Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji

Evropska komisija je 19. oktobra 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 31. avgusta 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 474. plenarnem zasedanju 21. in 22. septembra 2011 (seja z dne 21. septembra) s 158 glasovi za, 3 glasovi proti in 4 vzdržanimi glasovi.

2.1 Komisija skuša v sporočilu začrtati strategijo za izvajanje listine v novem pravnem okolju, ki je nastalo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Cilj politike Komisije je zagotoviti, da bodo temeljne pravice iz listine čim bolj učinkovite.

2.2 V prvem delu se sporočilo osredotoča na dejstvo, da si Evropska unija v zvezi s tem prizadeva delovati brez napak in zgledno, zato mora listino pri tem uporabljati kot smerokaz pri svojih politikah in njihovem izvajanju v državah članicah na vseh stopnjah tega procesa.

2.2.1 Prvič, Komisija mora okrepiti kulturo temeljnih pravic pri sebi, zlasti s spremljanjem, s katerim bo zagotovila skladnost svojih zakonodajnih predlogov in aktov, ki jih sprejme, z listino. Drugič, zagotoviti mora, da bodo prav vsi akti v zakonodajnem postopku upoštevali določbe iz listine. To pomeni, da morajo biti z listino skladni tudi predlogi sprememb sozakonodajalcev, enako pa velja za medinstitucionalni dialog.

2.2.2 Tretjič, zagotoviti je treba, da države članice spoštujejo listino pri izvajanju zakonodaje Unije.

2.3 Drugi del sporočila obravnava potrebo po boljšem obveščanju javnosti. Da bi to dosegli, so potrebni ciljno usmerjeni komunikacijski ukrepi, prilagojeni posameznim situacijam.

2.4 Tretji del dokumenta Komisije je posvečen prvemu letnemu poročilu o uporabi listine, ki ga je Komisija pravkar sprejela (2). Poročilo ima dva cilja: po eni strani pregledno, stalno in usklajeno spremljanje doseženega napredka, po drugi pa možnost letne izmenjave mnenj z Evropskim parlamentom in Svetom.

3.1 EESO temeljnim pravicam pripisuje največji pomen. Pozdravlja objavo sporočila Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji, saj meni, da je ta pristop pomemben prispevek k pojmu državljanstva EU za vse, ki živijo v EU.

3.1.1 Načela, ki jih vsebuje strategija, so zelo pomembna in EESO še posebej opozarja na načela učinkovitosti, univerzalnosti in nedeljivosti pa tudi prepoznavnosti in predvidljivosti. EESO kljub temu meni, da številni pomembni vidiki niso bili upoštevani ali se o njih ni dovolj podrobno razpravljalo in bi jih zato bilo treba izboljšati.

3.1.2 Kljub vsemu je treba opozoriti še na številna druga načela. Kot je EESO poudaril že v prejšnjih mnenjih, „si […] prizadeva za zagotovitev splošne skladnosti in varstvo temeljnih pravic skupaj z enako obravnavo in nediskriminacijo ne glede na poklicno razvrstitev priseljenega delavca“ (3). Prav tako meni, da zakonodaja EU „ne sme vsebovati ukrepov, ki bi zmanjšali stopnjo, do katere so bila načela že upoštevana“ (4). Predvideti je treba vse možne ukrepe, da bi poljsko, britansko in češko vlado prepričali, naj se odrečejo protokolom nesodelovanja („opt-out“) in se odločijo za splošno uporabo listine v celoti.

3.1.3 Odbor pozdravlja številne dodatne elemente strategije, povezane z zakonodajnimi akti. Še zlasti podpira dejstvo, da je EU na področju temeljnih pravic zgled za druge, tudi kar zadeva njeno zunanjo in zlasti trgovinsko politiko. V splošnem EU ne bi smela biti samo zgled, temveč bi morala dejavno spodbujati demokracijo in človekove pravice – državljanske, politične, ekonomske in socialne – ter pri tem uporabljati svoj mednarodni vpliv.

3.1.4 EESO pozdravlja zavezanost Komisije in drugih institucij EU temeljiti reviziji njihovih zakonodajnih in delovnih postopkov, zlasti v zvezi z analizo vpliva in ustreznimi organi, da se zagotovi skladnost rezultatov z načeli in posebno vsebino listine. Če želimo doseči učinkovito varstvo in spodbujanje temeljnih pravic, se je nujno treba osredotočiti na izvajanje in proaktivni pristop držav članic. Ocena učinka horizontalne socialne klavzule (člen 9 PDEU) in temeljnih socialnih pravic je podrobneje obravnavana v drugem mnenju EESO (5).

3.2.1 Strategija Komisije ne odgovarja na grožnje učinkovitemu uresničevanju temeljnih pravic, ki izhajajo iz številnih novih nevarnosti. Vendar bi te okoliščine morala upoštevati ter pripraviti skladen in celovit odgovor nanje.

3.2.2 V zvezi s tem je EESO že poudaril, da je „z vidika finančne in gospodarske krize pomembno okrepiti solidarnost med državami, gospodarskimi subjekti in državljani ter spoštovati dostojanstvo in pravice državljanov“ (6). „EESO poleg tega ne verjame, da bi imele v tem času krize države članice zadostna proračunska sredstva, ki bi jih bile pripravljene nameniti tako na nacionalni kot na evropski ravni za učinkovito zaščito človekovih pravic“ (7).

3.2.3 V nedavnem mnenju o protiteroristični politiki EU, področju, na katerem so ogrožene številne temeljne pravice (človekovo dostojanstvo, varstvo pred mučenjem, varstvo podatkov, nevračanje), je opredelil praktične težave pri upoštevanju temeljnih pravic pri oblikovanju in zasnovi politik. EESO pozdravlja dejstvo, da je spoštovanje temeljnih pravic postalo horizontalna prednostna naloga na tem zelo občutljivem področju, vendar bi morala zavezanost Komisije spoštovanju temeljnih pravic spremljati enaka zavezanost vlad držav članic, zlasti pri izvajanju zakonodaje EU. Poleg tega varstvo temeljnih pravic ne bi smelo biti omejeno na načrtovanje in oblikovanje instrumentov, ampak bi moralo biti vključeno tudi pri njihovem izvajanju (8).

3.3 Ključna nova razsežnost: pravno zavezujoča obveznost spodbujanja temeljnih pravic

3.3.1 Komisija mora zdaj ugotoviti ne le, kako najbolje zaščititi temeljne pravice v okviru svojih dejavnosti, temveč kako jih najbolje spodbujati z novimi ciljno usmerjenimi pobudami.

3.3.2 Člen 51(1) listine predvideva obveznost spodbujanja spoštovanja temeljnih pravic. Ta element je po mnenju EESO izjemno pomemben. EESO ugotavlja, da Komisija pri nekaterih vidikih sicer spodbuja temeljne pravice, vendar ne poudarja strateškega pomena te obveznosti. Strategija bi torej morala temu vidiku pripisati vsaj enako raven strateške usmeritve, kot jo je obveznosti spoštovanja temeljnih pravic.

3.4 Temeljne socialne pravice so neločljivo povezane z državljanskimi in političnimi pravicami, zato zahtevajo posebno strateško pozornost.

3.4.1 EESO poudarja pomen nedeljive narave temeljnih pravic, izražen v sporočilu in poudarjen v več mnenjih (9), ugotavlja pa tudi, da strateški pristop za temeljne socialne pravice ne obstaja.

3.4.2 Glede na izjemen pomen temeljnih socialnih pravic (10) in dolgo zgodovino njihovega razvoja v EU meni, da je to nesprejemljivo. Razvoj pravno zavezujoče listine, ki se je začel z Listino Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev (1989) in je zajemal prispevke EESO (11), je upošteval tudi Evropsko socialno listino, ki je bila z Amsterdamsko pogodbo vključena v primarno zakonodajo EU (12). To je dokaz, da je za temeljne socialne pravice, zlasti v njihovi najbolj „inovativni“ obliki v poglavju „Solidarnost“ listine (solidarnost je priznana kot ena od vrednot Unije), potrebna posebna in strateška obravnava.

3.4.3 EESO je že poudaril posebno vlogo javnih služb pri zagotavljanju učinkovitega spoštovanja temeljnih pravic (13). Prav tako je poudaril pomen pravic in načel „tretje generacije“ v listini, predvsem varstva okolja in potrošnikov. Te pravice in načela je treba nenehno spoštovati in spodbujati, tudi pri oblikovanju in izvajanju zunanje in trgovinske politike.

3.4.4 EESO meni, da mora načelo enakovrednosti temeljnih socialnih pravic in ekonomskih svoboščin zagotoviti predvsem primarna zakonodaja. Odbor opozarja, da je že v tretji uvodni izjavi preambule in konkretno v členu 151 PDEU opredeljen cilj „izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev“. Odločno poziva k vključitvi protokola o družbenem napredku v Pogodbo, da se uveljavi načelo enakovrednosti temeljnih socialnih pravic in gospodarskih svoboščin ter s tem razjasni, da ne smejo imeti niti gospodarske svoboščine niti pravila o konkurenci prednost pred temeljnimi socialnimi pravicami in da se jasno opredeli učinek ciljev Unije na področju družbenega napredka. (14)

3.5 Treba je zagotoviti enakost, zlasti med moškimi in ženskami, vse ogrožene skupine pa je treba posebej obravnavati.

3.5.1 Temeljne (socialne) pravice je treba obravnavati individualno, prav tako pomembno pa je preučiti in zagotavljati njihovo spoštovanje in spodbujanje v povezavi z nediskriminacijo in enakostjo. To je še posebej pomembno pri vprašanju enakosti moških in žensk, ki je že priznana kot cilj Unije in potrjena v členu 23 listine. Poskrbeti je treba, da se pri vseh dejavnostih upošteva vprašanje enakosti spolov.

3.5.2 Pri varstvu temeljnih pravic je treba posebej obravnavati ogrožene skupine. EESO opozarja na svoje najnovejše mnenje o tem vprašanju (15) in poudarja, da je treba zaščititi delovne in socialne pravice, zlasti pravico do stavke (16). Odbor prav tako opozarja na pomen Evropskega foruma za vključevanje.

3.5.3 Meni, da so človekove pravice univerzalne in nedeljive in jih je treba zagotoviti in varovati za vse ljudi, ne samo za državljane EU. Evropa pravic in pravičnosti ne more biti omejena na ljudi, ki imajo državljanstvo ene od držav članic EU, temveč mora obstajati za vse, ki živijo na območju EU. Oseben obseg območja svobode, varnosti in pravice EU bi bil namreč v nasprotju z vrednotami in načeli, nediskriminacijo, enako obravnavo in solidarnostjo, na katerih temelji Evropska unija (17). EU mora pri varovanju temeljnih pravic prav vsakega posameznika, ne glede na njegovo državljanstvo, delovati proaktivno.

3.5.4 Treba bi bilo potrditi dinamično naravo temeljnih pravic in uvesti nove instrumente za varstvo pravic, ki bi upoštevali družbene spremembe. Odbor ponavlja ugotovitev, da so na primer v digitalni družbi – ob upoštevanju člena 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter členov 7 in 8 listine – potrebni posebni ukrepi za varstvo, ki bi jih lahko vključili v nova besedila. (18)

3.5.5 Etnične manjšine, zlasti Romi, so vse pogosteje tarča vladnih in policijskih ukrepov. Odziv Komisije na ukrepe nekaterih držav članic EU, kot je poudarjeno v poročilu za leto 2010, je bil hiter, vendar neučinkovit. Skupine Romov so bile izgnane, čeprav listina skupinski izgon izrecno prepoveduje. EU mora zagotoviti, da bodo države članice nehale izvajati tovrstne politike.

3.6.1 Sporočilo zelo redko omenja nezakonodajne akte. Glede na velik obseg političnih in finančnih dejavnosti EU, zlasti Komisije, ta pomembni vidik zahteva strateški pristop, da bo usklajen z obveznostmi iz listine na teh področjih, med drugim na občutljivih političnih področjih, kot je trgovina s tretjimi državami. Strategija bi morala zajemati tudi morebitne pomanjkljivosti in napake.

3.7 Na ravni EU obveznosti iz listine veljajo za vse institucije, agencije in organe, ki imajo vsak svoje posebne odgovornosti.

3.7.1 EESO odobrava dejstvo, da se sporočilo večkrat sklicuje na institucije Unije. Kljub vsemu ta vidik ni sistematično upoštevan. Omeniti je treba, da je institucionalni okvir Unije opredeljen v členu 13(1) PEU in da je njegov namen „uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov“. Komisija mora kot varuhinja Pogodb zagotoviti skladen in učinkovit pristop. Po drugi strani pa EESO meni, da je njegova posebna vloga pri varstvu temeljnih pravic biti varuh vrednot Unije.

3.7.2 Pristojnost Komisije je, da nadzira in zagotavlja, da vse agencije in organi, ki so ji dolžni poročati o svojem delu, spoštujejo in spodbujajo temeljne pravice. To velja zlasti za OLAF, Frontex in druge podobne organe. EESO je v nedavnih mnenjih izrazil zaskrbljenost zlasti glede agencije Frontex. Zaskrbljen je tudi zaradi prakse vlad držav članic in agencije Frontex v zvezi z izgonom oseb, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito (19). Te operacije, katerih pogostost in obseg sta se povečala, je treba izvajati popolnoma pregledno in odgovorno. Odbor priporoča, da Frontex in evropski urad za podporo v zvezi z azilom sodelujeta, da bi zagotovila učinkovito preprečevanje kršenja človekovih pravic. Izgon ljudi v države ali na območja, kjer je njihova varnost ogrožena, je nedvoumna kršitev načela nevračanja. EESO je predlagal tudi posebno usposabljanje uslužbencev Frontexa, da se zagotovijo višji standardi varstva temeljnih pravic (20).

3.7.3 Vse druge institucije bodo morale velik del svojih dejavnosti nameniti oblikovanju skladne in učinkovite strategije za spoštovanje in spodbujanje temeljnih pravic ter razmisliti o izboljšavah besedil, ki so bila že sprejeta (21), v skladu s tem mnenjem. Predvsem Svet mora svojo posebno vlogo jemati resno, saj je platforma držav članic za varstvo in spodbujanje temeljnih pravic.

3.8.1 Ker so temeljne pravice pogoj in ključna obveznost za članstvo v EU, morajo države članice odigrati pomembno vlogo pri njihovem spoštovanju. EESO zato pozdravlja namero Komisije, da bo izvajala strategijo preprečevanja, hkrati pa zagotavljala, da države članice pri izvajanju zakonodaje EU spoštujejo listino. Na vseh vladnih ravneh ter v vseh politikah in na zakonodajnih področjih bo treba oblikovati kulturo temeljnih pravic, usmerjeno v varstvo in spodbujanje, ter preučiti in opredeliti posebne učinke na temeljne pravice med postopkom prenosa zakonodaje. Da bi se izognili lažnim pričakovanjem, je treba poudariti, da so države članice – čeprav jih še vedno zavezujejo tudi najpomembnejši mednarodni sporazumi o varstvu pravic, ki so jih nekatere ratificirale – dolžne varovati in spodbujati pravice in načela iz listine samo pri izvajanju zakonodaje EU.

3.8.2 EESO odločno spodbuja Komisijo, naj učinkovito ukrepa v vlogi varuhinje Pogodb in uporablja postopek za ugotavljanje kršitev brez upoštevanja političnih okoliščin. Kar zadeva varstvo temeljnih pravic, je obstoječi postopek prepočasen in povsem neustrezen. Glede na pomembnost tega področja ter morebitna tveganja za življenje, varnost, blaginjo in dostojanstvo posameznikov morajo biti ukrepi EU takojšnji, pravočasni in odločni, pri tem pa mora EU brez odlašanja uporabiti vse institucionalne pristojnosti, ki jih ima.

3.8.3 EESO svetuje Komisiji, naj v postopkih ugotavljanja kršitev ne obravnava prednostno načelnih vprašanj in vprašanj, ki imajo posebno daljnosežen negativen vpliv na državljane. Vse pravice, ki jih zagotavlja listina, zlasti socialne, so enako pomembne in nobena institucija, niti Komisija, nima pravice ali pristojnosti, da daje prednost določenim pravicam.

3.8.4 Po mnenju EESO so odločitve nekaterih držav članic, da ne bodo sodelovale („opt-out“), nesprejemljive, takšne izjeme pa lahko privedejo do hudih pomanjkljivosti pri varstvu pravic državljanov in delavcev, ki jih zagotavlja Listina EU o temeljnih pravicah, ali pri spoštovanju teh pravic v Evropski uniji. Komisija in druge institucije EU bi morale preučiti, kako bi bilo mogoče spodbuditi države, ki še vedno želijo biti izvzete iz listine, da bi v celoti prevzele vse obveznosti, ki izhajajo iz tega instrumenta temeljnih pravic, in razmisliti o letnih poročilih o ukrepih, ki so jih sprejele v zvezi s tem, pa tudi o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za učinkovito spoštovanje temeljnih pravic, kot jih opredeljuje listina.

3.9.1 Sporočilo večkrat omenja druge mednarodne obveznosti, vendar ne na celovit način. Zato je potreben strateški pristop. To zahteva zlasti člen 53 Listine EU o temeljnih pravicah, in sicer kot najnižjo možno stopnjo zaščite glede na konvencije ZN, (revidirano) Evropsko socialno listino in navsezadnje tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kot je poudarjeno v členu 52(3). Načeloma je enako opredelitev minimalne ravni zaščite mogoče najti tudi v sodni praksi drugih mednarodnih organov, zlasti Evropskega sodišča za človekove pravice.

3.10.1 EESO je poudaril pomen učinkovitih izvršilnih ukrepov (22). Vlogo Sodišča Evropske unije pri spremljanju spoštovanja pravic iz listine, tudi v zvezi z ustreznimi protokoli, je treba okrepiti. Predvsem je treba objaviti njegovo sodno prakso, tudi v zvezi z ustreznimi protokoli.

3.10.2 Za učinkovito varstvo človekovih pravic morajo vse države članice v celoti upoštevati vse standarde pravne države in o njih tudi redno poročati. Sem sodi zlasti pristojnost sodišč, da zakonodajo in vladne ukrepe predložijo višji sodni instanci, ki presodi o morebitni kršitvi temeljnih in človekovih pravic. Enako bi bilo treba zagotoviti pravico državljanov, da v primeru kršitev temeljnih pravic vložijo tožbo pri pristojnih državnih in evropskih sodiščih.

3.10.3 Ustreznim strukturam je treba dati na voljo vsa potrebna sredstva. To velja predvsem za EESO, Komisijo in vse druge institucije EU. Sporočilo v zvezi z ukrepi za povečanje specifičnih institucionalnih zmogljivosti ni povsem jasno. Proces, s katerim EU varuje temeljne pravice ter zakonodajne in politične postopke, zahteva čas in ogromna sredstva (npr. usposabljanje uslužbencev). Iz sporočila je mogoče razbrati, da ne obstaja konkreten načrt za prehod v to fazo. EESO opozarja, da bo večina ciljev te politike močno ogrožena, vsaj kratkoročno, če ne bo jasne in odločne zavezanosti krepitvi zmogljivosti. To velja tako za Komisijo (23) kot za Agencijo za temeljne pravice (24). Zato bi bilo treba okrepiti zlasti omenjeno agencijo in jo vključiti v vse sinergijske ukrepe. Prav tako bi bilo treba predvideti dejavno udeležbo nacionalnih odborov za človekove pravice, varuhov človekovih pravic in vseh drugih podobnih organov.

