9.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/7

(1)

Oracle Corporation („Oracle“ ali „priglasitelj“, ZDA) je podjetje, ki kotira na borzi ter razvija in distribuira poslovne programske rešitve in s tem povezane storitve, vključno z vmesno programsko opremo, zbirkami podatkov in poslovno programsko opremo.

(2)

Sun Microsystems, Inc. („Sun“, ZDA), je podjetje, ki kotira na borzi in je dejavno na področju strojne opreme (strežniki, namizja, mikroelektronika in pomnilniške naprave) ter programske opreme in s tem povezanih storitev, vključno z operacijskimi sistemi, tehnologijo java, vmesno programsko opremo in programsko opremo za zbirke podatkov.

(3)

Komisija je 30. julija 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvah“), s katero podjetje Oracle z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Sun v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

(4)

Podjetje Oracle s predlagano transakcijo za približno 7 400 milijonov USD pridobi vse vrednostne papirje z glasovalno pravico podjetja Sun. S predlagano transakcijo bo podjetje Oracle pridobilo izključni nadzor nad podjetjem Sun. Transakcija zato pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah. Predlagana transakcija ima razsežnost Unije v skladu s členom 1(2) Uredbe o združitvah.

(5)

Komisija je po preučitvi priglasitve 3. septembra 2009 sprejela sklep, v katerem je ugotovila, da transakcija spada na področje uporabe Uredbe o združitvah in vzbuja resne pomisleke o združljivosti s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP. Komisija se je zato odločila, da bo začela postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(6)

Na priglasitelja je 9. novembra 2009 naslovila obvestilo o nasprotovanju v skladu s členom 18 Uredbe ES o združitvah. Podjetje Oracle je na obvestilo o nasprotovanju odgovorilo 3. decembra 2009. Na zahtevo priglasitelja je 10. in 11. decembra 2009 potekalo ustno zaslišanje.

(7)

Poglobljena preiskava Komisije je pokazala, da predlagana transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu.

(8)

Komisija je zato 21. januarja 2010 sprejela sklep o potrditvi v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah.

(9)

Obe podjetji, Oracle in Sun, delujeta na področju sistemov za upravljanje relacijskih zbirk podatkov („RDBMS“ ali „zbirke podatkov“). Zbirke podatkov so programi, namenjeni shranjevanju, organizaciji, analizi in ponovnemu pridobivanju informacij, ki se hranijo v elektronski obliki.

(10)

Zbirke podatkov so pomemben element pri delovanju veliko podjetij in organizacij. Podpirajo najrazličnejše aplikacije, ne glede na to, ali so že vključene v programski paket ali prikrojene interne aplikacije, kamor spadajo spletne aplikacije, sprotna obdelava transakcij („OLTP“), sprotna analitična obdelava podatkov („OLAP“) in skladiščenje podatkov. Zbirke podatkov so lahko tudi „vdelane“ v drug proizvod strojne ali programske opreme in se torej končnemu uporabniku ne prodajajo kot samostojen proizvod.

(11)

Zbirke podatkov se lahko prodajajo na lastniški podlagi, pri čemer uporabnik plača licenčnino, ali pa jih je mogoče brezplačno prenesti kot „odprtokodni“ proizvod, na primer v skladu s tako imenovano licenco GPL.

(12)

Podjetje Oracle za večino svojih proizvodov, povezanih z zbirkami podatkov, zaračunava licenčnino za programsko opremo, povezano z zbirkami podatkov, poleg tega ponuja še posebno pogodbo za „vzdrževanje“. Tako kot pri vsej poslovni programski opremi je licenčnina običajno predmet pogajanj, ki temeljijo na „kataloški“ ceni, prilagodi pa se zaradi vseh običajnih vzrokov, kot je količina.

(13)

Najpomembnejši proizvod podjetja Sun, povezan z zbirkami podatkov, je MySQL, ki je na voljo kot odprtokodni proizvod in je z licenco GPL brezplačen. Podjetje Sun v omejenem obsegu dobiva neposredne prihodke od (i) komercialnih licenc za uporabnike, ki se ne strinjajo s pogoji licence GPL, in (ii) podpornih storitev. Podjetje Sun na svoji spletni strani opisuje MySQL kot „najbolj priljubljeno odprtokodno zbirko podatkov na svetu“, pri čemer se sklicuje na 11 milijonov aktivnih namestitev in 60 000 prenosov na dan.

(14)

Analiza trga, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da so zbirke podatkov diferencirani proizvodi, a so vedno tudi zamenljive.

(15)

Komisija je ugotovila, da je upoštevni trg v tem primeru svetovni trg za RDBMS (ali „zbirke podatkov“). Ker pa se zbirke podatkov razlikujejo med sabo, je Komisija proučila različne segmente splošnega trga zbirk podatkov, da bi ocenila učinke predlagane transakcije na konkurenco.

(16)

Komisija je menila, da zaradi predlagane transakcije na splošno ne bo bistveno ovirana učinkovita konkurenca na svetovnem trgu zbirk podatkov.

(17)

Svetovni trg zbirk podatkov je v letu 2008 znašal približno [20–22] milijard USD, pri čemer se je povečal z [18–20] milijard USD v letu 2007.

(18)

Raziskovalni podjetji Gartner in IDC na podlagi prihodkov za leto 2008 navajata naslednje tržne deleže v svetovnem merilu:

(19)

Trg zbirk podatkov je izjemno koncentriran: Oracle, IBM in Microsoft so glede na prihodke leta 2008 skupaj obvladovali približno [80–90] % trga. Delež prihodka, ki ga na trgu ustvari podjetje Oracle, naj bi bil med [40–50] % in [40–50] %. Tržni delež zbirke podatkov MySQL, izračunan na podlagi prihodkov, je izjemno majhen.

(20)

Preiskava Komisije pa je pokazala, da tržni deleži na podlagi prihodkov niso dobro merilo za prikaz konkurenčnega položaja zbirke podatkov MySQL in drugih odprtokodnih zbirk podatkov. Ker se zbirka podatkov MySQL distribuira predvsem prek neplačljive licence GPL, Sun z večino njenih namestitev ne ustvarja prihodkov iz naslova zbirk podatkov.

(21)

Po drugi strani pa ni na voljo zanesljivih podatkov o skupnem obsegu trga zbirk podatkov v smislu postavitev, ki bi se na primer merile s številom uporabnikov, aktivnih licenc ali aktivnih namestitev. Glede na navedbe podjetja Gartner je MySQL najpogosteje uporabljena odprtokodna zbirka podatkov. Je tretja najpogosteje uporabljena zbirka podatkov za Microftovo zbirko podatkov SQL Server in zbirko podatkov podjetja Oracle, vendar je pred zbirkama podatkov DB2 in Sybase podjetja IBM. Preiskava še enega raziskovalnega podjetja, Evans Data Corporation, iz leta 2009 kaže, da so v predhodnem letu na območju EMEA zbirko podatkov MySQL na splošno največ uporabljali razvijalci in upravljavci informacijske tehnologije (45,6 %), pri čemer se je više uvrstila le Microsoftova zbirka podatkov SQL Server (48,3 %), daleč za njima pa je bilo podjetje Oracle (25,7 %).

(22)

Vse to je kazalo, da je pomen zbirka podatkov MySQL za konkurenčnost veliko večji, kot bi bilo mogoče sklepati glede na njegov izjemno majhen tržni delež na podlagi prihodkov.

(23)

Značilnost trga zbirk podatkov je določena stopnja cenovne diskriminacije. Druga lastnost trga programske opreme so izjemno nizki dodatni stroški licenc za programsko opremo. To ustvarja precejšnje ekonomije obsega, kar močno spodbuja prodajalce zbirk podatkov k doseganju velikega obsega prodaje. Močne ekonomije obsega v kombinaciji s precejšnjo zmožnostjo za cenovno diskriminacijo kažejo, da je konkurenca na področju prodaje manj zahtevnim uporabnikom verjetno zelo huda.

(24)

Druga posebnost trga zbirk podatkov s stališča uporabnika so znatni fiksni stroški, ki so odvisni od posameznega razmerja in povezani z odločitvijo za neko zbirko podatkov, kar pomeni, da je zamenjava ponudnika draga. Stroški nastanejo, ko uporabnik vlaga v učenje, povezano z neko zbirko podatkov, in razvoj aplikacij, prirejenih za posamezno zbirko podatkov. Težava, ki lahko nastane pri tem, je, da ohranjanje enega ponudnika lahko postane drago, saj ima prodajalec interes, da dvigne ceno po tem, ko uporabnik postane omejen na njegovo zbirko podatkov. Uporabniki, ki uporabljajo zbirke podatkov, morajo po sprejetju odločitve o postavitvi neke zbirke podatkov pridobiti tudi podporo za daljša obdobja, celo do 15 let. Za uporabnike zbirk podatkov sta zato izjemno pomembna sloves in zanesljivost prodajalcev zbirk podatkov.

(25)

Za trg zbirk podatkov so podobno kot za druge trge programske opreme značilni močni mrežni učinki. Ovire za vstop nanj so znatne.

(26)

V smernicah o presoji horizontalnih združitev se priznava, da imajo nekatera podjetja lahko pomembno konkurenčno moč, čeprav je njihov tržni delež relativno majhen. Združitev, v kateri je udeleženo takšno podjetje, lahko znatno in negativno vpliva na razvoj konkurence, zlasti če je trg že koncentriran.

(27)

Podjetje Oracle, vodilni prodajalec lastniških zbirk podatkov, bi s predlagano transakcijo pridobilo MySQL, najpomembnejšo odprtokodno zbirko podatkov.

(28)

Komisija je zato v poglobljeni preiskavi ocenila naravo in stopnjo konkurenčnega pritiska zbirke podatkov MySQL pred predlagano transakcijo, koliko bo ta konkurenčni pritisk popustil po predlagani transakciji ter koliko bodo drugi sedanji ali potencialni tekmeci na področju odprtokodnih zbirk podatkov ali vejitev zbirke podatkov MySQL nadomestili ta konkurenčni pritisk po predlagani transakciji.

(29)

Ta primer vsebuje izrazite posebnosti, zlasti zaradi odprtokodne narave zbirke podatkov MySQL, ki je vplivala na presojo vsakega od zgoraj navedenih vprašanj:

(30)

Komisija je v poglobljeni preiskavi analizirala različne vire informacij, ki so obsegale zlasti interni nabor podatkov podjetja Oracle HQ Apps (HQ Apps vsebuje komunikacije med prodajnimi ekipami in sedežem podjetja Oracle v zvezi z nestandardnimi popusti, ki jih podjetje Oracle ponuja svojim uporabnikom), interne dokumente podjetij Oracle, Sun in tretjih oseb, raziskave ter tudi informacije, ki so jih zagotovili tekmeci in stranke podjetij Oracle ter uporabniki zbirke podatkov MySQL v odgovor na vprašalnike Komisije.

(31)

Kar zadeva položaj pred predlagano transakcijo, je preiskava Komisije pokazala, da je MySQL največja odprtokodna zbirka podatkov. Kazalo je tudi, da zbirka podatkov MySQL lahko izvaja pomemben in naraščajoč konkurenčni pritisk na podjetje Oracle in druge prodajalce lastniških zbirk podatkov, med drugim zaradi svoje posebne modularne arhitekture, svojega poslovnega modela, zaradi katerega so cene nizke in ki ni omejevalen, ter drugih prednosti, ki izhajajo iz njene odprtokodne narave. Ta omejitev ima tudi dinamično razsežnost, saj modularna arhitektura, značilna za zbirko podatkov MySQL, spodbuja inovacije tretjih oseb, s katerimi se razvijajo mehanizmi za shranjevanje, ki razširjajo funkcionalnosti zbirke podatkov MySQL za nekatere ciljno usmerjene aplikacije višjega cenovnega razreda.

(32)

Preiskava Komisije je tako pokazala, da je zbirka podatkov MySQL lahko pomembna konkurenčna sila, ki omejuje podjetje Oracle v nekaterih pomembnih segmentih (zlasti v segmentu malih in srednje velikih podjetij („MSP“) ali v segmentu nižjega cenovnega razreda in nekaterih delih segmenta vgradnih tehnologij). Komisija je še ugotovila, da zbirka podatkov MySQL trenutno ne omejuje podjetja Oracle v vseh segmentih trga zbirk podatkov (zlasti v segmentu višjega cenovnega razreda). Poleg tega se bo podjetje Oracle še naprej spopadalo s konkurenčnimi pritiski vrste drugih prodajalcev lastniških zbirk podatkov, med katere spadajo tudi Microsoft, IBM in Sybase.

