6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 107/44

1.1

Odbor pozdravlja sporočilo Komisije Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS). Meni namreč, da je uspeh evropskih programov GNSS ključnega pomena za prihodnjo blaginjo in varnost EU. Zato poziva Svet, Parlament, Komisijo in države članice, da ustrezno priznajo potencial te življenjsko pomembne infrastrukture, da jo podprejo z ustreznim financiranjem in viri, ki bodo zagotovili njen uspeh.

1.2

Evropski GNSS je ključnega pomena za uresničitev vizije pametne, trajnostne in vključujoče rasti, predvidene v strategiji Evropa 2020 (1). Uspeh tega programa bo vplival na evropsko rast, inovativnost in ustvarjanje blaginje. Poleg precejšnjih koristi, ki jih prinaša prometnim sistemom, je GNSS pomembna sestavina digitalne agende (2), in sicer v okviru računalništva, ki se zaveda konteksta, pametnih omrežij in interneta stvari.

1.3

Odbor obžaluje, da je Evropa zaradi zapoznelega vzpostavljanja sistema GALILEO zamudila priložnost, da evropski GNSS uveljavi kot prevladujočo tehnologijo v Evropi in širše po svetu. Sistem GPS, ki ga upravljajo ZDA, je danes nedvomno vodilna svetovna tehnologija za rešitve GNSS. Ta zamuda pri uvajanju Evropo še vedno stane drago v smislu izgubljenih prihodkov od prodaje tehnologije in storitev, pa tudi v smislu zagotavljanja javnih dobrin – inteligentnejših prometnih sistemov, inteligentnejših energetskih sistemov in boljših storitev iskanja in reševanja.

1.4

Evropa mora zagotoviti evropske storitve GNSS z lastno infrastrukturo, katere zanesljivost ne bo odvisna od prednostnih nalog vojaških sil ZDA, Rusije ali Kitajske.

1.5

Glede na razširjenost sistema GPS Odbor poziva industrijo EU, naj se osredotoči na interoperabilnost med sistemom Galileo in sistemom GPS, saj lahko to aplikacijam, ki bodo uporabljale oba sistema, prinese koristi v obliki večje natančnosti in boljšega sprejema signalov.

1.6

EGNOS je v uporabi že več kot eno leto. EU žal že zaostaja pri uresničevanju tega trženjskega in inovacijskega programa. Komisija mora pospešeno spodbujati trženjski razvoj in inovativnost, zlasti ob upoštevanju stroškov zapoznelega uvajanja programa GALILEO (do 3 milijarde EUR/leto) in čedalje večje konkurence iz ZDA, Rusije, Kitajske in Japonske.

1.7

Počasen razvoj nadaljnjih aplikacij GNSS pomeni izgubo na področju inovacij, ustvarjanja blaginje in tržnega položaja. Začetne in nadaljnje gospodarske, družbene in okoljske koristi GNSS, ki bi jih prinesel uspešen trg evropskih aplikacij GNSS, bi bile zelo velike.

1.8

Odbor čestita Komisiji in nadzornemu organu za GNSS (GSA) za delo, ki sta ga opravila doslej z zelo omejenimi viri. Glede na omejenost teh virov je določitev prednostnih področij v sporočilu logična, strategije, opredeljene za vsako področje, pa so tudi dobro premišljene.

1.9

Evropski GNSS ima trenutno majhen delež svetovnega trga proizvodov in storitev GNSS. Odbor poziva k izdelavi natančnega poslovnega načrta za agresivno povečanje tržnega deleža in ustanovitvi vrhunske ekipe usposobljenih poslovnih strokovnjakov, ki bodo zadolženi za doseganje konkretnih ciljev. Hkrati priporoča, da se sklene pogodba s strokovnim podjetjem, ki bo po navodilih Komisije in GSA doseglo komercializacijo evropskega GNSS.

