11.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/3

(a)

člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU) (1), v katerem je določeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti EU zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi in da morajo biti dejavnosti EU, ki dopolnjujejo nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju obolenj in bolezni pri ljudeh ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi;

(b)

resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2007 o ukrepih za obravnavo bolezni srca in ožilja (2), ki poziva države članice, naj še naprej razvijajo akcijske načrte o dejavnikih zdravja, povezanih z načinom življenja, za spodbujanje zdravega načina življenja, kakor tudi Komisijo, naj podpira pobude in sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, ki želijo z boljšo prehrano in večjo telesno dejavnostjo spodbujati boljše zdravje srca in ožilja in tako preprečevati debelost in visok krvni tlak ter povezane zaplete;

(c)

akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za globalno strategijo za preprečevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi za obdobje 2008–2013 (3), ki poziva k zmanjšanju stopnje izpostavljenosti posameznikov in prebivalstva skupnim spremenljivim dejavnikom tveganja za nenalezljive bolezni in dejavnike teh bolezni, in hkrati k temu, da se posameznikom in prebivalstvu omogoči lažja izbira bolj zdrave hrane in življenjskih slogov, ki pripomorejo k dobremu zdravju;

(d)

sklepe Sveta z dne 6. decembra 2007 (4) o beli knjigi Komisije o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo, v katerih je določen usklajen pristop EU k zmanjšanju slabega zdravja zaradi slabe prehrane, prekomerne telesne teže in debelosti. Navedeni sklepi Sveta pozitivno ocenjujejo predlog iz bele knjige, naj države članice v okviru razprav skupine na visoki ravni za prehrano in telesno dejavnost pri Komisiji (skupina na visoki ravni) kot glavno prednostno nalogo obravnavajo zmanjšanje porabe soli, in pozivajo države članice, naj podprejo ukrepe za spremembo sestave živil, ki bodo znižali vsebnost soli, nasičenih maščob, transmaščobnih kislin, dodanega sladkorja in energetsko bogatost živil, zaradi vpliva, ki ga imajo te sestavine na razvoj nenalezljivih bolezni, prekomerne telesne teže in debelosti;

(e)

forum Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in tehnični sestanek o zmanjšanju porabe soli s strani prebivalstva, ki je potekal od 5. do 7. oktobra 2006 (5), na katerem se je ponovno ocenila povezava med prekomerno porabo soli in zdravjem in so se oblikovala priporočila državam članicam in drugim zainteresiranim stranem o načinih za zmanjšanje porabe soli, da bi dolgoročno preprečili pojav nenalezljivih bolezni,

(f)

znanstvena mnenja Evropske agencije za varnost hrane, v katerih je navedeno, da dnevna poraba natrija (3–5 g natrija, približno 8–11 g soli) večine Evropejcev daleč presega priporočeno dnevno količino in da so glavni vir natrija v prehrani predelana živila, s katerimi zaužijemo okoli 70–75 % njegove skupne količine (6);

(a)

v skladu z evropskimi statističnimi podatki o boleznih srca in ožilja za leto 2008 (7) te bolezni povzročijo skoraj polovico vseh smrtnih primerov v EU – tj. 42 % – kar pomeni več kot 2 milijona smrtnih primerov. Skupni strošek bolezni srca in ožilja v EU je leta 2006 dosegel 192 milijard EUR; okoli 57 % tega zneska so zajemali stroški zdravstvenega varstva, 21 % izguba produktivnosti in 22 % neformalna oskrba ljudi z boleznimi srca in ožilja;

(b)

v skladu z ocenami WHO visok sistolični krvni tlak, ki je posledica bolezni srca in ožilja, povzroči 51 % primerov kapi in 45 % smrtnih primerov zaradi ishemične bolezni srca (8);

(c)

je zaradi spreminjajoče se demografske strukture EU potrebna daljša delovna doba ljudi, oslabelost zaradi visokega krvnega tlaka ter bolezni srca in ožilja pa negativno vpliva na trg dela (9);

(d)

so na voljo trdni znanstveni dokazi, da uživanje velike količine soli – kot to danes velja za Evropo – znatno vpliva na povišanje krvnega tlaka in s tem na nastanek bolezni srca in ožilja, poleg vpliva na krvni tlak pa ima lahko tudi neposredne škodljive učinke, ki povečajo tveganje za kap, hipertrofijo levega prekata in bolezni ledvic (10);

(e)

so za reševanje izziva potrebni oprijemljivi in usklajeni ukrepi, kot sta ozaveščanje javnosti o tem problemu in zmanjšanje vsebnosti soli v živilih;

(f)

je nujno potrebno dolgoročno spremljanje napredka, saj se bodo rezultati zmanjšanja porabe soli in povezanega bremena bolezni pokazali šele čez čas;

(a)

določitev realnih ciljev glede na stopnjo porabe soli s strani prebivalstva v času priprave politik in uresničljivih časovnih okvirjev za dosego teh ciljev;

(b)

ozaveščanje javnosti o zdravstvenih koristih uživanja ustrezne količine soli in o ukrepih, s katerimi lahko zmanjšamo porabo soli, ter spodbujanje zdravstvenih delavcev, da ljudi obveščajo o potrebnem zmanjšanju količine soli v prehrani;

(c)

spodbujanje proizvajalcev in ponudnikov hrane, da okrepijo ukrepe za spremembo sestave živil, s katerimi bi čim bolj zmanjšali vsebnost soli v živilih in pripravljenih obrokih;

(d)

zbiranje pomembnih in primerljivih informacij o porabi soli s strani prebivalstva in o vsebnosti soli v živilih, ki so glavni del prehrane v posameznih državah, da bi lahko spremljali in ocenili napredek nacionalnih politik za zmanjšanje porabe soli;

(e)

zagotavljanje podpore okviru EU za nacionalne pobude za zmanjšanje porabe soli;

(a)

nadaljuje s sistematičnim pristopom za zmanjšanje visoke porabe soli na evropski ravni, tako da uvede okvir EU za zmanjšanje porabe soli, pri tem pa upošteva delo zadevnih mednarodnih organizacij in zlasti WHO;

(b)

še naprej trdno podpira prizadevanja držav članic za krepitev, ohranitev ali razvoj nacionalnih pobud za doseganje ustrezne stopnje porabe soli;

(c)

skupaj z državami članicami redno ugotavlja najnižjo vsebnost soli v različnih skupinah in podskupinah živil, ki so običajno glavni vir soli v povprečni prehrani, ki se je dosegla na ravni EU, da bi tako lahko prepoznali, kaj je uresničljivo v vsaki skupini živil;

(d)

podpre ukrepe za spremembo sestave živil, ki jih izvajajo države članice ter proizvajalci in ponudniki živil, kakor tudi razišče ter ugotovi mehanizme in instrumente, ki bodo živilsko industrijo spodbudili, da bo še naprej zniževala vsebnost soli v živilih;

(e)

okrepi sodelovanje z interesnimi skupinami v okviru platforme EU za prehrano, telesno aktivnost in zdravje, in zlasti spodbuja ukrepe za spremembo sestave živil, da bi se zmanjšala vsebnost soli v živilih;

(f)

redno poroča o napredku ukrepov Komisije za izvedbo okvira EU za zmanjšanje porabe soli. Poročila o napredku bi morala vključevati izide razprav in srečanj s podjetji, ki trgujejo prek državnih meja, ali z evropskimi trgovinskimi organi/sektorji, ter oceno odzivov sodelujočih interesnih skupin. Poročila bi morala zajemati tudi oceno vpliva ukrepov EU in ukrepov o katerih so poročale posamezne države članice;

(g)

analizira stanje in ukrepe, ki so bili izvedeni v EU in državah članicah, in leta 2012 poroča o svojih ugotovitvah.

(a)

sprejemljivo najvišjo vrednostjo vnosa natrija (sprejeto 21. aprila 2005); http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/nda_opinion_ej209_sodium_v2_en1,5.pdf

b)

pregledom označevanja referenčnih vrednosti vnosa za izbrana hranila (sprejeto 13. marca 2009); http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/nda_op_ej1008_labelling_reference_intake_values_en.pdf