(33)

Mogoče je pričakovati, da si po predlagani združitvi zbirka podatkov podjetja Oracle in zbirka podatkov MySQL ne bosta več konkurenčni, saj ju bo ponujal isti prodajalec. Izraženih je bilo nekaj pomislekov, da bi podjetje Oracle lahko prenehalo ponujati zbirko podatkov MySQL pod licenco GPL, da bi lahko poslabšalo ali prenehalo razvijati različico GPL zbirke podatkov MySQL ali da bi lahko preprečilo pritiske zaradi mehanizmov za shranjevanje, ki jih izdelujejo tretje osebe, tako da bi spremenilo vmesnik ali bi prodajalcem opreme za shranjevanje zavrnilo dodelitev komercialnih licenc, na podlagi katerih bi lahko tržili lastniške različice svojih pomnilniških orodij, delujočih z zbirko podatkov MySQL.

(34)

Kot je pokazala preiskava Komisije, bi bila verjetna zmožnost in interes podjetja Oracle za poslabšanje in opustitev zbirke podatkov MySQL po predlagani združitvi omejena zaradi odprtokodne narave zbirke podatkov MySQL.

(35)

Podjetje Oracle je okviru desetih javnih zavez, ki jih je uporabnikom, strankam in razvijalcem zbirke podatkov MySQL dalo po ustnem zaslišanju, napovedalo, da bo še naprej izboljševalo zbirko podatkov MySQL in ponujalo njene nadaljnje različice, vključno z različico 6, pod licenco GPL. Poleg tega bo vzdrževalo in redno izboljševalo vtično arhitekturo mehanizmov zbirke podatkov MySQL za shranjevanje, kar bo uporabnikom zagotavljalo prosto izbiro med pomnilniškimi napravami, ki jih dobavljajo sami, in tistimi, ki jih dobavljajo tretje osebe. Od prodajalcev pomnilniških orodij tretjih oseb niti ne bo zahtevalo komercialnih licenc za uporabo programskih vmesnikov, ki so na voljo v okviru vtične arhitekture mehanizmov zbirke podatkov MySQL za shranjevanje. Podjetje Oracle bo prodajalcem mehanizmov za shranjevanje, ki imajo zdaj komercialno licenco MySQL podjetja Sun, po preteku njihovega sedanjega sporazuma OEM MySQL ponudilo podaljšanje sporazuma pod enakimi pogoji za obdobje, ki se konča najpozneje 14. decembra 2014.

(36)

Podjetje Oracle je napovedalo, da bo te elemente upoštevalo po vsem svetu pet let po izvedbi predlagane transakcije.

(37)

Podjetje Oracle je v skladu s svojo javno napovedjo že začelo ukrepati za uresničitev nekaterih zavez, in sicer je takoj poslalo dopise prodajalcem mehanizmov tretjih oseb za shranjevanje in v njih ponovilo ustrezne dele svoje javne napovedi ter se zavezalo k spremembi veljavnih pogodbenih pogojev. Ti elementi so tako postali za podjetje Oracle pravno zavezujoči.

(38)

Javna napoved podjetja Oracle ni formalen korektivni ukrep. Komisija ima že dolgo in dosledno prakso glede korektivnih ukrepov, ki so potrebni za odobritev združitve, ko so na koncu preiskave opredeljeni pomisleki glede konkurence. Ta načela se uporabljajo v celoti, kadar koli Komisija ima pomisleke glede konkurence. Drugače pa je, kadar Komisija na podlagi dejstev sklene, da združitev ne bo sprožila pomislekov glede konkurence.

(39)

Javna napoved podjetja Oracle z dne 14. decembra 2009, ki je bila naslovljena na javnost in zlasti na odprtokodno skupnost, ter ukrepi, ki jih je podjetje pozneje že sprejelo za uresničitev nekaterih zavez, so zato stvarni elementi, ki jih je Komisija poleg vseh drugih elementov v spisu morala upoštevati pri oceni mogočega vpliva transakcije na trg zbirk podatkov.

(40)

Komisija je ugotovila, da bo podjetje Oracle zaradi posebnih značilnosti odprtokodnega proizvoda MySQL po predlagani transakciji še naprej ponujalo in izboljševalo zbirko podatkov MySQL pod licenco GPL. Kar zadeva morebiten dinamični pritisk zbirke podatkov MySQL, je zelo verjetno, da bodo javne zaveze, naslovljene na prodajalce mehanizmov za shranjevanje, zmanjšale zmožnost podjetja Oracle, da bi zapostavilo elemente proizvodov, ki temeljijo na zbirki podatkov MySQL, kar velja tudi za proizvode, ki na trgu konkurirajo podatkovnim zbirkam podatkov podjetja Oracle.

