno ranljiva skupina in pogosto slabega zdravja, vključene v kategorijo popolnih živil s standardno sestavo hranil.

1.5

Kot ugotavlja Komisija, obstoječi zakonodajni okvir vodi v izkrivljanje trgovine na notranjem trgu zaradi različnega tolmačenja in izvajanja v posameznih državah članicah. Predlagana uredba naj bi to težavo odpravila brez negativnih vplivov na zaposlovanje in MSP v panogi in omogočila priložnosti za nenehno inovativnost.

1.6

Vsi proizvodi za prehrano ljudi so trenutno zaščiteni v skladu z zakonodajo EU o varnosti in označevanju živil ter navedbah na živilih, ki jo podpira Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Predlagana uredba bo omogočila uskladitev predpisov EU o varnosti živil in zaščiti potrošnikov ter odpravila morebitna podvajanja in dvoumnosti. Upoštevano bo načelo subsidiarnosti, v skladu s katerim bodo lahko države članice uporabile nacionalne predpise, kadar bo to upravičeno v interesu varovanja javnega zdravja.

1.7

EESO poziva Komisijo, naj opravi natančno znanstveno oceno nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke med 12. in 36. mesecem. Trenutno je preveč nasprotujočih si znanstvenih ugotovitev, javnost pa potrebuje jasne smernice in informacije.

1.8

EESO poziva, naj se v novi zakonodaji ohrani sedanja določba (člen 8(2) Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o živilih za posebne prehranske namene), ki omogoča sporočanje informacij o živilih za posebne prehranske namene in o njihovi pravilni uporabi zdravstvenim delavcem, da bodo ti lahko pravilno obveščali potrošnike in bolnike ter jim ponudili ustrezna priporočila.

1.9

EESO poziva Komisijo, naj prepreči vsakršno izkrivljanje na področju športne prehrane, ki beleži sedemodstotno letno rast in katere maloprodajni trg v Evropi je ocenjen na 2357 milijonov eurov. Na širšem področju varnosti in označevanja živil Odbor prav tako poziva Komisijo, naj v prihodnjih zakonodajnih predlogih razmisli o uvedbi opozoril na prehranskih (zlasti športnih, shujševalnih in dietnih) izdelkih, ki bi zaradi hranilne sestave lahko imeli neželene učinke ob dolgotrajnem ali prekomernem uživanju.

1.10

EESO priznava, da zaradi gospodarske, družbene in kulturne raznolikosti v Evropi nekatere skupine prebivalstva morda nimajo dostopa do vseh hranil, potrebnih za zdravo življenje. To je bil tudi razlog za razvoj obogatenih živil, pri čemer je Komisija določila predpise za njihovo oglaševanje in označevanje. Odbor zato odločno podpira aktualne zakonodajne in izvedbene ukrepe EU, ki bodo zagotovili, da bodo vse prostovoljne navedbe na prehranskih izdelkih jasne, točne in utemeljene. Te navedbe ne smejo biti zavajajoče, saj je treba končnim potrošnikom zagotoviti izbiro na podlagi ustreznih informacij oziroma, v primeru živil za posebne zdravstvene namene, omogočiti zdravstvenim delavcem, nutricionistom in farmacevtom, da se ustrezno seznanijo s hranilno sestavo in pravilno uporabo teh živil.

1.11

EESO soglaša tudi z uvodno izjavo predloga Komisije, da še vedno obstaja potreba po uvedbi sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) zaradi prehranskih kriz, ki bi lahko prizadele potrošnike kjer koli v Evropi.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Prosti pretok varnih in zdravih živil je pomemben vidik notranjega trga in znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov. Živilska zakonodaja EU zato zagotavlja, da se „živila, ki niso varna, […] ne smejo dajati v promet“. Ta zahteva velja tako za vsebino kot tudi za označevanje.

