Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 248/07

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„MIÓD DRAHIMSKI“

ES št.: PL-PGI-0005-0619-09.07.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Miód drahimski“

2.   Država članica ali tretja država:

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Pod imenom „Miód drahimski“ je mogoče prodajati pet vrst medu: ajdov med, med ogrščice, med iz resja, lipov med in mešani cvetlični med.

„Miód drahimski“ je lahko ob prodaji tekoč (precejen), kremen ali kristaliziran (zrnat). Ta med proizvedejo čebele iz nektarja. Vsebuje lahko manjše količine mane. Vendar se zato nikakor ne smejo spremeniti okus, vonj ali značilnosti medu. „Miód drahimski“ je mogoče prodajati tudi v ploščah, to je kot medeno satje.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Čebel ni dovoljeno krmiti v času pobiranja proizvoda „Miód drahimski“. Pred pobiranjem medu jih je mogoče krmiti le v izjemnih primerih, če je ogroženo rojenje, vendar je treba s to dejavnostjo prenehati vsaj 14 dni pred načrtovanim pobiranjem medu. Odmerek ne sme presegati količine krme, ki jo čebele potrebujejo za dva dneva. Čebele je dovoljeno krmiti le z belim pesnim sladkorjem ali že pripravljenim sirupom (krmo za čebele) z najmanj 73-odstotno vsebnostjo sladkorja (glukoze, fruktoze, saharoze). Ni nujno, da beli pesni sladkor in sladkorni sirup izvirata z območja, kjer se pridobiva „Miód drahimski“. To ne vpliva na kakovost medu.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Vse faze proizvodnje od postavitve panjev do končnega pakiranja medu morajo potekati na opredeljenem geografskem območju. Satniki, ki se odstranijo ob koncu obdobja pobiranja medu, vsebujejo zrel med (vsaj tri četrtine satov mora biti pokritih). Med se hladno toči v točilu za med v čebelarjevih prostorih, pri čemer se uporabi centrifugalna sila. Mogoče ga je tudi hladno iztisniti z mehanskimi stiskalnicami. Točeni med se precedi in se nato pretoči v posode za shranjevanje medu. Proizvoda „Miód drahimski“ ni dovoljeno filtrirati, da se odstrani cvetni prah, niti ne sme biti pasteriziran. Temperatura medu ne sme v nobeni fazi proizvodnje presegati 42 °C. Uporaba kemikalij ali drugih trdnih, tekočih ali plinskih repelentov za čebele je med postopkom pobiranja medu prepovedana. „Miód drahimski“ lahko proizvajajo le medonosne čebele pasem Apis mellifera carnica (kranjska čebela) in Apis mellifera mellifera (temna evropska čebela) ter križanke teh pasem.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Namen zahteve, da se med pretoči v embalažo za maloprodajo na območju, kjer je bil pridobljen (kot je opredeljeno v točki 4), je zagotoviti ustrezno kakovost proizvoda. S to omejitvijo se hkrati zagotovi višja raven spremljanja in nadzora porekla medu. S tem se prepreči možnost, da bi „Miód drahimski“ mešali z drugimi vrstami medu. Tako se zagotovi tudi visoka raven verodostojnosti inšpekcijskega sistema in izločijo dejavniki, ki bi lahko škodovali kakovosti medu.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Vsi čebelarji in subjekti, ki se ukvarjajo z odkupom in nadaljnjo uporabo medu pod zaščitenim imenom, morajo uporabljati eno vrsto oznake. Oznake bo razdeljevalo združenje Stowarzyszenie Producentów Miodu Drahimskiego. To združenje pošlje inšpekcijskemu organu podrobna pravila o razdeljevanju oznak. Enotni sistem označevanja je namenjen zagotavljanju ustrezne kakovosti in lažji sledljivosti proizvoda. Pravila teh proizvajalcev ne smejo na noben način diskriminirati proizvajalcev, ki niso člani združenja.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja:

„Miód drahimski“ se pobira v mestnih občinah Czaplinek, Wierzchowo, Barwice in Borne Sulinowo ter na gozdnatem območju ob naselju Borne Sulinowo, ki je del pojezerja reke Drawe. Ime „Miód drahimski“ je izpeljano iz imena „Drahim“, kakor se je včasih imenovalo naselje Stare Drawsko, po katerem se imenuje regija, v katero spada območje proizvodnje. Raba prvotnega imena je po drugi svetovni vojni začela pešati, ker je bilo za zadevno upravno območje uvedeno ime Stare Drawsko. Kljub spremembi upravne nomenklature pa se za opis tega območja še vedno uporablja tudi tradicionalno ime „Drahim“.

5.   Povezava z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja:

Območje, opredeljeno v točki 4, je del baltskega podnebnega območja, kjer so bolj kot v drugih poljskih regijah izraziti vplivi oceana. Bližina Baltskega morja pripomore k višjim temperaturam na kopnem in hladnejšim poletjem. Temperaturne razmere, povezane z lego območja, so pomemben podnebni dejavnik. Ker območje leži na razmeroma visoki nadmorski višini, so temperature v tej regiji nekoliko nižje. Povprečna temperatura med majem in julijem je 14,4 °C, letno povprečje pa je med 7,0 in 7,3 °C. Tla v tej regiji so večinoma izoblikovali ledeniški nanosi in usedline, ki jih je naplavila snežnica. V sestavi tal prevladujejo podzol, ki vsebuje rahel pesek z nizko vsebnostjo gline, ter ledeniški til in pesek, ki prekrivata ilovico ali mulj. Večina območja, na katerem se proizvaja „Miód drahimski“, leži v Krajinskem parku Drawa (Drawski Park Krajobrazowy). To območje je ostalo naravno zlasti zato, ker ni bilo industrijskega onesnaženja. V park je vključenih sedem naravnih rezervatov, ki jih odlikujeta pestro rastlinstvo in živalstvo. Človeška dejavnost je zanemarljivo vplivala na ekosisteme v naravnih rezervatih. Zelo raznovrstno in obsežno omrežje rek, potokov in jezer pripomore k raznovrstnosti rastlinstva na tem območju. Tu so namreč z lobelijo porasla jezera z izjemno čisto vodo, za katera so značilne reliktne rastline, na primer debelolistna zvezdica (Stellaria crassifolia), črna mahunica (Empetrum nigrum ssp. nigrum) in ozka šašuljica (Calamagrostis stricta). Veliko rastlin na tem območju je zaščitenih, na primer navadna orlica (Aquilegia vulgaris), navadni volčin (Daphne mezereum) in navadna močvirnica (Epipactis palustris).

Vpliv zadevnega območja na razširjenost drugih medonosnih rastlin

Ajda

Ta regija je zaradi ne zelo kakovostnega podzola, reguliranega vodnega sistema in podnebnih razmer odlična za gojenje ajde. Zlasti pomembna je visoka stopnja vlažnosti zraka (do 81 %). Ajda se goji na približno 400 organskih kmetijah, in sicer na približno 1 120 hektarih površin.

Lipa

Na opredeljenem območju raste veliko primerkov spomeniško zaščitenih lip, ob približno 90 % glavnih in stranskih cest ter poti, speljanih skozi vasi na območju proizvodnje medu „Miód drahimski“, pa so zasajene stare lipe. Te oblikujejo lipove drevorede. Ta drevesna vrsta je na zadevnem območju tako razširjena zaradi ustrezne prsti in neonesnaženosti. Ključni okoljski dejavnik je dejstvo, da zraka ne onesnažujejo industrijski viri, na kar so lipe še posebno občutljive.

Ogrščica

Za gojenje ogrščice na opredeljenem območju je značilno, da se pridelek goji na več hektarjev velikih poljih, ki jih med seboj ločujejo številni gozdovi. S tem so čebelam zagotovljene odlične razmere za razvoj in nabiranje nektarja, saj ni močnega vetra. Na opredeljenem območju se ogrščica goji na skoraj 1 400 hektarih površin.

Resje

Na gozdnatem območju ob naselju Borne Sulinowo je eno od najobsežnejših vresišč v Evropi. Resje skupaj pokriva približno 6 000 hektarov površin na tem območju. Ta vsebuje sestoje navadnega resja (Polio-Callunetum) ter vresišča, porasla z vrstama Scabiosa canescentis in Genistetum tinctoriae. Tako obširna vresišča na tem območju so se oblikovala zaradi ustrezne prsti in ravno prave osončenosti kot posledice velikih nepogozdenih predelov.