(41)

Kot je še pokazala preiskava Komisije, bodo po predlagani transakciji druge odprtokodne zbirke podatkov, zlasti PostgreSQL, lahko pomembno omejile podjetje Oracle ter tako pravočasno zagotovile zadosten konkurenčni pritisk, ki bo nadomestil sedanji pritisk zaradi zbirke podatkov MySQL.

(42)

Kot je nazadnje še pokazala preiskava Komisije, ne gre zanemariti možnosti takšnega razvoja vejitev zbirke podatkov MySQL, da bi lahko izvajale nekaj pritiska na podjetje Oracle.

(43)

Komisija je tako ugotovila, da zaradi predlagane transakcije na splošno ne bo bistveno ovirana učinkovita konkurenca na svetovnem trgu zbirk podatkov.

(44)

V sektorju vmesne programske opreme sta dejavni obe podjetji, Oracle in Sun. Vmesna programska oprema je široka kategorija programskih proizvodov, ki zagotavljajo infrastrukturo za aplikacije.

(45)

Komisija v nedavni odločbi v primeru Oracle/BEA ni dokončno opredelila proizvodnega trga, je pa navedla, da je glede na analizo trga vmesno programsko opremo mogoče dodatno razdeliti glede na končno uporabo proizvoda.

(46)

V tem primeru je bilo mogoče natančno opredelitev proizvodnega trga za vmesno programsko opremo pustiti odprto, saj predlagana transakcija ni sprožala resnih dvomov glede združljivosti s skupnim trgom pri nobeni opredelitvi proizvodnega trga.

(47)

Kar zadeva opredelitev geografskega trga, pa ni bilo nobenega dvoma, da obsega ves svet.

(48)

Skupni svetovni trg vmesne programske opreme je v letu 2007 znašal približno 9,7 milijarde EUR. V spodnji tabeli so prikazane ocene deleža podjetij Oracle, Sun in njunih glavnih tekmecev na svetovnem trgu (na podlagi prihodkov) za leti 2006 in 2007, ki jih je pripravilo podjetje IDC.

(49)

Analiza trga je pokazala, da Sun ni konkurenčno pomemben akter v celotnem segmentu vmesne programske opreme. Po mnenju večine uporabnikov podjetji Oracle in Sun nista izenačena tekmeca v tem segmentu. Trg vmesne programske opreme je konkurenčen, združeni subjekt pa se bo še naprej spopadal s konkurenco vrste pomembnih akterjev na trgu.

(50)

Kar zadeva različne podsegmente vmesne programske opreme, je v letu 2007 združeni tržni delež podjetij Oracle in Sun presegel 15 % samo pri ponudbi (i) vmesne opreme za programske strežnike, (ii) podjetniških portalov ter (iii) vmesne opreme za integracijo in avtomatizacijo postopkov (natančneje, vodilo za podjetniške storitve (enterprise service bus, ESB) in programska oprema za vodenje poslovnega procesa (business process management software, BPMS)).

(51)

Tržni delež podjetja Oracle na področju programske opreme za strežnike znaša približno [20–30] %, tržni delež podjetja Sun pa [0–5] %. Delež podjetja Oracle na področju podjetniških portalov komaj presega [20–30] %, tržni delež podjetja Oracle zaradi predlagane transakcije pa se bo le malo povečal. Tržni delež podjetja Oracle v segmentu ESB znaša približno [10–20] %, tržni delež podjetja Sun pa približno [5–10] %, tako da skupni tržni delež znaša približno [20–30] %. Tržni delež podjetja Oracle v segmentu BPMS je približno [10–20] %, medtem ko je tržni delež podjetja Sun približno [0–5] %.

(52)

Tržni deleži tudi v teh segmentih ostajajo skromni (tudi ob upoštevanju dejstva, da številke, navedene za tržni delež podjetja Sun, zaradi odprtokodne narave njegove ponudbe proizvodov mogoče niso popolnoma točne). Poleg tega proizvodi podjetja Sun niso najbližji nadomestki za proizvode podjetja Oracle v teh segmentih, segmenti pa so konkurenčni več velikim tekmecem, ki delujejo v njih.

(53)

Komisija je tako ugotovila, da zaradi predlagane transakcije ne bo bistveno ovirana učinkovita konkurenca na splošnem svetovnem trgu vmesne programske opreme in v nobenem od njegovih morebitnih podsegmentov.

