25.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/87

1.1

EESO pozdravlja zanimanje za izboljšanje političnih, zakonodajnih in upravnih postopkov, ki ga je Komisija izrazila ne samo v tem sporočilu, ampak tudi v dokumentih o strategiji Evropa 2020 in Aktu za enotni trg. Namen teh prizadevanj je zagotoviti, da bi se zakonodaja Skupnosti bolj smiselno in ustrezneje oblikovala in uporabljala v celotnem ciklu politike, od oblikovanja do izvajanja v ustrezni državi članici ter končne ocene, kako to zakonodajo upoštevajo in izvajajo končni upravičenci.

1.2

Vendar pa Odbor ne razume, zakaj je treba izraz „boljša priprava zakonodaje“ nadomestiti z novim izrazom, razen če je to zaradi tega, ker je obravnavano sporočilo zgolj politični dokument.

1.3

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da so upoštevani številni predlogi iz njegovih mnenj o tem vprašanju, zato pozdravlja namero, da se izboljša spremljanje subsidiarnosti in sorazmernosti, da se izvedejo natančnejše ocene učinka, zagotovijo bolj strateško usmerjene in celovite naknadne ocene ter da pri tem dejavneje sodelujejo države članice in parlamenti, ki se jim zagotovijo večje pristojnosti in podpora njihovemu delu na zakonodajnem področju. Odbor s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da predlog zagotavlja večje sodelovanje javnosti in drugih zainteresiranih strani pri pripravi, prenosu in izvajanju zakonodaje Skupnosti, zlasti s podaljšanjem obdobja za javno posvetovanje ter s poenostavitvijo in večjo učinkovitostjo postopkov za ugotavljanje kršitev.

1.4

Vendar pa Odbor meni, da sporočilo ne izpolnjuje pričakovanj, ker ne ponuja ustreznih rešitev za uresničitev zakonodajnih vidikov izvajanja strategije Evropa 2020 ali vsaj za uporabo ukrepov, ki so prednostne naloge v okviru Akta za enotni trg.

1.5

Po mnenju EESO je bistvenega pomena, da se na podlagi sporočila oblikuje pravi akcijski načrt, v katerem bodo določeni cilji, predloženi ukrepi, opredeljeni instrumenti, ocenjeni učinki ter opredeljene možnosti in razmerje med stroški in koristmi, za kar bodo potrebne obsežne predhodne razprave s civilno družbo na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

1.6

Odbor zato Komisijo poziva, naj v prihodnjih različicah sporočila še posebej upošteva splošne smernice iz tega mnenja in utemelji stališče, ki ga ima glede tega vprašanja že nekaj let.

1.7

EESO zlasti meni, da je treba jasneje opredeliti vidike, kot so način izvedbe predhodnih ocen učinka v vseh institucijah Skupnosti, ki so pristojne za njihovo izvedbo, narava in sestava organov za spremljanje ocen učinka, uporabljeni parametri, zlasti glede učinka na področju temeljnih pravic, ter načini in sredstva za zagotavljanje večje preglednosti. Tudi finančni in zdravstveni sektor ter sektor socialne varnosti je treba preučiti podrobneje in na podlagi sektorskega pristopa. Prav tako je treba jasneje opredeliti merila za določanje prednostnih nalog, mehanizme za oceno in obravnavo pritožb, instrumente za samodejno ugotavljanje kršitev ter sredstva za izboljšanje delovanja nacionalnih sodišč in drugih dopolnilnih instrumentov.

1.8

Odbor tudi meni, da je Komisija prezrla številne pomembne vidike, zato poziva, naj se ti vidiki ustrezno obravnavajo in predvsem upoštevajo. To se nanaša na kazalnike in parametre za merjenje kakovosti pravnih besedil, praktične ukrepe za poenostavitev zakonodaje ter nerazložljivo nezmožnost jasne izbire instrumenta „uredba“, zlasti da bi dosegli popolno uskladitev vprašanj v zvezi z dokončanjem notranjega trga. Poleg tega se to nanaša na neodpustljivo neupoštevanje možnosti neobveznih shem, vlogo samoregulacije in koregulacije, presenetljivo dejstvo, da ni omenjeno zelo pomembno delo, opravljeno na podlagi skupnega referenčnega okvira, ter na predloge za večjo uskladitev evropskega pogodbenega prava, ki se trenutno obravnavajo.

1.9

EESO meni, da je sporočilo najbolj pomanjkljivo na področju pravilne uporabe zakonodaje Skupnosti. Zato Odbor Komisijo poziva, naj podrobno preuči glavne razloge za slabo izvajanje pravnega reda Skupnosti na vseh področjih, kar vsako leto znova potrjujejo poročila na to temo. EESO bi tudi želel, da Komisija ustrezno upošteva številne prispevke in priporočila Odbora v različnih mnenjih ter izvede sistematične študije ukrepov, potrebnih za temeljito spremembo trenutnega stanja.

2.1

V skladu z obravnavanim sporočilom si je treba pametno pravno ureditev razlagati kot pravno ureditev:

2.2

Kot je v okviru priprav tega mnenja EESO že večkrat odločno poudaril predstavnik Komisije, je to sporočilo za Komisijo zgolj politični in ne tehnični dokument, zato je nesmiselno pričakovati, da bo dokument vseboval natančno opredelitev pametne pravne ureditve.

2.3

Vendar pa je trenutna pobuda za pametno pravno ureditev nasledila pobudo za boljšo pravno ureditev, za katero so si institucije Skupnosti na splošno, še zlasti pa Komisija, zelo prizadevale zadnjih 10 let in bile pri tem precej uspešne; to velja tudi za EESO, ki je vedno podpiral in spodbujal pobudo, kar je jasno razvidno iz številnih mnenj. (1)

3.1

Obstoječi zakonodajni prostor Skupnosti je treba natančno preveriti z vidika zasnove, priprave, prenosa in izvajanja predpisov, prav tako pa tudi z vidika pregleda in poenostavitve.

3.2

EESO zato meni, da je treba o tem vprašanju poglobljeno razpravljati s civilno družbo, ne samo zato, ker civilna družba čuti posledice zakonodaje Skupnosti, ampak tudi zato, ker lahko s svojim sodelovanjem odločilno prispeva k želenemu izboljšanju obstoječega zakonodajnega okvira.

3.3

Glede na to se zdi, da sporočilo, čeprav je zgolj politični dokument, ne izpolnjuje zahtevanega. Vsebuje sicer celo vrsto dobrih predlogov in namer, ne predvideva pa konkretnih ukrepov in učinkovitih instrumentov.

3.4

Čeprav bi ta dokument na splošno lahko opredelili kot zgolj politični dokument, pa bi ga kljub temu moral dopolnjevati konkreten program, v katerem bi bili navedeni cilji, predvidena oblika predlaganih ukrepov, opredeljeni potrebni instrumenti in ocenjeni morebitni učinki. Program bi moral predstaviti možnosti ter razmerje med stroški in koristmi.

3.5

EESO toplo pozdravlja analizo, na kateri temeljijo sporočilo in predlagani cilji iz sporočila. Tudi če je to zgolj politični dokument, EESO ne razume, zakaj je treba izraz „boljša pravna ureditev“ spremeniti v izraz „pametna pravna ureditev“.

3.6

EESO zato meni, da bi bilo treba znova poudariti stališča Odbora o tem vprašanju, in sicer:

4.1

V posebnih ugotovitvah je treba poudariti številne pozitivne vidike sporočila, ki jih je treba pozdraviti in podpreti.

4.2

Omeniti je treba predvsem predlog, da bi se pozorneje spremljali subsidiarnost in sorazmernost, s čimer bi se izboljšala kakovost pravnih besedil, zlasti z izvajanjem doslednejših ocen učinka.

4.3

V sporočilu je izražena tudi namera, da se bodo nadalje izvajali programi za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje nepotrebne upravne obremenitve za vsaj 25 %.

