30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/11

1.

Eden od trinajstih ciljev, zastavljenih leta 2002 v delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010, je bil izboljšanje bralne pismenosti. To je bila tudi ena od petih referenčnih ravni povprečne evropske uspešnosti („evropskih meril uspešnosti“), ki jih je leta 2003 določil Svet: do leta 2010 bi se namreč v Evropski uniji moralo število petnajstletnikov, ki dosegajo slabe rezultate v bralni pismenosti, zmanjšati za najmanj 20 % v primerjavi z letom 2000. Drugo merilo uspešnosti, povezano z matematiko, naravoslovjem in tehniko, ki bi ga bilo ravno tako treba izpolniti do leta 2010, je bilo najmanj 15-odstotno povečanje skupnega števila diplomantov na teh področjih.

2.

Evropski svet je marca 2008 ponovno pozval države članice, naj občutno zmanjšajo število funkcionalno nepismenih med mladimi in izboljšajo šolski uspeh učencev iz migrantskih družin oziroma učencev iz prikrajšanih skupin (3).

3.

Novembra 2008 je bila v sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, določena agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu (4), obenem pa je bilo poudarjeno, da se ne stori dovolj za dosego ciljev na področju bralne pismenosti. Svet se je strinjal, da je treba zagotoviti in izboljšati usvajanje bralne pismenosti in računstva kot bistvenih elementov ključnih kompetenc. Države članice so bile pozvane, naj s sodelovanjem zlasti zvišajo raven pismenosti in računstva ter spodbudijo večje zanimanje za matematiko, naravoslovje in tehniko.

4.

S Sklepi sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) iz maja 2009 (5) sta ponovno oživela pomen pismenosti in računstva kot bistvenih elementov ključnih kompetenc ter vprašanje, kako narediti matematiko, naravoslovje in tehniko privlačnejše. Namen novega merila uspešnosti, ki ga je Svet sprejel v tem okviru, je doseči ustrezno raven osnovnih znanj pri branju, matematiki in naravoslovju, in sicer z zmanjšanjem deleža posameznikov s slabimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju na manj kot 15 %.

5.

V Skupnem poročilu Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ iz leta 2010 (6) je bil poudarjen pomen partnerstva med izobraževalnimi zavodi in trgom dela kot načinom za krepitev kompetenc in pridobitev uvida v poklicno življenje in poklicne poti. Programi za sodelovanje med šolami, univerzami in industrijo po mnenju strokovnjakov pozitivno vplivajo na učenje matematike, naravoslovja in tehnike.

6.

Države članice so se na zadnjem zasedanju Evropskega sveta junija 2010 dogovorile o cilju, da je treba izboljšati raven izobrazbe v okviru strategije za rast in delovna mesta Evropa 2020 (7), ki obravnava vprašanje osnovnih znanj kot sestavni del agende za „pametno rast“ in „vključujočo rast“ ter prispeva k vodilnim pobudam, denimo k pobudi Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta ter k Digitalni agendi;

1.

V izobraževanju in usposabljanju v EU je bil v zadnjem desetletju dosežen splošen napredek, vendar pa evropska merila uspešnosti, dogovorjena za leto 2010, niso bila izpolnjena. Pravzaprav se je znanje branja in matematike petnajstletnikov v Evropi na splošno poslabšalo. Delež posameznikov, ki dosegajo slabe rezultate pri branju, se je povečal z 21,3 % v letu 2000 na 24,1 % v letu 2006 (8), pri matematiki pa z 20,2 % na 24 %. (9) Povprečni delež posameznikov s slabimi rezultati v naravoslovju v državah članicah je leta 2006 znašal 20,2 % (10).

2.

Dokazano je tudi, da na učenčevo uspešnost pri doseganju osnovnih znanj vpliva socialno-ekonomsko ozadje in stopnja izobrazbe staršev. V vseh državah članicah, za katere obstajajo primerljivi podatki, je uspeh učencev iz migrantskih družin pri branju, matematiki in naravoslovju slabši od tistih, ki jih dosegajo domači učenci (11).