(54)

Java je „razvojno okolje“, ki ga je podjetje Sun ustvarilo pred približno 20 leti. Razvojno okolje je programska platforma, ki razvijalcem omogoča gradnjo in uporabo programskih aplikacij. Poglavitna značilnost razvojnega okolja java je, da ni odvisno od osnovnega operacijskega sistema ali strojne opreme, na katerih delujejo na javi temelječe aplikacije.

(55)

Čeprav so na voljo odprtokodne izvedbe veliko delov jave, Sun nadzira najpomembnejše povezane pravice intelektualne lastnine, ki jih morajo licencirati razvijalci programov, zlasti razvijalci vmesne programske opreme in poslovne programske opreme. Sun tako nadzira pomemben vhodni element za podjetja, ki razvijajo programe v jeziku java. Poglavitno drugo pomembno razvojno okolje je .NET, Microsoftovo lastniško in zaprto okolje, ki se lahko uporablja samo za razvoj programov, delujočih na operacijskem sistemu Windows.

(56)

Komisija še ni imela primera, v katerem bi morala opredeliti trg za razvijalske platforme. Za namene tega sklepa je mogoče pustiti opredelitev proizvodnega trga odprto, saj na najožjem segmentu, to je pri dodeljevanju licenc za pravice intelektualne lastnine za javo, ni pomislekov glede konkurence. Šteje se lahko, da izdajanje licenc za pravice intelektualne lastnine za javo poteka na svetovni ravni.

(57)

Med analizo trga se je potrdilo, da so licence za javo pomemben vhodni element za programerje. Pomen jave je povezan z njenim splošno razširjenim standardiziranim pristopom, kar je njena ključna prednost pred lastniško platformo .NET.

(58)

Zdelo se je, da bi kakršna koli strategija omejevanja dostopa, ki bi jo lahko uporabilo podjetje Oracle, imela omejen učinek na tekmece na prodajnem trgu poslovne programske opreme, saj niso popolnoma odvisni od komercialne licence za javo. Po drugi strani pa tekmeci podjetja Oracle za proizvode vmesne programske opreme potrebujejo komercialne licence za javanske pripomočke TCK (pripomoček za preverjanje tehnološke kompatibilnosti, technology compatibility kit), bodisi za spremembo izvorne kode referenčne implementacije ali neodvisno implementacijo, da bi v komercialne namene distribuirali programske proizvode, ki so potrjeno združljivi s specifikacijo javanske platforme. Izvedbene različice proizvodov vmesne programske opreme J2EE (OpenJDK ali binarno izvršljive različice), ki niso plačljive, za njihove potrebe ne zadoščajo.

(59)

Zmožnost za strategijo omejevanja dostopa je odločilno odvisna od pravnega in postopkovnega okvira, v skladu s katerim deluje JCP in ki ga bo moralo podjetje Oracle uporabljati po predlagani transakciji.

(60)

Pritožbe in predložitve sodelujočih v analizi trga so temeljile na domnevi, da bo podjetje Oracle po pridobitvi nadzora nad podjetjem Sun „nadziralo“ tudi JCP in posledično tudi izdajanje licenc za javanske pravice intelektualne lastnine, zlasti v zvezi s pripomočki TCK. Komisija je ocenila domneve pritožnikov ob upoštevanju pravil, s katerimi se ureja JCP, in sklenila, da glede na sedanji okvir ni podlage za ugotovitev, da bo združeni subjekt lahko uporabljal strategijo omejevanja dostopa do trga.

(61)

Med analizo trga je vrsta prodajalcev programske opreme izrazila stališče, da bo imelo podjetje Oracle tudi interes za omejevanje dostopa do trga za vhodne elemente s povišanjem stroškov tekmecev za dostop do jave. Razlog za to je, da ima podjetje Oracle drugačen proizvodni portfelj kot Sun. Podjetje Oracle je vodilni dobavitelj zbirk podatkov, vmesne programske opreme in uporabniške programske opreme, java pa je pomemben vhodni element, zlasti na področju vmesne opreme in uporabniške programske opreme.

(62)

Komisija je pri presoji interesa za omejevanje dostopa do trga vhodnih elementov preučila morebitne prednosti in slabosti, ki bi jih združenemu subjektu prineslo takšno ravnanje. Zaradi učinkovitega omejevanja dostopa do trga za popoln dostop do jave bi se lahko zmanjšale zmožnosti tekmecev za izvajanje konkurenčnega pritiska na združeni subjekt, saj bodo uporabniki mogoče manj cenili programske proizvode, ki niso združljivi z javo, ne glede na njihovo funkcionalnost.