4.4

Pozdraviti je treba tudi predlog za bolj strateško usmerjene in celovite naknadne ocene, ki upoštevajo ne samo obstoječi zakonodajni okvir, ampak tudi pomembne gospodarske, socialne in okoljske učinke, hkrati pa posameznih zakonodajnih pobud ne obravnavajo ločeno od primera do primera.

4.5

Zlasti je treba pozdraviti vse pobude, katerih cilj je spodbuditi države članice, da prevzamejo odgovornost v zakonodajnem procesu in v pripravo pravnih besedil vključijo nacionalne parlamente v skladu z njihovimi novimi pristojnostmi na podlagi PDEU ter zlasti členov 8 in 13 Pogodbe.

4.6

EESO zato pozdravlja pripravljenost Komisije, da zagotovi ne samo podporo posameznim organom držav članic, ki sodelujejo pri prenosu in izvajanju pravnega reda EU, ampak tudi udeležbo javnih in drugih zainteresiranih strani v razpravah, ki bi morale biti organizirane v vseh državah članicah v okviru priprave zakonodaje Skupnosti ter pri prenosu teh zakonov v nacionalno zakonodajo in njihovo uskladitvijo z omenjeno zakonodajo.

4.7

Še posebej pohvalna je odločenost Komisije, da poenostavi postopke za ugotavljanje kršitev in opredeli prednostne naloge, hkrati pa še naprej uporablja sistem SOLVIT ob upoštevanju potrebe po novih spodbudah ter močnejšem širjenju informacij in večji verodostojnosti pri zainteresiranih straneh.

4.8

Pohvaliti je treba tudi podaljšanje rokov za javno posvetovanje z 8 na 12 tednov za „krepitev glasu državljanov in zainteresiranih strani“. EESO meni, da je treba za uveljavitev participativne demokracije v EU ta ukrep izvajati v povezavi z določbami člena 11 Lizbonske pogodbe.

4.9

EESO razume, zakaj mora po mnenju Komisije nadzor nad ocenami učinka še naprej izvajati notranji odbor, pristojen za te zadeve. Kljub temu pa je treba upoštevati stališča, izražena v okviru javnega posvetovanja, po katerih bi moralo biti spremljanje v pristojnosti neodvisnega zunanjega organa. Druga možnost je, da se vzpostavi notranji organ, v katerem bi bili predstavniki iz vseh držav članic. V vsakem primeru je treba pristojnosti odbora za oceno učinka povečati z mehanizmom, ki predvideva obvezno izvedbo ocene učinka. Poleg tega odbor za oceno učinka nima pooblastil, da zadrži poročilo o oceni učinka in s tem dejansko tudi zadevni zakonodajni predlog, če bi bile pri analizi ugotovljene pomanjkljivosti pri opravljenem raziskovalnem delu. V zvezi s temi vprašanji je potrebna podrobna razprava, saj je odbor po trditvah Komisije „ključni element tega sistema“.

4.10

Prav tako je Evropsko računsko sodišče v svojem najnovejšem poročilu ugotovilo, da se po mnenju Evropske komisije ni treba posvetovati o osnutku ocen učinka, čeprav zainteresirane strani to pogosto zahtevajo. S posvetovanji o osnutkih poročil o ocenah učinka bi se proces z vidika zainteresiranih strani izboljšal, s tem pa bi se zagotovilo, da se v sozakonodajnem postopku Sveta ministrov in Evropskega parlamenta uporabi „najboljši proizvod“.

4.11

V omenjenem poročilu Računskega sodišča je bila jasno izpostavljena ena glavnih pomanjkljivosti sistema ocene učinka v EU, tj. dejstvo, da niti Evropski parlament niti Svet ne izvajata sistematičnih ocen učinka svojih amandmajev. EESO poziva Svet in Evropski parlament, naj pripravljata in objavljata bralcu prijazne povzetke svojih ocen učinka ter upoštevata medinstitucionalni sporazum. (2)

4.12

V sporočilu niso natančno navedeni parametri, ki bi se lahko uporabljali pri ocenah učinka, ki jih želi izvesti Komisija. (3)

4.13

Komisija bi morala navesti, kako in s kakšnimi sredstvi želi doseči izboljšanje sistema preglednosti.

4.14

Z vidika ocene učinka na področju temeljnih pravic bi bilo koristno, da Komisija tudi opredeli, kako in s kakšnimi sredstvi želi to doseči.

4.15

Sedanja gospodarska kriza je pokazala, da je treba ponovno razmisliti o pomenu pravnega urejanja potreb udeležencev na trgu, zato je treba novo „pametno pravno ureditev“ obravnavati tako po posameznih sektorjih kot tudi na medsektorski podlagi in pri tem v sporočilu posebno pozornost nameniti finančnemu in zdravstvenemu sektorju ter sektorju socialne varnosti.

4.16

Glede izvajanja pooblastil za ugotavljanje kršitev, zlasti izvajanja „ukrepov notranje organizacije, ki ji bodo omogočili učinkovito in nepristransko opravljanje nalog v skladu s Pogodbo“, (4) se Komisiji predlaga, da natančno opredeli prednostna merila, ocenjevalne mehanizme, obravnavo pritožb, posebne instrumente za neuradno odkrivanje kršitev, sredstva za izboljšanje delovanja nacionalnih sodišč in druge instrumente (SOLVIT, FIN-NET, ECC-NET, alternativna in izvensodna sredstva).

4.17

V sporočilu ni navedeno, kateri dejavniki in parametri naj bi se uporabljali za oceno izboljšave kakovosti pravnih besedil.

4.18

Pri vprašanju poenostavitve zakonodaje niso omenjeni konkretni ukrepi, ki so zagotovo potrebni, kot so:

4.19

Ni jasne odločitve o uporabi instrumenta „uredba“ namesto direktive, kljub temu da je ta pristop vključen v strategijo Evropa 2020.

4.20

Ni prave povezave z izjemno pomembnim delom glede skupnega referenčnega okvira ali z najnovejšimi predlogi Komisije v okviru razprave o nadaljnji uskladitvi evropskega pogodbenega prava. (5)

4.21

Ni omenjeno, da je treba sistematično upoštevati možnost „28. režima“ v okviru pobud za boljšo pravno ureditev. (6)

4.22

Prav tako je presenetljivo, da sporočilo ne omenja vloge samoregulacije in koregulacije ter potrebne predhodne preučitve, kaj bi bilo mogoče ugodno rešiti v okviru t. i. mehkega prava namesto z uporabo pravnih predpisov.

4.23

Sporočilo pa je najbolj pomanjkljivo ravno na področju izvajanja prava Skupnosti. V zvezi s tem želi EESO opozoriti na svoja mnenja o tej temi (7) in na sklepe nedavne konference, ki jo je na to temo organiziralo belgijsko predsedstvo. (8)

4.24

Glede tega je zlasti pomembno poročilo Komisije z dne 1. oktobra 2010 (9) o uporabi prava EU, ki navaja, da je bilo kljub manjšim izboljšavam v primerjavi s prejšnjim letom povprečno 51 % vseh potrebnih ukrepov prenosa prepoznih in da je bil povprečen čas, potreben za ugotavljanje kršitev, 24 mesecev.

4.25

Komisija v zvezi s tem ne navaja glavnih razlogov za tako velik delež neustreznega izvajanja pravnega reda EU v državah članicah, glede česar se je EESO že večkrat opredelil in kar lahko razložimo samo z dejstvom, da je sporočilo zgolj politični dokument. Zaradi pomena teh razlogov za pametno pravno ureditev pa je treba poudariti naslednje vidike:

4.26

Ukrepi Komisije bi morali biti tudi prednostno usmerjeni v obveščanje in usposabljanje nacionalnih javnih organov, zlasti tistih, ki so neposredno pristojni za uporabo prava Skupnosti v državah članicah. Pri tem je treba na splošno izboljšati obveščanje in usposabljanje sodnikov in drugih javnih tožilcev, ki so na koncu odgovorni za tolmačenje in uporabo prava v konkretnih sporih.