3.

Evropa se v zadnjih desetletjih sooča z naraščajočim povpraševanjem po kvalificiranih človeških virih na področju matematike, naravoslovja in tehnike. Čeprav je bilo ustrezno evropsko merilo uspešnosti za leto 2010 izpolnjeno, pa potrebe, ki so bile podlaga zanj, še vedno obstajajo. Stopnje uspešnega dokončanja študija so se na splošno dvignile, predvsem zaradi računalništva in razširjene uporabe računalnikov, rast pa je bila precej šibkejša v matematiki, statistiki in tehničnih vedah, medtem ko je v fiziki celo upadla. Poleg tega so študentke na teh področjih še vedno močno v manjšini (12).

4.

Obstaja veliko pobud za izboljšanje bralne pismenosti v državah članicah, obstajajo pa tudi nacionalni, regionalni in lokalni ukrepi za izboljšanje odnosa do matematike in naravoslovja ter pridobitve znanj na teh področjih. Poleg tega so mnoge države članice v zadnjih letih v svoje politične programe vključile vprašanja, povezana s pridobitvijo znanj iz matematike in naravoslovja ter odnosom do njiju. Obenem so za izboljšanje naravoslovnega izobraževanja v šolah namenile znatna finančna sredstva. Programi za zgodnje usvajanje osnovnih znanj in individualizirane pristope k učenju postajajo posebne strategije v večini držav (13);

1.

Študije o matematiki, naravoslovju in tehniki po postopku odprte metode usklajevanja so pokazale, da lahko inovativne pedagoške oblike in visokokvalificirani učitelji izboljšajo odnos učencev do teh predmetov in njihovo uspešnost pri njih. Zaradi tega bi se več učencev lahko odločilo za študij teh predmetov na višji ravni, s čimer bi se eventualno lahko povečalo tudi število diplomantov s področja matematike, naravoslovja in tehnike.

2.

V poročilu Komisije iz leta 2007 z naslovom Naravoslovno izobraževanje zdaj: prenovljena pedagogika za prihodnost Evrope (14) so bili priporočeni večja uporaba naravoslovnega izobraževanja z raziskovanjem, premagovanje izoliranosti učiteljev naravoslovja s povezovanjem v mreže, namenjanje posebne pozornosti odnosu deklet do matematike, naravoslovja in tehnike ter odpiranje šol širši skupnosti –

1.

Usvajanje osnovnih znanj, ki je temelj za razvoj ključnih kompetenc za vse državljane v okviru vseživljenjskega učenja, bo imelo ključno vlogo pri izboljšanju zaposljivosti, socialne vključenosti in osebne izpolnitve državljanov. Zato si je treba prizadevati za omejevanje slabih uspehov v izobraževanju in socialne izključenosti.

2.

Dobra raven bralne pismenosti in računstva skupaj z dobrim razumevanjem osnovnih načel narave in temeljnih naravoslovnih konceptov je osnova za pridobitev ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, zato si je treba zanjo prizadevati že v zgodnjem otroštvu.

3.

Osnovni znanji bralna pismenost in matematika sta tudi temeljni sestavini kompetence „učiti se učiti“: posameznikom pomagata dostopati do novih znanj in spretnosti, jih pridobiti, predelati, usvojiti in posredovati ter jim pomagata, da postanejo samostojni učenci.

4.

Na podlagi mednarodnih podatkov, vključno s študijama PISA in TIMSS, so bile ugotovljene sistemske težave, kot so razlike med šolami in različna ozadja učencev (na primer zaradi družbeno-gospodarskih okoliščin, izobrazbene ravni staršev, razpoložljivosti opreme IKT doma itd.), kar so dejavniki, ki vplivajo na uspešno usvajanje branja, matematike in naravoslovja.

5.

Pomembni dejavniki za doseganje visokokakovostnih učnih rezultatov so kvalifikacije, kompetence in prizadevnost učiteljev, vodstva šol in pedagogov, ki izobražujejo učitelje. Zato je bistvenega pomena, da se učiteljem in vodstvu šol zagotovi najvišji standard začetnega izobraževanja, pripravništva in stalnega strokovnega razvoja, in sicer ob pomoči služb, ki zagotavljajo potrebne izobraževalne in strokovne podporne storitve.

6.

Za dosego novega, ambicioznega merila uspešnosti, določenega v strateškem okviru „ET 2020“, bo potrebnih več učinkovitih nacionalnih pobud. Upad gospodarstva in demografski izziv poudarjata, kako nujno je, da se karseda izboljša učinkovitost in zagotovi večja pravičnost šolskih sistemov ob stalnih učinkovitih naložbah v izobraževanje in usposabljanje, da bi se lahko soočili z zdajšnjimi in prihodnjimi gospodarskimi in družbenimi izzivi;

1.

pripravijo ali dodatno razvijejo strateške nacionalne pristope za večjo uspešnost učencev pri bralni pismenosti, matematiki in naravoslovju, pri čemer naj posebno pozornost namenijo učencem, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko manj ugodnega okolja;

2.

preučijo in ocenijo učinkovitost obstoječih pristopov na nacionalni ravni, da bodo lahko nadalje prispevale k oblikovanju trdne podlage za politično ukrepanje;

1.

ustanovi skupino strokovnjakov na visoki ravni, katerih naloga bi morala biti preučitev obstoječih raziskav, študij in mednarodnih poročil o bralni pismenosti v zvezi z vprašanji, izpostavljenimi v teh sklepih. Ta skupina bi morala preučiti, kako bi na podlagi uspešnih primerov političnega ukrepanja najsmotrneje in najučinkoviteje podprli bralno pismenost skozi celotno obdobje vseživljenjskega učenja, nato pa zbrati ugotovitve in do prve polovice leta 2010 pripraviti predloge za podporo političnim ukrepom držav članic;

2.

kot nadaljnje ukrepanje na podlagi opravljenega dela združenja matematičnih, naravoslovnih in tehničnih ved („MST Cluster“) v okviru odprte metode usklajevanja ustanovi tematsko delovno skupino, sestavljeno iz oblikovalcev politike in strokovnjakov iz držav članic, ki bo pomagala čim prej izpolniti novo merilo uspešnosti „ET 2020“;

3.

pospeši medsebojno učenje ter ugotavljanje in širjenje dobrih praks med državami članicami pri pridobivanju osnovnih znanj ter spremlja ukrepanje za izpolnitev merila uspešnosti „ET 2020“ in poroča o napredku;

1.

zagotovijo, da se bodo generalni direktorji, ki so pristojni za šolsko izobraževanje, po potrebi srečevali, da bi se seznanili z doseženo stopnjo napredka političnega sodelovanja na področju šolskih zadev v Evropi, obveščali nacionalne oblikovalce politik in razpravljali o prednostnih nalogah za nadaljnje delo na ravni EU na tem področju ter da bodo z zaključki takšnih razprav široko seznanjene vse zainteresirane strani, po potrebi pa bodo o teh njih razpravljali tudi ministri;

2.

spodbujajo možnosti za razvijanje skupnih pilotnih projektov med državami članicami, s katerimi naj bi prek inovativnih pristopov izboljšali osnovna znanja vseh mladih. Projekti naj bi bili prostovoljni in bi temeljili na skupaj dogovorjenih merilih, bili bi predmet skupne ocene in izhajali iz obstoječih instrumentov EU;

3.

za doseganje navedenih ciljev uporabijo vsa ustrezna sredstva, vključno s sredstvi iz odprte metode usklajevanja, programom za vseživljenjsko učenje, Sedmim okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj ter – v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami – sredstva iz Evropskih strukturnih skladov.