2.2

Leta 1977 je bila sprejeta okvirna direktiva o dietetičnih živilih (Direktiva 2009/39/ES), saj „razlike med državnimi zakonodajami, ki se nanašajo na živila za posebne prehranske namene, ovirajo prosti pretok teh živil, kar lahko ustvari neenake pogoje konkurence.“ Pojmi iz definicije „živil za posebne zdravstvene namene“ so ohranjeni v predlogu uredbe, zato da je ta živila mogoče razlikovati od običajnih živil in zagotoviti, da vsebujejo bistvene sestavine. Splošna opredelitev dietetičnih živil v skladu z določbami in splošnimi pravili glede označevanja določa, da za taka živila veljajo tri glavne značilnosti:

so posebna in se jasno razlikujejo od običajnih živil (po sestavi ali proizvodnem postopku);

namenjena so določenim skupinam ljudi in ne splošnemu prebivalstvu;

izpolnjujejo posebne prehranske zahteve ljudi, ki so jim namenjena.

2.3

Med dietetična živila, ki jih opredeljuje okvirna direktiva o dietetičnih živilih, sodijo živila za dojenčke in majhne otroke, živila za ljudi, preobčutljive na gluten, in živila za posebne zdravstvene namene; na njihovi embalaži mora biti navedba o ustreznosti za posebne prehranske namene. Za številne skupine dietetičnih živil (formule za dojenčke, žitne kašice, hrano za dojenčke, živila za uporabo v energijsko omejenih dietah, živila za zdravstvene namene in živila za ljudi, preobčutljive na gluten) že obstajajo predpisi o sestavi in označevanju. Za prehranske izdelke za šport ter živila za diabetike in ljudi, preobčutljive na laktozo, pa takih predpisov ni.

2.4

Komisija je leta 2007 začela postopek posvetovanja z državami članicami o okvirni direktivi o dietetičnih živilih. Odtlej so bila izvedena dodatna posvetovanja z državami članicami, medresorskimi usmerjevalnimi skupinami (SANCO, AGRI, ENTR, RTD, TRADE in generalnim sekretariatom) ter predstavniki industrije in potrošnikov, pripravljeno pa je bilo tudi poročilo zunanjih svetovalcev.

2.5

V skladu s posvetovanji je Komisija pripravila predlog uredbe o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene. S predlagano uredbo bodo razveljavljeni naslednji pravni akti:

Direktiva 2009/39/ES o živilih za posebne prehranske namene (prenovljena okvirna direktiva iz leta 1989),

Direktiva 92/52/EGS o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke, namenjenih za izvoz v tretje države,

Direktiva 96/8/ES o živilih, namenjenih za uporabo pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže, in

Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten.

2.6

Komisija predlaga poenostavitev in razjasnitev pravnih zahtev, ki veljajo le za nekatere kategorije živil, in vzpostavitev enotnega seznama snovi, ki se lahko dodajo živilom (t. i. seznam Unije) iz tega predloga. Predlog še zlasti:

odpravlja koncept dietetičnih živil;

zagotavlja novo splošno okvirno zakonodajo z jasno določenim in opredeljenim obsegom uporabe, ki se nanaša na omejeno število natančno opredeljenih kategorij živil, ki so bile prepoznane kot nujno potrebne za nekatere natančno opredeljene skupine potrošnikov s posebnimi prehranskimi potrebami;

ohranja posebne ukrepe za omenjene, nujno potrebne kategorije živil;

določa splošna pravila o sestavi in označevanju, ki se uporabljajo za navedene kategorije živil;

s poenostavitvijo zakonodajnega okolja odpravlja različne razlage in težave držav članic in nosilcev dejavnosti pri uporabi različnih zakonodajnih besedil;

odpravlja obremenitev v zvezi s postopkom obveščanja;

zagotavlja, da se podobni izdelki obravnavajo enako v vsej Uniji;

odpravlja pravila, ki so postala odvečna, nedosledna in morebiti sporna;

vzpostavlja enotni pravni ukrep za snovi, ki se lahko dodajo živilom, ki jih zajema ta predlog.

2.7

Postopki v sili, navedeni v členu 6 predloga Komisije, so predvideni v okoliščinah, kadar živila iz tega predloga predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi.

V Bruslju, 26. oktobra 2011

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON