3.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 326/9

1.

strategije Evropa 2020, ki določa ambiciozne cilje za pametno, vključujočo in trajnostno rast, ki jih je treba uresničiti v prihodnjem desetletju in v katerih je izpostavljena zlasti potreba po ukrepih za izboljšanje stopenj izobrazbe, dvig stopenj zaposlenosti in spodbujanje socialnega vključevanja, ter ki opredeljuje poseben krovni cilj EU v zvezi z izobraževanjem (1), pa tudi druge v zvezi z zaposlovanjem (2), socialnim vključevanjem (3) ter raziskavami in inovacijami (4);

2.

sklepov Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (5), ki ostajajo temelj za takšno sodelovanje in ki dopolnjujejo strategijo Evropa 2020 z izpostavljanjem ključnega prispevka, ki ga morata vložiti izobraževanje in usposabljanje pri reševanju številnih socialno-ekonomskih, demografskih, okoljskih in tehnoloških izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa, in ki določajo štiri strateške cilje (6), namenjene zagotavljanju trajnostne gospodarske blaginje in zaposljivosti ter osebnega, socialnega in poklicnega razvoja vseh državljanov;

3.

resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (7), ki priznava, da je pospeševanje socialne in poklicne vključenost mladih žensk in moških bistven dejavnik za doseganje ciljev evropske strategije za rast in delovna mesta, skupaj s spodbujanjem osebnostnega razvoja, socialne kohezije in aktivnega državljanstva. Bistveno je vsem mladim ženskam in moškim omogočiti, da kar najbolje izkoristijo svoje sposobnosti. Zato resolucija poziva k posebnim pobudam na področju mladine, in sicer politikam in ukrepom, ki posebno pozornost namenjajo mladim na področjih, kot so neformalno učenje, participacija, prostovoljne dejavnosti, mladinsko delo, mobilnost in obveščanje, socialna vključenost, kultura in zdravje. Poziva tudi k pobudam, temelječim na celostnem pristopu, to je pobudam, ki omogočajo medsektorski pristop med mladinskimi politikami in drugimi ustreznimi področji politike;

4.

države članice in Evropska unija bi morale v okviru strategije Evropa 2020 izvajati reforme, namenjene pametni in vključujoči rasti, to je rasti, ki temelji na znanju in inovacijah ter omogoča največjo možno mero participacije. Namenjene bi morale biti izboljšanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja, podpiranju raziskav ter spodbujanju inovacij in prenosu znanja po vsej EU. Pospeševale naj bi podjetništvo in pomagale pretvoriti ustvarjalne zamisli v inovativne proizvode, storitve in postopke, ki lahko ustvarijo rast, kakovostna in trajna delovna mesta, ozemeljsko, ekonomsko in socialno kohezijo ter pomagajo pri učinkovitejšem in bolj smotrnemu reševanju evropskih in svetovnih družbenih izzivov;

1.

Je sicer blaginja Evrope v veliki meri odvisna od mladih, a se premnogi med njimi še vedno soočajo s precejšnjimi težavami pri uresničevanju svojega potenciala in zagotavljanju lastnega prispevka k družbi: preveč jih opusti šolanje brez kvalifikacij ali z nezadostnim znanjem, ne dobijo zaposlitve in se znajdejo v nevarnosti socialne izključenosti, kar posledično povzroča visoke stroške tako za posameznika kot za družbo kot celoto. Ureditev tega stanja zahteva bolj integriran, medsektorski pristop do izobraževanja in usposabljanja, mladine, zaposlovanja in socialnih politik, ki temelji na trenutnih prednostih in razvija učinkovite nove ukrepe.

2.

Je za veliko držav članic izvajanje nacionalnih strategij in instrumentov za vseživljenjsko učenje, ki so bistveni za omogočanje tako mladim kot tudi odraslim, da pridobivajo, ohranjajo in širijo znanje, spretnosti in kompetence skozi celotno poklicno pot, še vedno izziv. Zlasti so potrebne prožnejše učne poti, ki ženskam in moškim v različnih življenjskih obdobjih omogočajo prehajanje med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, pa tudi med formalnim, neformalnim in priložnostnim učnim okoljem, ter ki lahko pritegnejo netradicionalne učence.

3.

V prihodnjih letih bo za vse več delovnih mest potrebna visoka stopnja usposobljenosti (9), vendar pa ima EU trenutno nižji odstotek ljudi s terciarno ali enakovredno stopnjo izobrazbe (10) ter manjši delež raziskovalcev kot njeni tekmeci. Poleg tega bodo za inovacijsko sposobnost Evrope potrebna partnerstva znanja in močnejše povezave med izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami in podjetji, da se okrepi trikotnik znanja. To bo tudi sredstvo za zagotavljanje, da se bodo osebe na delovnih mestih, za katera se zahteva nižja usposobljenost, bolj sposobne prilagajati spreminjajočim se zahtevam trga dela.

4.