Spretnosti prebivalstva

Dolga zgodovina čebelarstva na tem območju je pripomogla k razvoju spretnosti lokalnih čebelarjev ter načel pobiranja medu in čebelarjenja, kar neposredno vpliva na kemično sestavo medu. Na splošno velja, da se med pridobiva le iz satnikov, v katerih so čebele pokrile že vsaj tri četrtine satov, kar pomeni, da je pobrani med zrel. Temperatura medu ne sme v nobeni fazi proizvodnje presegati 42 °C.

5.2   Posebnost proizvoda:

„Miód drahimski“ je kakovosten proizvod, za katerega sta značilni nizka vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF) in visoka vsebnost reducirajočega sladkorja. Za ta med je posebno značilna visoka vsebnost prevladujočega cvetnega prahu, navedenega v točki 3.2. Poleg visoke vsebnosti prevladujočega cvetnega prahu je njegova glavna značilnost še delež cvetnega prahu edinstvenih reliktnih in endemičnih rastlin. Posebna lastnost mešanega cvetličnega medu je izjemna raznovrstnost cvetnega prahu, ki ga vsebuje, saj cvetni prah nobene rastline ne presega 35 % celotne količine, kar pomembno vpliva na široko paleto okusov tega medu.

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

„Miód drahimski“ je tesno povezan z območjem, s katerega izvira, saj se pod tem imenom prodajajo vrste medu, proizvedene iz rastlin, tipičnih za to regijo. To so ajdov med, med ogrščice, med iz resja, lipov med in mešani cvetlični med. Zadevno območje, kot je opisano v točki 5.1, zaznamujejo razmeroma malo padavin, veliko vodnih površin, visoka relativna vlažnost in zmerna vetrovnost, kar vse pomembno vpliva na razširjenost in kakovost posameznih medonosnih rastlin, iz katerih se pridobiva sortni „Miód drahimski“. Raznovrstni ekosistemi, ki so se izoblikovali po zaslugi čistega naravnega okolja, zagotavljajo tudi zelo raznovrstno sestavo cvetnega prahu, kar potrjuje edinstvenost mešanega cvetličnega medu „Miód drahimski“. Dejstvo, da cvetni prah nobene rastlinske vrste ne presega 35 % celotne količine cvetnega prahu v tem mešanem cvetličnem medu, dokazuje, kako bogato je rastlinstvo zadevnega območja. Sortni in mešani cvetlični med poleg cvetnega prahu poljščin vsebujeta še cvetni prah zaščitenih endemičnih rastlin tega območja. Te medonosne rastline tu uspevajo zaradi edinstvenosti zadevnega območja, ki zajema naravne rezervate in pokrajinski park, kar pomeni, da je mogoče „Miód drahimski“ proizvajati le tukaj. Zaradi metode, uporabljene za pobiranje medu (pridobiva se le iz satnikov, v katerih so čebele pokrile že vsaj tri četrtine satov), je pridobljeni med zrel in vsebuje veliko reducirajočega sladkorja (glukoze in fruktoze), vendar je hkrati tudi zelo svež in naravnega izvora, kar dokazuje nizka vsebnost HMF. Ker medu ni dovoljeno segrevati na temperaturo, višjo od 42 °C, se ohranijo številni encimi, ki jih proizvod vsebuje zaradi svojega naravnega izvora. Značilni okus posameznih vrst proizvoda „Miód drahimski“, opisanih v točki 3.2, ki jih porabniki zelo cenijo, nastane zaradi kombinacije neokrnjenega naravnega okolja, bogatega rastlinstva in tradicionalnih spretnosti lokalnih čebelarjev. Metoda proizvodnje in pobiranja proizvoda „Miód drahimski“ se je razvijala in izpopolnjevala iz generacije v generacijo in je neločljivo povezana s spretnostmi lokalnih čebelarjev.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/DesktopDefault.aspx?TabOrgId=1620&LangId=0

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.