3.11.1 Unija bi si morala prizadevati za izvajanje pravnega okvira za temeljne socialne pravice, kar pa zahteva pristop EU k revidirani Evropski socialni listini in njenim protokolom. Unija bi morala državam članicam priporočiti, naj ratificirajo vse ustrezne instrumente, ki se nanašajo na temeljne (socialne) pravice (vključno s protokoli, ki jih spreminjajo, in dodatnimi oz. izbirnimi protokoli). V primerih, ko ratifikacija na ravni EU ni mogoča, bi bilo treba raziskati in uporabiti vse možnosti, da bi njihova vsebina postala pravno zavezujoča.

3.11.2 Vključevanje tega vprašanja v vse dejavnosti ne pomeni le, da bodo vse upravne enote morale dejavnosti (zlasti zakonodajne) redno nadzirati, temveč bodo morale vsako leto poskrbeti tudi za enega ali dva konkretna spodbujevalna ukrepa. Poleg tega je treba izpopolniti „kontrolni seznam“ temeljnih pravic, pri tem pa še posebej upoštevati obveznost spodbujanja pravic in vključevanje vprašanja enakosti spolov, pa tudi trajnostni razvoj.

3.11.3 Komisija bi morala dati pobudo za več projektov, ki bi vključevali tudi zaščito zagovornikov človekovih pravic. Izboljšati je treba interno in eksterno sodelovanje. EESO opozarja na mnenje, v katerem poziva k večjemu vključevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v politike Evropske unije z uporabo razpoložljivih geografskih in tematskih instrumentov, vključno z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice kot dopolnilnim instrumentom, ki zagotavlja priznanje socialnega dialoga kot prednostne naloge (25). Komisija bi morala za mnenje o varstvu in spodbujanju temeljnih pravic prositi tudi druge mednarodne organizacije.

3.11.4 EESO je zaskrbljen zaradi slabe ozaveščenosti javnosti o listini in temeljnih pravicah. Potrebnega bo veliko truda, da se poveča njihova prepoznavnost. Listina je osrednji dokument, zato bi bilo treba njeno vsebino širiti prek medijev, biti pa bi morala tudi referenčna točka za veliko večino Evropejcev. EESO priporoča, da Komisija okrepi prizadevanja in se sooči s tem izzivom. Komuniciranje z javnostjo se ne bi smelo omejevati samo na distribucijo poročil, temveč bi bilo treba sprejeti dejavne ukrepe za to, da bo listina postala referenčni dokument za vsakega državljana EU.

3.11.5 EESO pozdravlja vse dejavnosti – tudi v državah članicah –, namenjene posebnemu usposabljanju vseh zainteresiranih skupin, zlasti pravnikov, in boljšemu obveščanju javnosti, vendar je to samo en vidik potrebne komunikacijske strategije. Bistvenega pomena je, da komunikacija lahko poteka neposredno z javnostjo. To drži še toliko bolj, če poznamo izkušnje z mrežo SOLVIT, kjer Komisija aktivno išče informacije, tudi pri ustreznih interesnih skupinah. Enak pristop je treba uporabiti pri temeljnih pravicah nasploh, še zlasti pa socialnih pravicah.

3.12.1 Učinkovitost spoštovanja temeljnih pravic je treba dokazati v praksi, zlasti v gospodarski krizi in v primerih velikega političnega pritiska. EESO je zelo zaskrbljen zaradi širjenja nekaterih političnih stališč, ki bi lahko povzročila in v nekaterih primerih celo so povzročila hude kršitve in zastoje pri spodbujanju in varstvu temeljnih pravic.

3.12.2 Sodišče Evropske unije se je že ukvarjalo s pomembnimi vprašanji temeljnih pravic, pri čemer je razveljavilo sekundarno zakonodajo, npr. v zvezi z nediskriminacijo (26) in varstvom podatkov (27), oziroma onemogočilo izvajanje nacionalne zakonodaje, ki predvideva zaporno kazen za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v državi (28).

3.12.3 EESO je zaskrbljen zaradi množičnega izgona Romov, obravnavanja ljudi brez dokumentov iz Severne Afrike, omejitev svobode govora, zlasti v medijih itd. Vso zakonodajo, ki omogoča izključitve in omejitve v zvezi s temeljnimi (socialnimi) pravicami (npr. pravico do omejitve maksimalnega števila delovnih ur), bi bilo treba obravnavati posebej.

3.12.4 Finančna in gospodarska kriza ustvarja velik pritisk na temeljne socialne pravice. Pakti, načrti za izhod iz krize in drugi ukrepi EU in/ali držav članic ne bi smeli na noben način kršiti temeljnih (socialnih) pravic, kot je pravica do obveščenosti in posvetovanja, kolektivnih pogajanj in ukrepov s popolno neodvisnostjo socialnih partnerjev pa tudi javnih in socialnih služb, temveč bi jih morali spoštovati in podpirati.

3.13.1 V splošnem strategija poziva k upoštevanju mnenj zainteresiranih strani. EESO je na ta pomembni vidik temeljnih pravic opozoril v številnih mnenjih (29). Izraz „zainteresirane strani“ se zdi dovolj širok, da vključuje vse subjekte. Za EESO pa je kljub temu zelo pomembno, da se izrecno upošteva njegova vloga posvetovalnega organa. Enako velja za socialne partnerje na ravni EU (člen 152 PDEU).

3.13.2 Uresničevanje temeljnih pravic najbolj zadeva posameznike in civilno družbo nasploh. Interesnim skupinam je zato treba dati prepoznavno vlogo. Redno, v celoti in učinkovito morajo biti vključeni v ta proces.

3.13.3 Zlasti EESO bi moral biti udeležen in zaprošen za mnenje redno in pravočasno, predvsem v zvezi z letnim poročilom, ki ga pripravi Komisija. Kot varuh vrednot EU in predstavnik organizirane civilne družbe ima najprimernejši položaj za navezovanje stikov s civilno družbo.

3.13.4 EESO bo vsako leto objavil mnenje o uporabi Listine o temeljnih pravicah (ob posebnem upoštevanju socialnih pravic), horizontalnih socialnih klavzul (členi 8, 9 in 10 PDEU) in drugih določb socialne politike v Lizbonski pogodbi (zlasti členi 145 do 166 in 168 PDEU) ter tudi sekundarne zakonodaje in drugih pravnih in političnih ukrepov z vidika spoštovanja in spodbujanja ciljev in predpisov. Pri tem bo preveril in ocenil, do kakšne mere prispevajo k razvoju temeljnih pravic in socialne politike v EU. Mnenje bo po potrebi obsegalo tudi priporočila o tem, kako s konkretnimi ukrepi bolje uresničevati cilje in predpise.

K posvetovanju, ki bo vsakič organizirano pred pripravo mnenja, bodo poleg socialnih partnerjev in zastopnikov različnih interesov lahko svoja specifična mnenja in poročila prispevale tudi druge velike predstavniške organizacije civilne družbe, ki delujejo na socialnem področju. Ta letna mnenja EESO bodo predložena in razložena tudi predstavnikom institucij EU, zlasti Evropskega sveta, Sveta, Evropskega parlamenta, Komisije, Sodišča Evropske unije in Evropske centralne banke.

Poleg tega bodo organizirane konference o spremljanju dejanskega izvajanja listine. S pomočjo konferenc se bodo krepili tudi stiki z Agencijo za temeljne pravice.

3.13.5 Letno poročilo je koristno orodje za ocenjevanje napredka pri politikah, zato bi moralo biti lahko dostopno. EESO spodbuja Komisijo in Agencijo za temeljne pravice, naj izkoristita priložnost in civilno družbo vključita v pripravo poročila ter naj bosta odprti za neodvisne ocene varstva temeljnih pravic na ravni EU in onkraj meja EU. Odbor je kot predstavnik organizirane civilne družbe pripravljen ta proces poenostaviti in prispevati k letnemu pregledu. V letnem poročilu je treba upoštevati primere, ki iz različnih razlogov ne postanejo predmet peticij ali sodnih postopkov. V zvezi s tem bi bilo v poročilo dobro vključiti informacije različnih organizacij, ki delujejo na področju temeljnih pravic.

3.13.6 Čeprav EESO priznava pomembnost letnega poročila, meni, da prvo letno poročilo ni dovolj dosledno osredotočeno na vse temeljne pravice iz listine. V razdelku o najpomembnejših dosežkih sicer navaja nekatera bistvena področja, vendar ni jasno, katera izbirna merila so bila uporabljena. Ta selektivni pristop ni v korist pri odkrivanju morebitnih pomanjkljivosti pri izvajanju in je morda znamenje, da so imele nekatere temeljne pravice prednost pred drugimi, kar pa je še bolj skrb zbujajoče.

V Bruslju, 21. septembra 2011

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(1) Mnenje EESO o transatlantskih odnosih in mednarodnem spodbujanju evropskega socialnega modela, UL C 51, 17.2.2011, str. 20.

(3) Mnenje EESO o spoštovanju temeljnih pravic v evropski politiki in zakonodaji o priseljevanju, UL C 128, 18.5.2010, str. 29, točka 4.2.3.

(5) Mnenje EESO o boljšem usklajevanju kohezijske in socialne politike EU (še ni bilo objavljeno v UL).

(7) Mnenje EESO o spoštovanju temeljnih pravic v evropski politiki in zakonodaji o priseljevanju, UL C 128, 18.5.2010, str. 29, točka 4.3.4.

(13) Mnenje EESO o spoštovanju temeljnih pravic v evropski politiki in zakonodaji o priseljevanju, UL C 128, 18.5.2010, str. 29, točka 4.3.4.

(15) Mnenje EESO o spoštovanju temeljnih pravic v evropski politiki in zakonodaji o priseljevanju, UL C 128, 18.5.2010, str. 29.

(20) Mnenje ESSO o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah, UL C 18, 19.1.2011 str. 85, točka 4.2.1.9.

(21) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010; sklepi Sveta z dne 24. in 25. februarja 2011.

(23) Mnenje EESO o območju svobode, varnosti in pravice za državljane, UL C 128, 18.5.2010, str. 80, točka 1.4, in mnenje EESO o spoštovanju temeljnih pravic v evropski politiki in zakonodaji o priseljevanju, UL C 128, 18.5.2010, str. 29, točka 2.15.

(25) Mnenje EESO o evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice, mnenje na lastno pobudo, točki 1.1 in 1.2.

(26) Sodba (veliki senat), 1. marec 2011 – zadeva C-236/09 – Belgijska zveza potrošnikov, Test-Achats ASBL (spol kot dejavnik pri oceni zavarovalniškega tveganja).

(27) Sodba (veliki senat), 9. november 2010 – zadevi C-92/09 in C-93/09 – Volker und Markus Schecke (obdelava osebnih podatkov pri objavi podatkov o upravičencih do kmetijske pomoči).

(28) Sodba (prvi senat), 28. april 2011 – zadeva C-61/11 PPU – El Dridi (zakonodaja, ki določa zaporno kazen za državljane tretjih držav, ki nezakonito bivajo v državi, na podlagi tega, da brez utemeljenih razlogov ostanejo na ozemlju te države, v nasprotju s sklepom, da morajo to ozemlje v določenem obdobju zapustiti).