Učna mobilnost lahko poleg uresničevanja osebnih in socialno-ekonomskih ciljev zagotovi koristen način za povečanje zaposljivosti in pridobivanje ali krepitev poklicnih, pedagoških, jezikovnih, medosebnih in medkulturnih kompetenc. Prav tako lahko prispeva k izboljšanju kakovosti izobraževalnih ustanov in sodelovanja med njimi. Čeprav programi in instrumenti politike EU pomembno prispevajo na tem področju, pa je še precej neizkoriščenega potenciala za učno mobilnost, ki je vse prevečkrat zgolj izjema. Za skupine, kot so mlajši odrasli učenci, učitelji, vodje usposabljanj in pedagoško osebje, bi bilo treba dejavno spodbujati možnosti za učno mobilnost v formalnem učnem okolju. Mlajši odrasli bi takšne priložnosti morali imeti na voljo tudi v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih. Treba je raziskati tudi nove inovativne oblike te mobilnosti, vključno z virtualno mobilnostjo, dostop do nje pa povečati ter posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam in enakosti spolov.

1.

Bi pri prizadevanjih za cilje pobude Mladi in mobilnost morale Evropska komisija in države članice sodelovati v splošnem okviru strategije Evropa 2020 in hkrati zagotoviti skladnost z obstoječimi ureditvami, zlasti tistimi znotraj strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“), evropske strategije zaposlovanja in prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine. V teh okvirih ter v skladu z zadevnimi splošnimi načeli in cilji bi bilo treba izvajati ukrepe, spremljanje in postopke poročanja. Ukrepe je treba dobro usklajevati z vključenostjo in sodelovanjem zadevnih zainteresiranih strani na vseh ravneh, tudi s strukturiranim dialogom.

2.

Integrirane smernice strategije Evropa 2020  (11) določajo okvir za usklajene politične ukrepe, od katerih večina sodi v pristojnost držav članic. Z ustreznim spremljanjem, vzajemnim učenjem in pripravo prispevka za zasedanja Evropskega sveta bi moral imeti Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport ključno vlogo pri izvajanju pobude Mladi in mobilnost ter širše strategije Evropa 2020, vključno s posebno nalogo doseganja krovnega cilja EU na področju izobraževanja in usposabljanja.

3.

Potrebna so dodatna prizadevanja za pomoč mladim pri uresničevanju številnih socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se soočajo. Vendar bi se morala v času proračunskih omejitev ta prizadevanja osredotočiti na optimizacijo in racionalizacijo političnih ciljev in naložb, in sicer tako, da bi bili ti cilji in naložbe tesneje povezani s cilji Evrope 2020 in prednostnimi nalogami strateškega okvira „ET 2020“.

4.

Četudi obseg obstoječih programov EU, kot so Vseživljenjsko učenje, Erasmus Mundus in Mladi v akciji, presega obseg pobude Mladi in mobilnost, bodo ti očitno pomembno prispevali k doseganju ciljev te pobude ter na splošno k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Pri oblikovanju naslednje generacije programov bi bilo treba upoštevati tako širok obseg programov kot njihov prispevek k pobudi.

5.

Treba bi bilo dejavno spodbujati večjo mobilnost, tudi s tretjimi državami in državami kandidatkami, pri tem pa uporabiti ustrezne programe in mehanizme. Učna mobilnost bi morala imeti tudi kakovostno razsežnost in bi morala temeljiti na dobro razvitem sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje. Treba bi bilo tudi raziskati možnosti, ki jih ponujajo druge obstoječe oblike sodelovanja, da se izboljšata kakovost in pestrost mobilnosti. Vendar na mobilnost ne bi smeli gledati kot na cilj sam po sebi, temveč kot na sredstvo za boljše pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc ter za uresničevanje osebnih in družbenih izzivov.

Posebej v zvezi s področjem izobraževanja in usposabljanja:

Posebej v zvezi s področjem mladine:

Posebej v zvezi s področjem zaposlovanja:

1.

Zagotoviti tesno sodelovanje med vsemi sorodnimi področji politik, zlasti izobraževanja, mladine, socialnih zadev, zaposlovanja ter raziskav in inovacij, da bi raziskali, kakšne so možnosti za skupne cilje.

2.

Zagotoviti, da Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport ter druge ustrezne sestave Sveta v polni meri sodelujejo v strategiji Evropa 2020, zlasti tako, da Evropskemu svetu redno poročajo o napredku pri doseganju krovnih ciljev EU.

3.

Racionalizirati in zagotoviti popolno in učinkovito uporabo programov in proračunskih sredstev EU, po potrebi tudi tako, da jih povežejo z nacionalnimi in regionalnimi viri ter da razmislijo o uporabi evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter pomoči Evropske investicijske banke.

4.

Poskusiti čim bolj izkoristiti druge in po možnosti nove vire financiranja za spodbujanje učne in zaposlitvene mobilnosti.

5.

Upoštevati posledice teh sklepov pri naslednji generaciji programov EU in naslednjem finančnem okviru EU.