1.10

Sporočilo ustrezno opredeljuje prednosti „natančnosti in integritete“ programa EGNOS/GALILEO kot velike konkurenčne prednosti na trgu svetovnih storitev GNSS, vendar ta vir konkurenčnosti hitro spodkopavajo konkurenti z vlaganjem in nadgrajevanjem svojih sistemov. Odbor meni, da je treba v sistema EGNOS in GALILEO za ohranitev tehnične prevlade nenehno vlagati in ju nadgrajevati. Odbor poziva Komisijo, da predvsem določi dodatne vire strateške diferenciacije in vlaga v razvoj dolgoročne konkurenčne prednosti.

1.11

Poleg tega meni, da presenetljiva izločitev programa GALILEO iz digitalne agende kaže na pomanjkanje skupnega premisleka na politični ravni v Komisiji. Želi tudi poudariti, da bi morala Komisija poiskati sinergije med programi evropskega GNSS, digitalno agendo in vodilnimi pobudami v okviru Unije inovacij, zlasti na področju inovativnosti, interoperabilnosti med aplikacijami, trženja in proračunskega načrtovanja. Sodelovanje pri razvoju inteligentnih aplikacij in storitev in pri uresničevanju vzajemnih ciljev z najnižjimi možnimi izdatki namreč lahko ustvari precejšnje koristi.

1.12

Odbor poziva Svet, da se nemudoma loti izziva financiranja programa EGNOS/GALILEO. Trenutno stanje spodkopava prizadevanja za vzpostavljanje močne evropske komercialne platforme GNSS.

1.13

Odbor je trdno prepričan, da bi morala Evropa edinstvenost programa GALILEO kot prvega svetovnega v celoti nevojaškega civilnega sistema GNSS izkoristiti za pridobivanje tržnega deleža v neuvrščenih državah, zlasti v Afriki in Južni Ameriki. V ta namen bi morala Komisija imeti zelo dejavno vlogo v Mednarodnem odboru Združenih narodov za GNSS (3).

1.14

Odbor poudarja pomen strategije za razvoj blagovne znamke in znaka kakovosti (4) za tehnologijo in storitve v okviru programa EGNOS/GALILEO. Odbor poziva Komisijo, da za namen tržne uveljavitve razvije obe navedeni ključni orodji. Viri in prizadevanja bodo zaman brez jasne strategije za razvoj blagovne znamke v podporo trženjskim prizadevanjem. Poleg tega bi ugled utrpel nepopravljivo škodo z uvedbo slabo premišljene, slabo oblikovane ali slabo vodene tehnologije EGNOS/GALILEO.

1.15

Odbor Komisijo opozarja na prejšnja mnenja Odbora o programih GALILEO in EGNOS, strategiji Evropa 2020 ter digitalni agendi (5).

2.1

Naše vsakdanje življenje je postalo tako zelo odvisno od storitev, ki jih zagotavlja satelitska navigacija, da bi zmanjšanje obsega ali izklop teh storitev privedla do motenj v gospodarstvu, bančništvu, prometu, letalstvu, komunikacijah, če omenimo samo nekaj področij, ki bi nas stale zelo drago (npr. v smislu poslovnih prihodkov, prometne varnosti itd.).

2.2

GPS (ZDA), GLONASS (Rusija) in drugi sistemi, razviti v Indiji, na Japonskem in na Kitajskem, so vojaški sistemi pod vojaškim nadzorom, ki sicer zagotavljajo civilne storitve, ki pa jih je po potrebi, denimo v primeru konflikta, možno izklopiti ali zmanjšati njihovo natančnost.

2.3

Začetki programov EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in GALILEO segajo v sredino devetdesetih letih 20. stoletja, njun cilj pa je vzpostaviti neodvisni evropski globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS). EGNOS je evropski satelitski dopolnilni sistem, ki izboljšuje signale, ki prihajajo od obstoječih satelitskih navigacijskih sistemov, kot je GPS. GALILEO je trenutno v razvoju kot evropski globalni satelitski navigacijski sistem.

2.4

Naloga skupnega podjetja GALILEO (GJU) – javno-zasebnega partnerskega telesa, ustanovljenega leta 2003 in opuščenega leta 2006 – je bila nadzirati dejavnosti tehnološkega razvoja programa GALILEO, vendar je bilo delovanje GJU po mnenju evropskega računskega sodišča „resno omejeno zaradi vprašanj, povezanih z upravljanjem, pomanjkljivim proračunom, zamudami in industrijsko organizacijo razvojne in validacijske faze“.

2.5

Zaradi propada tega javno-zasebnega partnerstva je EU leta 2008 sprejela uredbo, da prevzame popoln nadzor in lastništvo nad programoma EGNOS in GALILEO. V skladu s to uredbo je Komisija odgovorna za upravljanje teh programov, vsa vprašanja v zvezi z varnostjo sistemov in upravljanje dodeljenih finančnih sredstev. Nadzorni organ za evropski GNSS (GSA) je odgovoren za varnost programov, prispevanje k pripravi komercializacije sistemov in opravljanje drugih nalog, ki mu jih v zvezi s programoma naloži Komisija.

2.6

Proračun za izvajanje programov med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013 znaša 3,405 milijonov EUR. Ta finančna sredstva, dodeljena po načelu ad hoc, pa so nezadostna, jasne zavezanosti k prihodnjemu financiranju programov pa tudi še ni bilo. Ta problem, povezan s financiranjem, resno ovira razvojna prizadevanja.

2.7

Cilj akcijskega načrta za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) je evropski industriji zagotoviti dober izhodiščni položaj, da bo lahko z uporabo programov GALILEO in EGNOS v celoti izkoristila svetovni trg nadaljnjih aplikacij, katerega vrednost se giblje okrog 100 milijard EUR. Komisija meni, da bi morala evropska industrija potegniti čim večje koristi iz vlaganj, ki se opravijo v okviru programov. Usklajeno delovanje med državami članicami, ki ga lahko zagotovi Evropska komisija, bo usmerilo čim več pozornosti v nujnost vlaganj v raziskave, zagotovilo splošno razširjanje pomembnih informacij in optimiziralo dejavnosti ozaveščanja. To bo preprečilo navzkrižja standardov in podvajanja prizadevanj, do katerih bi prišlo, če bi države članice delovale samostojno.

2.8

Akcijski načrt za aplikacije GNSS je pomemben tudi za maksimiranje vrednosti, ustvarjene v Evropi, s pomočjo vodilne pobude v okviru strategije Evropa 2020 „Digitalna agenda za Evropo“. Evropski GNSS bi lahko na primer nadomestil ameriško, rusko ali kitajsko tehnologijo, ki bi lahko bila uporabljena za internet stvari.

2.9

Poleg tega lahko Evropa s programom GALILEO izkoristi možnosti, ki jih ponuja satelitska navigacija, v veliko večjem obsegu, kot bi bilo možno brez njega. GALILEO bo Evropi pomagal, da vzdržuje in razvija svoje znanje v vesoljskem sektorju, sektorju sprejemnikov in sektorju aplikacij, in tako zagotovil gospodarske prihodke in delovna mesta. Neodvisne ankete in tržne projekcije kažejo, da se bo vrednost te dejavnosti in zunanjih dejavnosti v okviru zagotavljanja javnih dobrin (nove aplikacije, ki bodo povečale učinkovitost prevoza, izboljšale upravljanje cest, zmanjšale onesnaževanje iz prometa, povečale učinkovitost reševalnih akcij itd.) gibala okrog 90 milijard EUR v prvih dvajsetih letih.

2.10

Dejstvo pa je, da se evropski GNSS poskuša uveljaviti v industriji, ki jo že obvladuje sistem GPS, ki so ga razvile ZDA. Poleg tega svoje javne storitve hitro razvija in nadgrajuje ruski sistem GLONASS, kitajski sistem COMPASS pa bo začel ponujati storitve predvidoma prihodnje leto.

2.11

Kitajska razširja svoj regionalni navigacijski sistem Beidou v globalni sistem COMPASS z izrecnim namenom ponujati konkurenčne civilne storitve na svetovnem trgu. V zasledovanju te ambicije si je prisvojila del radijskega spektra, dodeljenega programu GALILEO, s trditvijo, da ga Evropa ne uporablja in da je Kitajska zato do njega upravičena. EU zdaj skuša rešiti to vprašanje na najvišji diplomatski ravni.

3.1

Za uresničitev ekonomskega potenciala in kakovosti storitve evropskega GNSS morata GALILEO in EGNOS postati standard GNSS v Evropi, izpodriniti sistem GPS z vodilnega položaja in preprečiti drugim (Kitajski, Rusiji itd.), da se uveljavijo.

3.2

Interoperabilnost med programom GALILEO in sistemom GPS je priložnost, ki jo industrija EU mora zagrabiti, saj lahko to aplikacijam, ki uporabljajo oba sistema, prinese koristi v obliki večje natančnosti in boljše razpoložljivosti signalov.

3.3

Programa EGNOS in GALILEO potrebujeta odločno vodenje in nedvoumno in polno podporo EU, da popravita načeto tržno zaupanje, ki je posledica propada JZP GJU.

3.4

Ustvarjanje in krepitev konkurenčne prednosti evropskega GNSS sta ključna za njegov uspeh. EU lahko deluje v njegovo korist z uvajanjem zakonodajnih in drugih tržnih ukrepov.

3.5

Uspešna tržna strategija mora upoštevati usmerjenost v proizvode/trg/vrednostno verigo za vse sektorje, ki sestavljajo evropsko industrijo GNSS: elektronika, programska oprema, mobilna telefonija, radio, strojna oprema, sateliti in storitve.

3.6

Ob spoštovanju mednarodne zakonodaje na področju konkurence bi morala EU tudi opredeliti sektorje, kjer bi lahko uvedla nove predpise, da izkoristi prednosti, ki jih prinaša GNSS, zlasti EGNOS in GALILEO: morda bi lahko sprejemala zakonodajo za posebna področja, kot so aeronavtični navigacijski sistemi, ki v aplikacijah in proizvodih zahtevajo uporabo sprejemnikov GALILEO (kot so to Rusi že storili za sistem GLONASS). EU bi lahko morda določila standarde za minimalno natančnost in integriteto za nekatere aplikacije, da izkoristi prednosti, ki jih prinaša GALILEO, in onemogoči konkurenco.

3.7

Glede na pomen čipja za sprejemnike (6) za tržni prodor in strategijo za razvoj aplikacij je ključnega pomena razvoj nizkostroškovnega dvojnega čipja za sprejemnike (GPS + GALILEO). Raziskovalno-razvojna sredstva bi morala biti posebej usmerjena v ta cilj.

3.8

Učinki krivulje izkušenosti, ki jih ustvari proizvodnja velikih količin, so bistvenega pomena za nizkostroškovno proizvodnjo čipja za sprejemnike. Izvesti bi bilo treba posebno raziskavo, da bi ugotovili, kako lahko EU zagotovi, da komponente za sprejemnike GALILEO dosežejo dovolj velike proizvodne količine, da postanejo konkurenčne proizvodnji sprejemnikov, ki se uporabljajo izključno v sistemu GPS.

3.9

Pri razmišljanju o razvoju industrije aplikacij za evropski GNSS bi morala Komisija zagotoviti smernice za vzpostavljanje in razvoj inovacijskih grozdov.

3.10

Komisija bi lahko pomagala spodbujati razvoj aplikacij, proizvodov in storitev z najemanjem velikih podjetij kot spodbujevalcev projekta. Ti spodbujevalci bi lahko bili v ospredju razvoja grozdov MSP na posebnih področjih aplikacij ali proizvodnih /tržnih prostorih.

3.11

Spodbujanje in podpora za podjetništvo in inovacije bosta ključnega pomena za uspešno vključevanje MSP v razvoj trga za aplikacije GNSS. Za spodbujanje vključevanja MSP bi lahko uporabili program za podjetništvo in inovativnost.

4.1.1

GALLILEO in EGNOS morata postati temeljni standard GNSS v Evropi.

4.1.2

EU bi morala nujno izkoristiti priložnost in EGNOS razširiti, da pokrije vsa pomembna letališča v Afriki. To bi bila preudarna dolgoročna strateška poteza in bi jo bilo treba potegniti, preden nas prehitijo konkurenti, zlasti Kitajska.

4.1.3

EGNOS je v uporabi že več kot eno leto. V programe trženja in inovacij bi bilo treba vnesti več dinamike.

4.1.4

Komisija in GSA sta opravila odlično delo, če upoštevamo, da jima je bila naložena težka naloga, njuni viri pa so zelo omejeni. Morda bi bilo treba kmalu najeti strokovno podjetje, ki bo poskrbelo za komercializacijo evropskega GNSS. Komercialni razvoj programov EGNOS in GALILEO je ključen za dolgoročen uspeh, v ta življenjsko pomemben, zapleten izziv pa je bilo doslej vloženega premalo dela.

4.1.5

EU potrebuje agresivno strategijo tržnega razvoja, ki jo bo pripravila visoko usposobljena ekipa na podlagi jasnih in merljivih ciljev.

4.1.6

EU mora zagotoviti odločno usmerjanje in polno podporo, da odpravi vse negotovosti okrog GNSS.

4.1.7

Zaupanje v vodenje in upravljanje programov GNSS je bistveno za podporo znotraj EU in na trgu. Sedanje strukture vodenja in upravljanja bi bilo treba pregledati in oceniti, ali bi bilo treba uvesti kakšne spremembe.

4.1.8

Treba bi bilo najti dodatno financiranje za programe trženja in inovacij na podlagi ustvarjalnega sodelovanja in iskanja sinergij z drugimi pobudami, kot sta digitalna agenda in Unija inovacij.

4.1.9

Pripraviti je treba trženjsko in inovacijsko strategijo na podlagi vrednostne verige/proizvodov/tržnih segmentov za vsak del industrije nadaljnjih aplikacij: elektronika, programska oprema, mobilna telefonija, radio, strojna oprema in storitve.

4.1.10

Komisija bi morala proučiti sektorje, v katere bi bilo treba uvesti nove predpise, da se izkoristijo prednosti, ki jih prinašajo aplikacije in tehnologije evropskega GNSS.

4.1.11

Določiti bi bilo treba ureditvene ukrepe, ki bodo izbiri tehnologij EGNOS/GALILEO dali prednost pred slabšimi tehnologijami, zlasti za aplikacije, ki zahtevajo zaupanje v neprekinjenost storitev ali visoko raven natančnosti in integritete, ali za varnost.

4.1.12

EU bi morala uveljaviti svoj vpliv v forumih evropskih industrijskih standardov (promet, letalstvo, kmetijstvo itd.), da zagotovi prednostno obravnavo tehnologije EGNOS/GALILEO in da spodbuja obstoječo interoperabilnost med programom GALILEO in sistemom GPS.

4.1.13

Znižanje cene čipja za sprejemnike EGNOS/GALILEO pod ceno čipja, ki se uporablja izključno za GPS, bi moralo biti pomembna strateška prednostna naloga. Učinki krivulje izkušenosti, ki jih ustvari proizvodnja velikih količin, so bistvenega pomena za nizkostroškovno proizvodnjo čipja za sprejemnike, kar je tudi razlog, da se morajo uveljaviti med razvijalci rešitev.

4.1.14

Vložiti bi bilo treba velika prizadevanja v iskanje sinergij z digitalno agendo in Unijo inovacij za skupno izvajanje inovacijskih in trženjskih programov.

4.1.15

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju in podpori podjetništva med MSP, da se slednja vključijo v zagotavljanje aplikacij GNSS.

4.1.16

Uvesti bi bilo treba premišljen program razvoja inovacijskih grozdov, ki bo zajel vse proizvodne in tržne priložnosti za EGNOS in GALILEO.

4.1.17

Pripraviti bi bilo treba zemljevid vrednosti, ki bo pokazal vsa podjetja in organizacije, ki bi lahko bili ali bi morali biti vključeni v ustvarjanje tehnologije, aplikacij in storitev za EGNOS/GALILEO. Zemljevid vrednosti bi pokazal obstoječe in možne povezave med številnimi akterji. Bil bi učinkovito strateško orodje za ugotavljanje priložnosti, analiziranje problemov in pripravljanje načrtov.

4.1.18

Imenovati in najeti bi bilo treba velika podjetja, ki bodo uradno spodbujala in vodila razvoj aplikacij GNSS v Evropi.

4.2.1

Standard kakovosti tehnologije EGNOS/GALILEO in storitev, uvedenih na trg, mora biti vedno najvišji, kar je lahko. Vzdrževati je treba strog nadzor kakovosti pri razvoju tehnologije in njenem uvajanju na raven končnega uporabnika.

4.2.2

Poleg natančnosti in integritete je treba najti nove vire razlikovanja, morda na podlagi inovativnega poslovnega modela, ki ustvarja novo izboljšano ponudbo, ki je združljiva z drugimi tehnologijami in storitvami.

4.2.3

Spodbujati bi bilo treba inteligentne proizvode in storitve z uporabo integriranih tehnologij in storitvenih komponent v povezavi s programi v okviru digitalne agende in Unije inovacij.

4.2.4

Forum za aplikacije bi moral iskati udeležence zunaj obstoječega tehnološkega in storitvenega sektorja. Tako vključevanje bi spodbudilo inovacije in ustvarjalno razmišljanje, ki bodo presegli že ugotovljene vire.

4.2.5

Razvoj nizkostroškovnega dvojnega čipja GPS/EGNOS/GALILEO bi moral biti ena od prednostnih nalog.

4.2.6

Pripraviti je treba strategijo, ki bo ustrezno zajela učinke krivulje izkušenosti, ki jih ustvari proizvodnja velikih količin, ki so bistvenega pomena za nizkostroškovno proizvodnjo čipja za sprejemnike, da bo lahko čipje EGNOS/GALILEO stroškovno konkurenčno čipju, ki se uporablja izključno za GPS.

4.3.1

Naloga razvoja trga za aplikacije GNSS bi morala biti dodeljena trženjskim strokovnjakom. V skladu s to zahtevo bi bilo treba pregledati obstoječe strukture in kadre. Morda bo treba za to nalogo najeti strokovno podjetje, ki bo delalo po navodilih Komisije in GSA.

4.3.2

Za uspešno izvedbo akcijskega načrta je bistvenega pomena natančen, dobro premišljen in v celoti financiran načrt trženja.

4.3.3

Zastaviti bi bilo treba „pametne“ cilje za povečanje svetovnega deleža prihodkov iz nadaljnjih aplikacij GNSS. Cilje bi bilo treba zastaviti na podlagi ciljnega trga/segmenta vrednostne verige.

4.3.4

Pripraviti bi bilo treba globalno strategijo za razvoj blagovne znamke za EGNOS/GALILEO, da se uskladijo cilji, poudari vrednost blagovne znamke, poenostavijo tržne komunikacije in vnese jasnost v trženjske prednostne naloge.

4.3.5

Uvesti bi bilo treba dobro financirano in ustrezno ciljno usmerjeno kampanjo javnega komuniciranja in ozaveščanja za spodbujanje EGNOS/GALILEO med državljani. To kampanjo bi bilo treba izvajati izključno v okviru ustrezne strategije za razvoj blagovne znamke.

4.3.6

Za vso uradno potrjeno tehnologijo EGNOS/GALILEO bi bilo treba uvesti znak kakovosti, da bo blagovno znamko EGNOS/GALILEO mogoče zaščititi pred škodo, ki jo lahko utrpi njen ugled.

4.3.7

Angažirati je treba „pridigarje“ (vnete zagovornike), ki bodo širili besedo in pridobivali na svojo stran MSP za izkoriščanje razvojne možnosti.

4.3.8

Na vseh ciljnih trgih bi bilo treba iskati in snubiti pomembne akterje in vplivne subjekte, zlasti med velikimi podjetji.