(63)

Po drugi strani pa bi lahko združeni subjekt imel visoke stroške zaradi omejitve dostopa tekmecem. Združeni subjekt bi lahko zaradi omejevanja dostopa do trga utrpel izgubo (omejenih) dohodkov od licenc za javo, ki se zdaj izdajajo tekmecem, ki bi jim omejili dostop do trga. Še pomembneje pa je, da bi se zaradi omejevanja dostopa do trga verjetno zmanjšala podpora, ki jo java zdaj uživa med uporabniki. Za to panogo so značilni močni mrežni učinki, ki bi se izgubili, če java ne bi bila več deležna podpore skupnosti. Vrednost z javo združljivih aplikacij in same jave kot okvira za razvoj aplikacij bi se zato precej zmanjšala. Obstajajo pomembni tekmeci (npr. Microsoft), katerih vrednost ne temelji na javi ali združljivosti z javo in ki bi imeli koristi od takšnega omejevanja dostopa do trga. Tako bi omejevanje dostopa do trga in posledična izguba v smislu mrežnih učinkov negativno vplivala na konkurenčnost programskih proizvodov samega združenega subjekta. Poleg tega bi se lahko po poskusih, da se tekmecem omeji dostop do trga, pojavile javanske vejitve, saj bi prodajalci programske opreme poskušali poiskati druge možnosti. To bi povzročilo drobljenje in razbitje javanskega standarda, zaradi česar bi se izgubili mrežni učinki in bi se še bolj zmanjšala vrednost združljivosti aplikacij z javo.

(64)

Komisija je tako na splošno ugotovila, da je zelo malo verjetno, da bi prednosti, ki bi jih prinesla omejitev dostopa do jave, prevladale nad slabostmi takšnega ravnanja za združeni subjekt in da združeni subjekt zato ne bi imel interesa za zaprtje trga.

(65)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da predlagana transakcija ne bo povzročila znatnega oviranja učinkovite konkurence v zvezi z izdajanjem licenc za pravice intelektualne lastnine, povezane z razvojnim okoljem java, ter za celotne prodajne trge vmesne programske opreme in poslovne programske opreme.

(66)

Podjetji Oracle in Sun sta dejavni tudi v drugih delih sklada IT, in sicer na trgih za strežnike, na področjih pomnilniških rešitev, operacijskih sistemov in poslovne programske opreme. Komisija je zato ocenila, ali bo združitev privedla do kakršnih koli negativnih vertikalnih ali heterogenih učinkov. Natančna opredelitev proizvodnega trga za te trge lahko ostane odprta. Upoštevni geografski trgi obsegajo ves svet.

(67)

Tržni deleži podjetij Oracle in Sun (na podlagi ugotovitev podjetja IDC) so v letu 2007 znašali:

(68)

Združeni subjekt bi bil poleg podjetja IBM edino podjetje, ki bi bilo prisotno v vseh elementih sklada tehnologij.

(69)

Komisija je ugotovila, da ni verjetno, da bi se konkurenčnim prodajalcem zbirk podatkov onemogočil dostop do uporabnikov, ki uporabljajo operacijski sistem podjetja Sun, saj je tržni delež podjetja Sun na področju operacijskih sistemov majhen, tj. pod [5-10] %. Tudi analiza trga je pokazala, da po mnenju večine uporabnikov podjetje Oracle ne bi imelo interesa za omejevanje dostopa do trga.

(70)

Komisija je ugotovila tudi, da ni verjetno, da bi podjetje Oracle poslabšalo interoperabilnost enega od svojih proizvodov v eni plasti tehnološkega sklada s proizvodom tekmecev v drugih plasteh. Tržni delež združenega subjekta je razen pri zbirkah podatkov v vseh plasteh omejen, zato se ne zdi verjetno, da bi imel združeni subjekt korist od takšnega ravnanja. To je potrdila tudi analiza trga.

(71)

Komisija je tako ugotovila, da zaradi predlagane transakcije in prisotnosti združenega subjekta v skladu IT na splošno učinkovita konkurenca ne bo znatno ovirana.

(72)

Iz navedenih razlogov se v Sklepu ugotavlja, da predlagana transakcija ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem pomembnem delu.

(73)

Zato je Komisija v skladu s členom 2(2) in členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP razglasila koncentracijo za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP.