5.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/7


Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 299/05

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„KOŁOCZ ŚLĄSKI“/„KOŁACZ ŚLĄSKI“

ES št.: PL-PGI-0005-0728-20.11.2008

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Kołocz śląski“/„kołacz śląski“

2.   Država članica ali tretja država:

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 2.4

Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je pravokotne oblike in je visoko približno 3,5 cm (± 0,5 cm). „Kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ z merami 40 × 60 cm (± 5 cm) tehta približno 5–6 kg.

„Kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ se proizvaja v naslednjih oblikah:

brez nadeva,

s sirnim, makovim ali jabolčnim nadevom.

Vrhnja plast peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je iz drobljenega posipa.

Plast kvašenega testa je kremne barve, barva nadeva pa se razlikuje glede na uporabljeno surovino, tj.:

kremasto rumena za sirni nadev,

temno siva za makov nadev,

in jantarna, medena barva za jabolčni nadev.

Zunanja plast peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je običajno zlate barve in posuta s sladkorjem v prahu.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Za pripravo peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ se uporabljajo naslednje surovine:

 

za kvašeno testo:

0,70–0,90 kg pšenične moke,

0,30–0,50 l mleka,

0,10–0,30 kg sladkorja,

0,04–0,06 kg kvasa,

0,10–0,30 kg jajc,

0,10–0,30 kg masla (25 % masla se lahko nadomesti z margarino z vsaj 70-odstotno vsebnostjo maščobe),

sol;

 

za sirni nadev:

2,4–2,6 kg polmastne skute,

0,22–0,26 kg rumenjaka kokošjih jajc,

0,40–0,60 kg sladkorja,

ena limonina lupina za aromo,

0,10–0,30 kg masla;

 

dodatka po izbiri:

0,09–0,11 kg rozin,

0,09–0,11 kg smetane ali vanilijine jajčne kreme;

 

za makov nadev:

1,4–1,6 kg modrih makovih semen,

0,40–0,60 kg sladkorja,

0,10–0,30 kg jajčne mase,

0,10–0,30 kg masla,

0,40–0,60 l vode,

mandljeva aroma;

 

dodatek po izbiri:

0,09–0,11 kg rozin ali 0,09–0,11 kg mandljev, 0,09–0,11 kg orehov ali 0,30–0,50 kg biskvitnih drobtin;

 

za jabolčni nadev:

2,80–3,20 kg pečenih jabolk,

0,25–0,4 kg sladkorja,

 

dodatek po izbiri:

cimet, 0,15–0,25 kg vanilijine jajčne kreme ali 0,15–0,25 kg krušnih drobtin.

Možnost dodajanja različnih sestavin v nadev ne vpliva na osnovne lastnosti proizvoda in ne spremeni posebnih lastnosti peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“.

 

Za drobljen posip:

0,35–0,45 kg masla,

0,70–0,90 kg pšenične moke,

0,35–0,45 kg sladkorja,

vanilijin sladkor.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Na opredeljenem geografskem območju je treba izvajati naslednje proizvodne postopke:

priprava kvašenega testa,

priprava nadeva,

priprava drobljenega posipa,

ločevanje in valjanje testa,

oblikovanje testa v pekaču in nalaganje plasti peciva „kołocz“,

peka,

okraševanje.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ se lahko prodaja, ne da bi se pakiralo ali označilo. Prodajna mesta so označena z napisi, na katerih je ena od različic imena: „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“. Če se uporablja embalaža, je na etiketi peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ ena od registriranih različic imena, logotip zaščitene geografske označbe ali izraz „Zaščitena geografska označba“ ali kratica „ZGO“.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Opoljsko vojvodstvo, kot je opredeljeno s svojimi upravnimi mejami, in naslednje občine Šlezijskega vojvodstva:

Będzin, Bielsko, mesto Bielsko-Biała, Bieruń-Lędzińy, mesto Bytom, mesto Chorzów, Cieszyn, Gliwice, mesto Gliwice, mesto Jastrzębie-Zdrój, mesto Katovice, Lubliniec, Mikołów, mesto Mysłowice, mesto Piekary Śląskie, Pszczyna, Racibórz, mesto Ruda Śląska, Rybnik, mesto Rybnik, mesto Siemianowice Śląskie, mesto Świętochłowice, Tarnowskie Góry, mesto Tychy, Wodzisław, mesto Zabrze in mesto Żory.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja:

Pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je del tradicije peke in uživanja poročnih tort, ki sega v 10. stoletje. Ker se je obravnavalo kot čarobno pecivo, ga je bilo treba peči pod posebnimi pogoji, in sicer so ga pekle za to posebej usposobljene ženske, ki so morale na primer preprečiti, da bi bil v sobi prepih. Moški med peko niso smeli v kuhinjo.

Ker se je pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ začelo povezovati s praznovanji, se je njegova priljubljenost skozi stoletja še povečala. Draga poročna torta, tj. torta „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“, naj bi zagotovila, da bosta mladoporočenca blagoslovljena z otroki. Čeprav je pecivo kot praznična torta še vedno zelo pomembno, je sčasoma postalo bolj vsakdanji proizvod. V Šleziji je zelo cenjena tradicija iz 18. stoletja, v skladu s katero svatje na poročni gostiji prejmejo „prispevek“, ki ga v severnem delu opoljskega območja imenujejo „dostava“ ali „zavitek“, v južni Šleziji pa „malo darilo“ ali „dar“. Sčasoma je v Šleziji postala priljubljena navada „raznašanja kołocza“. Običaj je, da se pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ tri ali štiri dni pred poroko razdeli med svate.

5.2   Posebnost proizvoda:

Posebne razlikovalne lastnosti peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ so se razvile v dolgoletni pekarski tradiciji:

štiri vrste (brez nadeva ali z jabolčnim, makovim ali sirnim nadevom),

pravokotna oblika,

drobljen posip.

„Kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je na voljo v štirih različicah, ki so se oblikovale v večletni pekarski tradiciji, in sicer: brez nadeva ali s sirnim, makovim ali jabolčnim nadevom.

Še ena posebna lastnost, po kateri se pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ razlikuje od drugih podobnih proizvodov, je njegova pravokotna oblika – v drugih regijah Poljske je „kołacz“ okrogel. Sámo ime „kołocz/kołacz“ se v poljskem jeziku nanaša na praznično torto in izvira iz besede „koło“ (ki pomeni „kolo“), ki opisuje njeno obliko.

Za drobljen posip peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je značilen maslen okus, ker se zanj porabi veliko masla, poleg tega pa je gostejši in bolj grob od posipov, ki se uporabljajo v drugih delih države.

Posebne lastnosti peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ ne temeljijo le na starodavni tradiciji ali senzoričnih lastnostih, ampak tudi na njeni simbolični vrednosti, ki jo kot praznična torta še vedno uživa v Šleziji.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Povezava med pecivom „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ in območjem temelji na posebnih lastnostih proizvoda, opisanih v točki 5.2 zgoraj, in spodaj opisanem ugledu.

Prebivalci Šlezije, tj. obmejne regije, so še posebej navezani na svojo tradicijo in zelo cenijo svojo kulturno dediščino. V Šleziji obstaja dolga tradicija uporabe peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ kot praznične torte, ki se uživa zlasti na porokah, o čemer pripoveduje med drugim legenda, da so v starodavnem času škratje, ki so živeli v dolini mesta Nysa, pametno mlado dekle naučili, kako se pripravi „kołacz“, dekle pa je to spretnost nato preneslo drugim prebivalcem Šlezije.

Ugled peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je uveljavljen že vsaj 100 let. Recept za „dobro torto ‚kołocz śląski‘ z drobljenim posipom – cesarjevo najljubšo torto“ je mogoče najti v kuharski knjigi Illustriertes Kochbuch, ki je leta 1913 izšla v Frankfurtu na Majni. Recept za „kołocz śląski“ z drobljenim posipom je bil leta 1931 objavljen tudi v knjigi Grundrezepte als Schlüssel zur Kochkunst. V berilu Deutsches Lesebuch für Volksschulen, 3. und 4. Schuljahr, ki je leta 1937 izšlo v Vroclavu, je objavljena pesem z naslovom „Streuselkuchen“ (v poljskem jeziku „kołocz z posypką“), katere prevod se glasi: „Kołocz z makovimi semeni, sirom ali jabolki/kołocz śląski z drobljenim posipom/nič ni tako dobro/na celem širnem svetu/[…]“. Sodobni viri, kot sta knjiga Kuchnia śląska – jodło, historia, kultura, gwara, objavljena leta 2003, ali knjiga Polskie kuchnie regionalne iz leta 2007, pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ označujejo kot enega od najpomembnejših elementov šlezijske kulture.

Ugled peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ potrjujejo številne prejete nagrade in odlikovanja: Tradycyjny Produkt Opolszczyzny 2007 (Tradicionalni proizvod opoljskega območja 2007), Opolska Marka 2007 in posebno odlikovanje za spodbujanje tradicionalnih proizvodov opoljskega območja v letu 2007. Leta 2006 je pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ prišlo v finale državnega tekmovanja Nasze Kulinarne Dziedzictwo (Naša kulinarična dediščina) in leta 2008 na istem tekmovanju doseglo tretje mesto.

Pecivo „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ je vedno bolj znano zunaj regije in zunaj Poljske, na opoljskem območju in v Zgornji Šleziji pa si brez njega ni mogoče predstavljati šlezijske kuhinje.

Nekoč so „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“ pekle predvsem gospodinje, danes pa se pripravlja v pekarnah. Je pomemben sestavni del regionalnih praznovanj in dogodkov. Na takem dogodku se tudi v razmeroma majhnih lokalnih skupnostih zaužije veliko peciva „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“.

Dogodki, posvečeni pecivu „kołocz śląski“ ali „kołacz śląski“, se odvijajo v različnih delih geografskega območja. Taka je bila na primer prireditev za največji „kołacz“ na svetu, ki je potekala avgusta 2008 v mestu Opole in ki jo je obiskalo deset do dvajset tisoč ljudi, na njej pa so poskušali podreti svetovni rekord iz Guinnessove knjige rekordov; „kołacz“, ki so ga spekli ob tej priložnosti, je bil dolg 136,6 metra in je tehtal približno 1 500 kg. Predstavniki konzorcija sodelujejo na razstavah in trgovinskih sejmih, med katerimi so največji Polagra v Poznanju, Zeleni teden v Berlinu in Agribex v Bruslju, ter tudi na lokalnih razstavah in trgovinskih sejmih.

Proizvod se pojavlja tudi v medijih, na primer na programu Dzień dobry w sobotę na TVP1 ter v časopisnih člankih, kot so „Śląski kołocz – opolski produkt“ (Nowa Trybuna Opolska, 5.11.2007), „Wybierz współczesną ikonę Śląska“ (Gazeta Wyborcza, 16.2.2007) in „Kołocz jest śląski?“ (Gazeta Wyborcza, 3.8.2007).

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/index.php?/pol/Jakosc-zywnosci/Produkty-regionalne-i-tradycyjne/Wnioski-przeslane-do-UE-od-kwietnia-2006-roku


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.