[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 22.12.2010

COM(2010) 815 konč.

2010/0395 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

Ta predlog upošteva nedavne zakonodajne in politične spremembe v zvezi s finančno uredbo [1].

1. Zaradi pravne jasnosti in lažjih pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom (v nadaljnjem besedilu: zakonodajni organ), ta predlog nadomešča dva prejšnja predloga Komisije za pregled finančne uredbe in ju združuje v enotno besedilo, pripravljeno v standardni zakonodajni obliki (ne gre za prenovitev). Prejšnja predloga sta zadevala na eni strani triletni pregled finančne uredbe (COM(2010) 260 konč.), zlasti dejansko potrebo po pregledu mehanizmov za izvrševanje proračuna v sedanjih gospodarskih razmerah in ob upoštevanju prihodnjih izzivov politik, na drugi strani pa pregled finančne uredbe zaradi uskladitve z Lizbonsko pogodbo (COM(2010) 71 konč.), vključno z obveznostmi držav članic glede notranje kontrole in revizije ter njihovimi posledičnimi pristojnostmi pri deljenem upravljanju. Zato sta ta prvotna predloga (COM(2010) 260 konč. in COM(2010) 71 konč.) umaknjena.

2. Poleg tega ta predlog vključuje tudi spremembe finančne uredbe zaradi sprejetja Uredbe št. 1081/2010 v zvezi z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD)[2].

1.1. Postopek

Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba za pregled finančne uredbe uporabiti redni zakonodajni postopek iz člena 322 PDEU. Da bi zakonodajnemu organu omogočili celovit pregled nad predlaganimi spremembami, so izvedbena pravila finančne uredbe[3] predstavljena v delovnem dokumentu služb Komisije in predložena skupaj s finančno uredbo v enem svežnju. Izvedbena pravila, ki vsebujejo podrobnejše določbe in dopolnjujejo finančno uredbo, bo sprejela Komisija na podlagi prenesenih pooblastil v skladu s členom 290 PDEU.

Ta predlog ne vsebuje nikakršnih vsebinskih sprememb glede na prejšnja predloga iz točke 1 zgoraj. Zato delovni dokument služb Komisije v zvezi z izvedbenimi pravili finančne uredbe (SEC(2010)), ki ga je Komisija predložila skupaj s triletnim pregledom, ostaja v celoti veljaven.

1.2. Časovni načrt

Spomniti velja, da trenutni pregled finančne uredbe poteka hkrati s pripravo programov za obdobje po letu 2013. Zato ga je treba obravnavati v tem širšem okviru. Pomembno je, da se vsi udeleženci v zakonodajnem postopku, še zlasti Evropski parlament in Svet, držijo ambicioznega časovnega načrta tega pregleda ter zagotovijo skladnost med finančnimi pravili, določenimi v finančni uredbi, in vsebino pravnih podlag posameznih sektorjev. Da bi to uresničili, bi si morali prizadevati doseči dogovor o svežnju (finančna uredba in izvedbena pravila), tako da bi se ta lahko začel uporabljati 1. januarja 2012, kar je glede na notranje omejitve rednega zakonodajnega postopka zelo ambiciozen načrt.

CILJ PREDLOGA

Proračun je eden od ključnih instrumentov za izvajanje politik EU. V letu 2011 bo evropskim politikam, namenjenim Uniji in njenim državljanom, predvidoma dodeljenih več kot 126 milijard EUR. V sedanjih gospodarskih razmerah je še pomembneje, da mehanizmi za izvrševanje proračuna delujejo kar najbolj učinkovito in olajšujejo izvajanje politik EU, hkrati pa zagotavljajo preudarno porabo denarja evropskih davkoplačevalcev. Predvsem je pomembno, da so ti mehanizmi preprosti in pregledni (zlasti za končne prejemnike sredstev EU), da omogočajo uporabo finančnega vzvoda za sredstva zunaj proračuna EU , obenem pa krepijo odgovornost Komisije za izvrševanje proračuna, kot je določeno v členu 317 PDEU.

Finančna uredba vsebuje vsa načela in pravila, ki urejajo izvrševanje proračuna. Gre za horizontalno uredbo, ki se uporablja za vsa področja odhodkov in vse prihodke.

2.1. Podlaga za izvedbo tega pregleda

Finančna uredba bi morala vsebovati samo temeljna načela (finančna uredba, naslov II) ter temeljna pravila za upravljanje proračuna in finančno poslovodenje, podrobnosti pa bi bilo treba določiti v izvedbenih pravilih in nezavezujočih aktih, kot so notranje smernice. Ta načela je treba upoštevati v vseh zakonodajnih aktih[4] in spoštovati jih morajo vse institucije; biti morajo stabilna, odstopanja od njih pa čim bolj omejena.

Kar zadeva vsebino, bi bilo treba ohraniti ključne elemente finančnih reform, še zlasti vlogo finančnih udeležencev, pomembnost sklepa o financiranju, ki ga kolegij sprejme za odhodke iz poslovanja, združevanje kontrol v operativnih službah, funkcijo notranje revizije, oblikovanje proračuna po dejavnostih ter posodobitev računovodskih načel in osnovnih pravil, ki se uporabljajo za donacije. Pravila za oddajo naročil bi bilo treba ohraniti v skladu z direktivami o oddaji naročil.

Poleg tega je treba upoštevati, da problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju pravil, ne zahtevajo vedno sprememb finančne uredbe. Težave, na katere je bilo opozorjeno med javnim posvetovanjem, v veliki večini primerov ne izvirajo iz finančne uredbe ali pa bi jih bilo mogoče rešiti z razlago pravil. Težave izvirajo tudi iz predpisov posameznih sektorjev, pri katerih je zaradi podrobnih in zapletenih določb tveganje napak ali napačnih razlag precej večje.

Kar zadeva metodo, so bile vse vsebinske spremembe ocenjene na podlagi naslednjih meril:

- zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, izvajalce in partnerje pri izvrševanju,

- kadar koli je mogoče, olajšanje uporabe finančnega vzvoda pri zagotavljanju proračunskih sredstev,

- olajšanje uresničevanja obveznosti Komisije za izvrševanje proračuna in izpolnjevanje ciljev politik v skladu s členom 317 Pogodbe z izboljšanjem instrumentov za izvrševanje ter poenostavitvijo pravil in postopkov,

- zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja ter zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami in drugimi protipravnimi ravnanji[5].

2.2. POTREBA PO REFORMI

Reforma je potrebna zaradi prilagoditve finančnih pravil novim zahtevam izvrševanja proračuna (sofinanciranje z drugimi donatorji, posebni finančni instrumenti, javno-zasebna partnerstva), ter da se prepreči, da bi temeljna načela ustvarjala nesorazmerno delovno obremenitev (obresti na predhodno financiranje) ali po nepotrebnem zavirala učinkovitost (prepoved izvrševanja proračuna s strani zasebnih subjektov). Treba je olajšati tudi dodeljevanje donacij in naročil nizkih vrednosti.

Poleg tega naj bi se zaradi novega postopka, ki se uporablja za izvedbena pravila, kot je določeno v Lizbonski pogodbi, spremenilo razmerje med finančno uredbo in izvedbenimi pravili, kar zahteva celovit pregled vseh finančnih pravil. Zato bi bilo treba nekatere določbe izvedbenih pravil, ki zdaj opredeljujejo izjeme ali odstopanja od določb finančne uredbe, vključiti v samo finančno uredbo, medtem ko bi morala biti izvedbena pravila omejena na tehnične podrobnosti in izvedbene postopke[6].

V tem okviru predlog Komisije temelji na naslednjih ciljih:

- uvesti večjo prožnost pri uporabi proračunskih načel, kar naj bi bolj ustrezalo operativnim potrebam in zmanjšalo nepotrebno upravno breme za prejemnike sredstev Unije,

- racionalizirati odnose med partnerji pri izvrševanju, ki jih Komisija pooblasti za upravljanje programov ali delov načrtovanih ukrepov (projektov), zlasti ob upoštevanju narave partnerja pri izvrševanju (države članice, agencije, EIB, javni in zasebni subjekti itd.) in finančnih tveganj (sorazmernost),

- preiti od sistema donacij, ki temelji na upravljanju na podlagi dejanskih stroškov (vložkov), k shemi, ki temelji na uspešnosti (rezultatih), da bi dosegli boljšo ciljno naravnanost politik ter znatno poenostavitev postopkovnih in dokumentacijskih zahtev za upravičence ter olajšali uporabo pavšalnih zneskov,

- zagotavljati dobro finančno poslovodenje, hkrati pa odredbodajalcem dati dovolj manevrskega prostora, da lahko prilagodijo sredstva glede na svoje operativne omejitve in finančna tveganja, s katerimi se soočajo,

- posodobiti sistem obvladovanja tveganj in kontrolnih ukrepov, tako da bo bolj sorazmeren z verjetnostjo napak in zadevnimi stroški.

2.3. USKLADITEV Z LIZBONSKO POGODBO

Lizbonska pogodba (Pogodba o delovanju Evropske unije – PDEU), ki je začela veljati 1. decembra 2009, prvič po nekaj desetletjih predvideva obsežne spremembe na področju proračunskih in finančnih vprašanj. Te spremembe bi bilo treba vključiti v finančno uredbo, nanašajo pa se zlasti na:

– vključitev večletnega finančnega okvira v Pogodbo in njegovo povezavo z letnim proračunskim postopkom: zaradi vključitve večletnega finančnega okvira v PDEU je treba v finančno uredbo vključiti nekatere določbe Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju,

– novi letni proračunski postopek in opustitev razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki, ki vplivata na določbe v zvezi s prerazporeditvami in začasnimi dvanajstinami;

– nove določbe, uvedene s členom 317 PDEU, glede obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom izvrševanja proračuna, skupaj s točko 44 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (za podrobnosti glej točko 4.3.1. ).

Predlog omogoča tudi racionalizacijo finančne uredbe v skladu z Lizbonsko pogodbo, in sicer s tehničnimi prilagoditvami ter črtanjem zastarelih določb.

REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Predlog upošteva rezultate javnega posvetovanja z dne 19. oktobra 2009[7], v katerem je bilo zbranih 235 prispevkov različnih zainteresiranih strani, ki izvršujejo ali prejemajo sredstva Unije, kot so državljani, javni in zasebni subjekti ter regionalne in nacionalne uprave. Njegov cilj je zlasti odpraviti glavni pomislek, izražen v javnem posvetovanju, in sicer glede pretiranega upravnega bremena za prejemnike sredstev Unije.

Komisija se je opirala tudi na izkušnje svojih operativnih služb, ki so sodelovale v širokem internem posvetovanju, in izkušnje, pridobljene pri preteklih pregledih.

PODROBNA VSEBINA PREDLOGA

Ta pregled ima tri glavne cilje .

4.1. Poenostavitev

Zaradi poenostavitve postopkov za dodelitev donacij in prehoda na bolj k rezultatom usmerjen pristop Komisija predlaga, da se olajša uporaba pavšalnih zneskov in drugih instrumentov , kar ji bo omogočilo, da bo lahko vnaprej razumno ocenila in določila znesek, potreben za izvedbo projekta. V prihodnje naj bi se donacije v večjem obsegu izplačevale na podlagi takšnih predhodnih ocen pod pogojem, da je projekt izveden.

Komisija predlaga tudi, da se pregledajo pravila, ki določajo obveznost vračila obresti, ustvarjenih iz predhodnega financiranja. Veljavna finančna uredba upravičencem do donacij nalaga preveliko upravno breme, saj morajo odpreti poseben bančni račun, da lahko vrnejo obresti, pripisane na prejeta sredstva. V praksi so zadevni zneski pogosto zelo majhni. Komisija predlaga obraten pristop od sedanjega: obresti iz predhodnega financiranja načeloma ne bi bilo treba vrniti Uniji, razen če je v sporazumu o donaciji zaradi sorazmernosti (npr. če gre za zelo velike zneske) in dobrega finančnega poslovodenja predvideno, da je treba obresti investirati v projekt ali jih izterjati.

Kar zadeva pravila za oddajo javnih naročil , so določbe, povezane z bančnimi jamstvi, ki jih mora zagotoviti izvajalec, in postopki za oddajo naročil nizkih vrednosti spremenjeni zaradi poenostavitve.

4.2. Izboljšanje rezultatov z omejenimi viri (uporaba finančnih vzvodov)

Komisija meni, da mora Unija okrepiti uporabo finančnih vzvodov, in sicer zaradi dveh političnih dejavnikov: političnih smernic, ki jih je predsednik Komisije Manuel Barroso sprejel leta 2009 za svoj drugi mandat in v katerih predlaga povečanje vlaganj in oblikovanje inovativnih finančnih instrumentov, ter proračunskih omejitev na nacionalni ravni in na ravni Unije, ki bodo vplivale na pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru (po letu 2013).

Za okrepitev sredstev Unije s finančnimi vzvodi je predlaganih več instrumentov, med njimi naslednji:

- združevanje sredstev v zunanjih odnosih: v povezavi s spremenjenimi pravili o zunanjih namenskih prejemkih bo vzpostavitev skrbniških skladov EU omogočila združevanje sredstev iz različnih virov (držav članic, proračuna Unije, tretjih držav),

- sinergija z lastnimi sredstvi EIB: namen predloga je spodbujati sistematično uporabo mešanih instrumentov (sredstva EU / sredstva EIB za tvegani kapital, jamstveni skladi, dolgoročna posojila) ob upoštevanju statusa EIB kot „privilegiranega partnerja“ po Pogodbi EU in njenega prispevka h krepitvi notranjega trga,

- sinergija z zasebnimi skladi in javno-zasebnimi partnerstvi: Komisija predlaga, da se olajša vzpostavljanje javno-zasebnih partnerstev, bodisi tako, da Komisija pooblasti zasebni subjekt, ki je uspešno prestal predhodno preverjanje (glede sposobnosti za upravljanje javnofinančnih sredstev v skladu s standardi dobrega finančnega poslovodenja), bodisi prek temeljnega akta, s katerim se izvrševanje javno-zasebnega partnerstva prenese na javni organ EU, v okviru „poenostavljene“ okvirne uredbe,

- učinek nagrad kot finančnega vzvoda v sektorju raziskav in razvoja : na podlagi uspešnih izkušenj v tujini Komisija predlaga razjasnitev pravil glede nagrajevanja, ki bi se lahko v prihodnje v večji meri uporabljalo za spodbujanje zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj.

4.3. Povečanje odgovornosti: dolžnosti partnerjev pri izvrševanju in „dopustno tveganje napake“

4.3.1. Preoblikovanje različnih načinov izvrševanja

Predlog si prizadeva poenostaviti različne načine izvrševanja (centralizirano neposredno/posredno, deljeno, decentralizirano in skupno upravljanje), da bi dosegli večjo skladnost pravil, ki se uporabljajo za različne načine izvrševanja, in okrepili odgovornost partnerjev pri izvrševanju, saj bi Komisija tako lažje opravljala svoje naloge v skladu s Pogodbo.

Komisija predlaga niz skupnih načel , ki naj bi se uporabljala v vseh primerih neposrednega upravljanja, tj. kadar koli Komisija prenese izvrševanje proračuna Unije na tretje osebe. Ta načela (ki se lahko dopolnijo s pravili posameznih sektorjev), so:

- predhodno preverjanje sposobnosti za upravljanje sredstev EU ob ustreznem upoštevanju posebnih tveganj, povezanih z zadevnimi ukrepi (prožnost in sorazmernost),

- obveznosti v zvezi z upravljanjem, revizijo in nadzorom (dobro finančno poslovodenje),

- „enotna veriga“ odgovornosti, vzpostavljena zlasti prek letnih izjav o zanesljivosti upravljanja, ki jih podpišejo partnerji Komisije pri izvrševanju, ter rednih potrditev obračuna.

Države članice so najpomembnejše partnerice Komisije in imajo pri izvrševanju proračuna ključno vlogo (člen 317(5) PDEU). Tako veljavna finančna uredba kot predlog Komisije vsebujeta posebna pravila, ki odražajo zgornja skupna načela.

Predlog glede deljenega upravljanja gradi na obstoječih pravilih, saj se je pokazalo, da ta dobro delujejo. Na podlagi člena 317 PDEU, v skladu s katerim mora finančna uredba določiti obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom izvrševanja proračuna in nastalih obveznosti, so v tem predlogu opredeljene ključne funkcije, ki jih morajo opravljati sistemi poslovodenja in kontrol v okviru deljenega upravljanja. Države članice imajo dokaj proste roke pri prilagajanju svojih obstoječih upravnih struktur tem funkcijam.

4.3.2. Uvedba pojma dopustnega tveganja napake

Do zdaj je bilo merilo za ocenjevanje, kako Komisija obvladuje tveganja, standardna 2-odstotna stopnja pomembnosti, ki jo Računsko sodišče uporablja za celoten proračun ne glede na tveganja in stroške kontrol po posameznih področjih politik. Da bi zagotovili ustreznejše merilo za presojanje kakovosti obvladovanja tveganj s strani Komisije, Komisija predlaga, da Svet in Evropski parlament določita dopustno tveganje napake za vsako področje na podlagi predloga Komisije, ki vsebuje oceno stroškov in koristi kontrol.

Dopustno tveganje napake, določeno za vsako posamezno področje politik, bi bilo koristno orodje za Komisijo, ki bi ga uporabljala predhodno za prilagoditev načina upravljanja programov ob upoštevanju tveganj, povezanih z njimi. To orodje ne vpliva na sisteme kontrol ali korektivne ukrepe, ki se uporabljajo, kadar se odkrijejo napake. Poleg tega se stopnja dopustnega tveganja napake ne bi razlikovala po državah članicah, temveč bi bila določena za posamezna področja politik na ravni Unije.

2010/0395 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[8],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[9],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

3. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[10], je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, med drugim zaradi upoštevanja sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, bi bilo zaradi jasnosti treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 nadomestiti s to uredbo.

4. Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je določila proračunska načela in finančna pravila, ki jih morajo vse institucije upoštevati v vseh zakonodajnih aktih. Treba bi bilo ohraniti temeljna načela, zasnovo in zgradbo navedene uredbe ter osnovna pravila upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja. Odstopanja od navedenih temeljnih načel bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer je treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za letni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun) in kakšno breme nalagajo zainteresiranim stranem. Treba je ohraniti in okrepiti ključne elemente finančne reforme – vlogo finančnih udeležencev, združevanje kontrol v operativnih službah, notranje revizorje, oblikovanje proračuna po dejavnostih, posodobitev računovodskih načel in pravil ter osnovna načela za donacije.

5. Zaradi specifične narave in nalog Evropske centralne banke, zlasti njene neodvisnosti pri upravljanju financ, je treba to institucijo izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

6. Glede na izkušnje iz prakse bi bilo treba v to uredbo vključiti ustrezna pravila, da bi sledili razvijajočim se zahtevam izvrševanja proračuna, kot je sofinanciranje z drugimi donatorji, ter da bi povečali učinkovitost zunanje pomoči in olajšali uporabo posebnih finančnih instrumentov, npr. tistih, vzpostavljenih z Evropsko investicijsko banko, ali izvajanja prek javno-zasebnih partnerstev.

7. Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je bila omejena na določitev splošnih načel in temeljnih pravil za celotni proračunski sektor, ki ga zajemata Pogodbi , izvedbena pravila pa so bila določena v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[11], da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 . Na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) se lahko Komisija pooblasti za sprejemanje aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Zato bi bilo treba nekatere določbe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 vključiti v to uredbo. Podrobna pravila za uporabo te uredbe, ki jih sprejme Komisija, bi morala biti omejena na tehnične podrobnosti in izvedbene postopke.

8. Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah je postalo sestavni del drugih politik in notranjih ukrepov Unije. Posebne finančne določbe za to politiko torej niso več upravičene in zato ne bi smele biti vključene v to uredbo.

9. V skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007–2013, določenim z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[12], za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe ne velja več posebna ureditev. Plačila v ta sklad iz proračuna se zdaj knjižijo v namensko proračunsko vrstico. Posebne finančne določbe, ki so se uporabljale v ta namen, niso več potrebne in zato ne bi smele biti vključene v to uredbo.

10. Pravila, ki se nanašajo na obresti iz predhodnega financiranja, bi bilo treba poenostaviti, ker povzročajo pretirano upravno breme tako za prejemnike sredstev Unije kot tudi za službe Komisije, poleg tega pa povzročajo nesporazume med službami Komisije ter subjekti in partnerji. Zaradi poenostavitve, zlasti v zvezi s prejemniki donacij, ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba odpraviti obveznost ustvarjanja obresti iz predhodnega financiranja in izterjave teh obresti. Vendar pa bi bilo treba ohraniti možnost, da se ta obveznost vključi v sporazum o prenosu pooblastil, da se omogoči ponovna uporaba obresti iz predhodnega financiranja za programe, ki jih upravljajo nekateri pooblaščeni subjekti, oziroma njihova izterjava.

11. Pravila o prenosu namenskih prejemkov bi morala upoštevati razlikovanje med zunanjimi in notranjimi namenskimi prejemki. Da bi spoštovali namen, ki ga je določil donator, bi bilo treba zunanje namenske prejemke avtomatsko prenesti in uporabljati, dokler niso izvedene vse dejavnosti v zvezi s programom ali ukrepom, kateremu so namenjeni. Kadar so zunanji namenski prejemki prejeti v zadnjem letu programa ali ukrepa, bi bilo treba omogočiti tudi, da se lahko porabijo v prvem letu naslednjega programa ali ukrepa. Obstajati bi morala možnost, da se notranji namenski prejemki lahko prenesejo samo za eno leto, če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno, oziroma v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

12. Kar zadeva začasne dvanajstine, bi bilo treba določiti jasnejša pravila za primere, ko se Evropski parlament odloči zmanjšati znesek dodatnih odhodkov poleg začasnih dvanajstin, ki jih odobri Svet v skladu s členom 315 PDEU.

13. Pogodba zahteva, da je treba večletni finančni okvir določiti v obliki uredbe. Zato je treba nekatere določbe večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 vključiti v to uredbo. Zlasti je treba vzpostaviti povezavo med večletnim finančnim okvirom in letnim proračunskim postopkom zaradi zagotavljanja proračunske discipline. Vključiti je treba tudi določbe o zavezanosti Evropskega parlamenta in Sveta k spoštovanju dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti, določenih v temeljnih aktih za strukturne ukrepe, razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

14. Odstopanje v zvezi z namenskimi prejemki bi bilo treba spremeniti tako, da se na eni strani upoštevajo posebnosti notranjih namenskih prejemkov, ki izhajajo iz proračunskih sredstev proračunskega organa, ter na drugi strani posebnosti zunanjih namenskih prejemkov, ki jih različni donatorji zberejo in namenijo za določen program ali ukrep. Poleg tega bi bilo treba zunanjim donatorjem omogočiti sofinanciranje zunanjih ukrepov, zlasti humanitarnih, tudi kadar temeljni akt takega sofinanciranja izrecno ne določa. Zaradi lažjega upravljanja nepremičnin bi moral seznam notranjih namenskih prejemkov vključevati tudi prejemke od prodaje stavb in s tem povezanih transakcij.

15. V zvezi s predstavitvijo namenskih prejemkov v predlogu proračuna bi bilo treba zagotoviti večjo preglednost, in sicer z določbo, da je treba v predlog proračuna vključiti zneske namenskih prejemkov, ki so na dan njegove določitve nedvoumni.

16. Kar zadeva načelo specifikacije, ni več razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki. Zato je treba ustrezno prilagoditi določbe v zvezi s prerazporeditvami.

17. Prav tako bi bilo treba poenostaviti in v nekaterih točkah pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. Treba je zagotoviti boljše izvrševanje proračuna, zlasti v zvezi z odobrenimi proračunskimi sredstvi za plačila, namenskimi prejemki in proračunskimi sredstvi za upravo, ki so skupni več naslovom. V ta namen bi bilo treba poenostaviti tipologijo prerazporeditev in v postopku sprejemanja nekaterih prerazporeditev omogočiti večjo prožnost. Zlasti možnost, da lahko Komisija odloča o prerazporeditvah neporabljenih proračunskih sredstev v primeru mednarodnih humanitarnih nesreč in kriz, se je izkazala za koristno in učinkovito. To možnost bi bilo zato treba razširiti na podobne dogodke, ki se zgodijo po 1. decembru. V navedenih primerih bi morala Komisija zaradi preglednosti takoj obvestiti proračunski organ o svoji odločitvi. Komisija bi morala z določenimi omejitvami samostojno odločati tudi o prerazporeditvah iz rezerve za nujno pomoč.

18. V zvezi z določbami o sorazmernosti bi bilo treba v okviru ocene tveganja, ki jo opravlja odredbodajalec, uvesti pojem dopustnega tveganja napake. Institucije bi morale imeti možnost odstopanja od splošnega 2-odstotnega praga pomembnosti, ki ga uporablja Računsko sodišče pri presojanju zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij. Raven dopustnega tveganja je ustreznejša podlaga za organ, ki da razrešnico, pri presojanju kakovosti obvladovanja tveganja s strani Komisije. Evropski parlament in Svet bi morala zato določiti raven dopustnega tveganja napake po področjih politik ter pri tem upoštevati stroške in koristi kontrol.

19. Zaradi člena 316 PDEU bi bilo treba določiti, da imata Evropski svet in Svet isti oddelek proračuna.

20. V tej uredbi je treba upoštevati spremenjeni letni proračunski postopek v skladu s PDEU.

21. V zvezi z določitvijo proračuna je pomembno, da se jasno opredelita sestava in priprava predloga proračuna, ki ga pripravi Komisija. Treba bi bilo natančneje opredeliti vsebino splošnega uvoda k predlogu proračuna. Prav tako bi bilo treba vključiti določbo o finančnem načrtovanju za naslednja leta ter o možnosti Komisije, da predloži delovne dokumente za utemeljitev proračunskih zahtev.

22. Kar zadeva posebnosti skupne zunanje in varnostne politike, bi bilo treba posodobiti oblike temeljnih aktov, ki se lahko sprejemajo na podlagi PDEU ter na podlagi naslovov V in VI Pogodbe o Evropski uniji. Poleg tega bi bilo treba postopek sprejemanja pripravljalnih ukrepov na področju zunanjega delovanja prilagoditi določbam PDEU.

23. Pravila v zvezi z načini izvrševanja, zlasti glede pogojev za prenos pooblastil za izvrševanje tretjim osebam, so z leti postala prezapletena in bi jih bilo treba poenostaviti. Hkrati bi bilo treba ohraniti prvotni cilj prenosa pooblastil, tj. zagotavljati, da se ne glede na način izvrševanja odhodki izvršujejo z enako stopnjo kontrole in preglednosti, kot se pričakuje od služb Komisije. Zato bi bilo treba jasno razlikovati med situacijami, v katerih proračun neposredno izvršujejo Komisija ali njene izvajalske agencije, in situacijami, v katerih proračun posredno izvršujejo tretje osebe. To naj bi omogočilo vzpostavitev skupne ureditve za posredno upravljanje z možnostjo, da se ta prilagodi pravilom posameznih sektorjev, zlasti kadar proračun posredno izvršujejo države članice v okviru deljenega upravljanja. Taka skupna ureditev bi morala vključevati zlasti temeljna načela, ki jih mora upoštevati Komisija, kadar se odloči za posredno izvrševanje proračuna, in temeljna načela, ki jih morajo upoštevati pooblaščeni subjekti. Komisija bi morala imeti možnost, da uporablja pravila in postopke Unije ali da sprejme uporabo pravil in postopkov pooblaščenega subjekta, če slednji zagotavlja enakovredno zaščito finančnih interesov Unije.

24. Pravila o „predhodni oceni“ subjektov – razen držav članic, pri katerih predhodna ocena ni potrebna – bi bilo treba prilagoditi tako, da bodo vsi pooblaščeni subjekti in osebe zagotavljali raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi. V okviru nadzornih nalog Komisije je treba določiti obveznosti v zvezi z nadzorom in revizijo, vključno s postopkom za potrditev obračunov za vse vrste upravljanja proračuna.

25. Zaradi upoštevanja operativnih potreb in lažjega dela s strani potencialnih upravičencev ali partnerjev pri izvrševanju bi morale zahteve ostati sorazmerne s posebnimi tveganji ukrepa in njegovim splošnim okvirom kontrol. Pri ocenjevanju sposobnosti tretje osebe ali subjekta za izpolnjevanje teh zahtev bi bilo treba upoštevati naravo nalog in ukrepov, ki jih izvaja Komisija v okviru nadzora in podpore pri izvrševanju ukrepa. Poleg tega bi morala ta uredba vključevati nove finančne instrumente, kot so finančni instrumenti ter javno-zasebna partnerstva, za boljše izvrševanje proračuna in izvajanje politik.

26. Izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi, ki so v členu 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 institucionalizirana kot organi Unije, kažejo, da bi bilo treba uvesti dodatne možnosti, da bi povečali izbiro instrumentov, tako da bodo vključevali organe, katerih pravila bodo za zasebne partnerje prožnejša in dostopnejša od pravil, ki se uporabljajo za institucije Unije. Taki organi bi morali delovati v okviru posrednega upravljanja. Ustanovljeni bi morali biti s temeljnim aktom, njihovo delovanje pa bi morala urejati finančna pravila, ki bi upoštevala načela, potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije. Ta načela bi bilo treba sprejeti v delegirani uredbi in bi morala temeljiti na načelih, ki jih morajo spoštovati tretje osebe, ki so pooblaščene za opravljanje nalog izvrševanja proračuna. Po drugi možnosti bi lahko javno-zasebna partnerstva izvajali organi, katerih delovanje ureja zasebno pravo države članice.

27. V to uredbo bi bilo zaradi člena 317 PDEU treba vključiti osnovne obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom in revizijo, kadar posredno izvršujejo proračun v okviru deljenega upravljanja, ki so trenutno določene samo v predpisih posameznih sektorjev. Zato je treba vključiti določbe, ki bodo sestavljale skladen okvir za vsa zadevna področja o usklajeni upravni strukturi na nacionalni ravni, skupnih obveznostih upravljanja in kontrole za navedene strukture, letni upravni izjavi o zanesljivosti z neodvisnim revizijskim mnenjem o njej in letno izjavo držav članic, s katero prevzamejo odgovornost za upravljanje sredstev Unije, za katera so pooblaščene, ter mehanizmih finančne potrditve, odložitve in popravkov, ki jih izvaja Komisija. Podrobne določbe bi morale ostati v predpisih posameznih sektorjev.

28. V zvezi z nalogami odredbodajalca na podlagi prenosa bi bilo treba nekaj določb natančneje pojasniti, zlasti določbe glede notranjih postopkov predhodne in naknadne kontrole, ki jih vzpostavi, ter glede obveznosti poročanja. V tem okviru bi bilo treba posodobiti vsebino letnega poročila o dejavnostih odredbodajalca na podlagi prenosa v skladu s prakso, da se vanj vključijo potrebni finančni podatki in informacije o upravljanju, na katerih temelji njegova izjava o zanesljivosti o opravljanju njegovih nalog.

29. Treba bi bilo pojasniti odgovornosti računovodje Komisije, in sicer bi bilo treba zlasti pojasniti, da je računovodja Komisije edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in usklajeni kontni okvir, medtem ko računovodje drugih institucij določajo računovodske postopke, ki se uporabljajo v zadevnih institucijah.

30. Zaradi lažjega izvajanja nekaterih programov ali ukrepov, katerih izvajanje je preneseno na finančne institucije, je treba v to uredbo uvesti možnost odprtja fiduciarnih računov. Taki bančni računi bi se odprli v imenu in za račun Komisije v poslovnih knjigah finančne institucije. Vodila bi jih finančna institucija pod pristojnostjo odredbodajalca, odpreti pa bi jih bilo mogoče tudi v drugih valutah, ne le v eurih.

31. V zvezi s prihodki je treba racionalizirati pravila o ocenah terjatev zaradi upoštevanja proračunskih potreb. Evidentiranje ocen terjatev bi moralo biti zahtevano, kadar so prihodki pričakovani z določeno stopnjo verjetnosti in jih je mogoče ovrednotiti z razumno stopnjo približka. Poenostavitev bi bilo treba doseči z uvedbo nekaterih posebnih določb o postopkih za prilagoditev ali razveljavitev ocene zneska terjatev.

32. Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da razveljavitev ugotovljenega zneska terjatve ne pomeni odpovedi ugotovljene upravičenosti Evropske unije. Poleg tega države članice zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Unije ne bi smele obravnavati sredstev Unije, katerih povračilo se zahteva, manj ugodno, kot obravnavajo terjatve javnih podjetij na svojem ozemlju.

33. Ob upoštevanju sporočila Komisije o upravljanju začasno zbranih glob[13] bi bilo treba globe, denarne kazni in sankcije ter vse prejemke iz njih evidentirati kot prihodke proračuna v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva zoper sklepe, s katerimi so bile naložene. Izjema pri tem pravilu bi moral biti delež, omejen na 2 % skupnega zneska glob ali denarnih kazni, ki se vključijo v proračun, in sicer se ta delež zadrži za oskrbovanje sklada, ustanovljenega z navedenim sporočilom.

34. V zvezi s plačili bi bilo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja treba pojasniti različne vrste plačil. Poleg tega bi moral odgovorni odredbodajalec redno obravnavati plačila predhodnega financiranja v skladu z računovodskimi pravili, ki jih določi računovodja Komisije. Zato bi bilo treba v pogodbe, sklepe o donacijah, sporazume o donacijah ter sporazume o prenosu pooblastil s tretjimi osebami vključiti ustrezne določbe.

35. Institucijam bi moralo biti omogočeno, da dajo predhodno soglasje, s katerim uradno sprejmejo prenos dokumentov z elektronskim postopkom. Poleg tega bi bilo treba v skladu s sklepi Komisije o elektronskih in digitaliziranih dokumentih posodobiti finančne določbe o preverjanjih, ki se uporabljajo za obveznosti, ter izrecno priznati pravno veljavnost elektronskih obrazcev in računov za evidentiranje pravnih obveznosti.

36. Zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Unije bi bilo treba izboljšati pravila za izključitev. Dodati bi bilo treba sklic na pranje denarja, kot določa Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[14]. Poleg tega bi bilo treba primere izključitev, ki zadevajo kandidate ali ponudnike, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje v zvezi s svojim poslovanjem ali zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali podobnih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, razširiti na osebe, ki so pooblaščene za zastopanje teh kandidatov ali ponudnikov, odločanje o njih ali imajo nadzor nad njimi. Zaradi sorazmernosti pa izključitev ne bi smela veljati za kandidate in ponudnike, ki lahko dokažejo, da so ustrezno ukrepali zoper zadevne osebe, pooblaščene za zastopanje. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega delovanja institucije bi bilo treba pri postopkih s pogajanji, v katerih se zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, naročilo lahko odda samo določenemu gospodarskemu subjektu, uvesti odstopanje od obveznosti izključitve zaradi stečaja ali podobnih okoliščin, hujše kršitve poklicnih pravil ali neizpolnjevanja obveznosti plačevanja prispevkov za socialno varnost.

37. Čeprav imata Evropska centralna banka (ECB) in Evropska investicijska banka (EIB) poseben status v okviru Unije, je način porabe njunih lastnih sredstev v finančnem interesu Unije. Zato bi morali ti instituciji imeti dostop do informacij v centralni bazi podatkov o izključitvah, ki je bila vzpostavljena zaradi zaščite finančnih interesov Unije, ter bi morali te informacije upoštevati v okviru svoje pristojnosti za oddajo naročil v skladu s svojimi pravili za oddajo javnih naročil. Poleg tega bi morali ECB in EIB Komisiji tudi pošiljati informacije o ponudnikih, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije ali podobnega kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

38. V zvezi z upravnimi in denarnimi kaznimi bi bilo treba uvesti trdno pravno podlago za objavljanje sklepov, s katerimi se te kazni naložijo, v skladu z zahtevami glede varstva podatkov. Objavljanje teh sklepov bi moralo zaradi varstva podatkov in pravne varnosti ostati neobvezno.

39. Zaradi pravne jasnosti in poenostavitve bi bilo treba pregledati okvir za dodeljevanje in spremljanje donacij Unije, zlasti posebne določbe za izvajanje načel preglednosti, enake obravnave, sofinanciranja, neprofitnega, degresivnega dodeljevanja donacij za poslovanje, prepovedi dodeljevanja za nazaj in nadzora.

40. Zaradi okvira za dodeljevanje in spremljanje donacij Unije ter glede na izkušnje iz prakse bi bilo treba pojasniti sistem pavšalnih zneskov (pavšalni zneski, standardni stroški na enoto in zneski pavšalnega financiranja) in ga jasno ločiti od naknadnih preverjanj dejanskih stroškov. Kontrolne ukrepe bi bilo treba prilagoditi temu novemu pristopu z možnostjo, da se zahtevajo operativne revizije in da se ugotovitve razširijo na nerevidirane projekte istega upravičenca, če so bile v podobnih projektih ugotovljene ponavljajoče se napake. Možnost upravičenca, da svojo donacijo prek subvencij prerazdeli tretjim osebam, bi bilo treba pod določenimi pogoji razširiti, da se olajša pravilno izvajanje programov, namenjenih številnim fizičnim osebam, ki jih je mogoče doseči le prek dveh ravni. Če upravičenec prve stopnje predloži ustrezna jamstva ter sporazum o donaciji vsebuje ustrezne določbe o omejitvi možnosti proste presoje pri izbiri podupravičencev in zneska naročila, bi bilo treba to prerazdelitev odobriti.

41. Nagrade kot nova oblika finančne podpore bi morale biti urejene ločeno od sistema donacij, in sicer s posebnimi pravili, v katerih ne bi bilo sklicevanja na predvidljive stroške. Nagrade bi morale biti del letnega delovnega programa in bi jih moral nad določenim pragom dodeljevati upravičenec ali izvajalec šele potem, ko bi Komisija odobrila pogoje in merila za njihovo dodelitev.

42. Finančni instrumenti so vse koristnejši za povečevanje učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi ali vključujejo učinek finančnega vzvoda. Ker ti finančni instrumenti ne morejo biti izenačeni s storitvami ali donacijami, bi bilo treba vzpostaviti novo vrsto finančne podpore.

43. V zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu bi bilo treba pripravo zaključnega računa poenostaviti, tako da se določi, da zaključni račun Unije zajema samo konsolidirane računovodske izkaze in zbirni proračunski izkaz. Poleg tega bi bilo zaradi upoštevanja posebnega neodvisnega statusa ECB treba pojasniti tudi, da postopek konsolidacije zadeva le institucije, ki se financirajo iz proračuna.

44. Zaradi jasnega ločevanja nalog in odgovornosti računovodje Komisije od nalog in odgovornosti računovodij drugih institucij ali organov, katerih zaključni računi se konsolidirajo, bi bilo treba določiti, da mora vsaka institucija ali organ pripraviti poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med proračunskim letom ter ga do 31. marca naslednjega proračunskega leta poslati proračunskemu organu in Računskemu sodišču.

45. Treba je posodobiti računovodska pravila in načela Unije, da se zagotovi njihova skladnost s pravili mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (International Public Sector Accounting Standard).

46. Določbe v zvezi z začasnimi zaključnimi računi in končnim zaključnim računom bi bilo treba posodobiti, in sicer bi bilo treba določiti informacije, ki jih je treba priložiti zaključnim računom, poslanim računovodji Komisije za namen konsolidacije. Treba bi bilo vključiti tudi sklicevanje na spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki ga institucije in organi, ki se financirajo iz proračuna, priložijo zaključnim računom, ki jih pošljejo Računskemu sodišču, ter spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki se priloži ob predložitvi končnega konsolidiranega zaključnega računa Unije. Poleg tega bi bilo treba določiti krajši rok za predložitev opažanj Računskega sodišča na začasne zaključne račune drugih institucij (razen Komisije) in organov, ki se financirajo iz proračuna, da se jim omogoči priprava zaključnih računov ob upoštevanju pripomb Računskega sodišča.

47. Kar zadeva podatke, ki jih mora Komisija predložiti v okviru razrešnice, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 318 PDEU predložiti zlasti finančno poročilo Unije na podlagi doseženih rezultatov. Zato je v to uredbo treba vključiti ustrezne določbe v zvezi z navedenim poročilom v razmerju do drugih obstoječih obveznosti poročanja.

48. V zvezi s posebnimi določbami te uredbe glede strukturnih skladov, kohezijskega sklada, Evropskega sklada za ribištvo, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter skladov na področju svobode, varnosti in pravice, ki spadajo pod deljeno upravljanje, je treba ohraniti določbo za vračilo predplačil in ponovno uporabo proračunskih sredstev iz izjave Komisije v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih[15]. Poleg tega bi bilo z odstopanjem od pravila v zvezi s prenosi treba omogočiti, da se odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti, ki so na voljo ob koncu proračunskega leta in izhajajo iz povračil ali predplačil, lahko prenesejo do zaključka programa ter da se navedena odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti lahko uporabijo, kadar druga odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti niso več na voljo.

49. Poleg tega je potrebno pojasnilo glede sodelovanja Skupnega raziskovalnega središča v postopkih za oddajo naročil in dodelitev donacij, kadar izvaja dejavnosti, ki se delno ali v celoti financirajo iz proračuna zunaj proračunskih vrstic, ki so sicer namenjene Skupnemu raziskovalnemu središču v okviru sredstev za raziskave. Kadar Skupno raziskovalno središče sodeluje v postopkih za dodelitev donacij in oddajo javnih naročil kot tretja oseba, bi moralo biti izvzeto iz uporabe določb v zvezi z merili za izključitev, upravnimi in denarnimi kaznimi, poslovno in finančno sposobnostjo ter zagotavljanjem jamstev. Poleg tega je treba upoštevati znanstveno-tehnične storitve, ki jih Skupno raziskovalno središče zagotavlja drugim institucijam ali službam Komisije na podlagi notranjih upravnih dogovorov, ki ne spadajo v okvir pravil o javnih naročilih. Za učinkovito izpolnjevanje teh nalog bi morali biti prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti, povezanih z navedenimi nalogami, izjemoma obravnavani kot zunanji namenski prejemki.

50. Posebne določbe glede izvajanja zunanjih ukrepov je treba prilagoditi predlaganim spremembam glede načinov izvajanja.

51. Da bi okrepila mednarodno vlogo Unije na področju zunanjih ukrepov in razvoja ter povečala njeno prepoznavnost in učinkovitost, bi morala biti Komisija pooblaščena za ustanavljanje in upravljanje evropskih skrbniških skladov za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe. Čeprav navedeni skrbniški skladi niso vključeni v proračun, bi jih bilo v obsegu, potrebnem za zagotavljanje varnosti in preglednosti sredstev Unije, treba upravljati v skladu s to uredbo. Zato bi morala Komisija predsedovati upravnemu odboru, ustanovljenemu za posamezen skrbniški sklad, da bi zastopala donatorje in odločala o uporabi sredstev. Poleg tega bi moral biti računovodja Komisije hkrati tudi računovodja vseh skrbniških skladov.

52. Subjekti, ki so v okviru posrednega upravljanja pooblaščeni za izvajanje zunanjih ukrepov, bi morali skleniti pogodbe in sporazume o dodelitvi donacij v roku treh let po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil s Komisijo, razen če obstajajo izjemne in zunanje okoliščine. Ta rok pa se ne bi smel uporabljati za večletne programe, ki se izvajajo v okviru postopkov strukturnih skladov. Za te večletne programe bi bilo treba pravila za sprostitev proračunskih sredstev določiti v pravilih posameznih sektorjev.

53. V zvezi s posebnimi pravili o javnih naročilih, ki se uporabljajo za zunanje ukrepe, je treba državljanom tretjih držav omogočiti udeležbo v razpisnih postopkih, kadar se program izvaja brez temeljnega akta in kadar obstajajo utemeljene izjemne okoliščine.

54. V zvezi s posebnimi določbami o proračunskih sredstvih za upravo bi morale imeti institucije možnost, da razvijejo dolgoročno nepremičninsko politiko in izkoristijo nižje obrestne mere, ki so jim na voljo zaradi ugodne bonitetne ocene Unije na finančnem trgu. Zato bi jim moralo biti dovoljeno, da za nakup nepremičnin najemajo posojila na trgu. Na ta način bi lahko zmanjšali zapletenost sedanjega sistema ter hkrati prihranili pri stroških in zagotovili večjo preglednost.

55. V zvezi z okvirnimi raziskovalnimi programi bi bilo na podlagi izkušenj iz prakse treba pojasniti področje uporabe posebnega postopka za izbiro strokovnjakov, ki so fizične osebe, saj je njihova pomoč potrebna pri oceni predlogov projektov, vlog za donacije, projektov in razpisov ter za zagotavljanje strokovnih mnenj in svetovanja.

56. Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da bi lahko določila podrobna pravila za uporabo te uredbe, okvirne finančne uredbe za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, in vzorčne finančne uredbe za javno-zasebna partnerstva, v katerih bi določila potrebna načela za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja.

57. Pregled te uredbe bi bilo treba opraviti le, kadar je potrebno. Prepogosti pregledi finančne uredbe ustvarjajo nesorazmerne stroške zaradi prilagajanja upravnih struktur in postopkov novim pravilom. Poleg tega se lahko zgodi, da za tehtne ugotovitve na podlagi uporabe veljavnih pravil ni na voljo dovolj časa.

58. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega izvajanja programov, ki se trenutno izvajajo, bi se morale določbe glede obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom, kadar izvršujejo proračun posredno v okviru deljenega upravljanja, uporabljati samo za naslednjo generacijo predpisov posameznih sektorjev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DELSKUPNE DOLOČBE

NASLOV I PREDMET IN PODROČJE UPORABE

Člen 1 Predmet

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje letnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun) ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

Člen 2 Področje uporabe

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drug zakonodajni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz naslova II.

Ta uredba se uporablja za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropske unije in Evropsko računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: institucija/institucije).

Ta uredba se ne uporablja za Evropsko centralno banko.

Ta uredba se uporablja za izvrševanje upravnih odhodkov v zvezi s proračunskimi sredstvi, zagotovljenimi v proračunu za Agencijo za oskrbo Euratom.

NASLOV IIPRORAČUNSKA NAČELA

Člen 3 Proračunska načela

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

POGLAVJE 1NAČELO ENOTNOSTI IN TOČNOSTI PRORAČUNA

Člen 4 Opredelitev proračuna

1. Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo in Evropsko skupnost za atomsko energijo.

2. Prihodki in odhodki Unije obsegajo:

(a) prihodke in odhodke Unije, vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo za institucije na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in odhodke iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b) odhodke in prihodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 5 Pravila, ki urejajo načelo enotnosti in točnosti proračuna

1. Ob upoštevanju člena 80 se ne sme noben prihodek pobrati in noben odhodek izvršiti, če ni evidentiran v vrstici v proračunu.

2. Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobrenih proračunskih sredstev.

3. Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4. Obresti iz sredstev, ki so last Unije, se ne izplačajo Uniji, če ni v sporazumih, sklenjenih s pooblaščenimi subjekti iz točk (ii) do (viii) člena 55(1)(b), in v sklepih o donacijah ali sporazumih, sklenjenih z upravičenci, drugače določeno. V teh primerih se obresti ponovno uporabijo za ustrezen program ali se izterjajo.

POGLAVJE 2NAČELO ENOLETNOSTI

Člen 6 Opredelitev

Proračun se sprejme za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 7 Vrsta proračunskih sredstev

1. Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila, in nediferencirana sredstva.

2. Ob upoštevanju člena 83(2) in člena 180(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu.

3. Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali v preteklih proračunskih letih.

4. Odstavka 1 in 2 ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela. Ne preprečujeta, da se določijo celotne pravice porabe ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 8 Računovodska pravila za prihodke in proračunska sredstva

1. Prihodki v proračunskem letu se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000[16].

2. Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka in drugih finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z uredbo iz odstavka 1.

3. Proračunska sredstva, sprejeta za določeno proračunsko leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje odhodkov, prevzetih in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

4. Prevzete obveznosti se knjižijo v poslovnih knjigah na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra, ob upoštevanju celotnih pravic porabe iz člena 83(2) ter sporazumov iz člena 180(2), sklenjenih s tretjimi državami, ki se knjižijo v poslovne knjige na podlagi prevzetih obveznosti v breme proračuna do 31. decembra.

5. Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil najpozneje do 31. decembra navedenega leta.

6. Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 9 Razveljavitev in prenos proračunskih sredstev

1. Proračunska sredstva, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katero so bila odobrena, se razveljavijo.

Lahko pa se na podlagi odločitve zadevne institucije, ki jo institucija sprejme najpozneje do 15. februarja, prenesejo samo v naslednje proračunsko leto v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se avtomatsko prenesejo v naslednje leto v skladu z odstavkom 4.

2. Sredstva za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva , za katera obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

(a) v višini odobritev za prevzem obveznosti, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana. Za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta;

(b) v potrebni višini, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla prevzeti obveznosti za sredstva, predvidena za ta namen, do 31. decembra.

3. Odobritve plačil se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar sredstva proračuna, ki so predvidena v ustreznih vrsticah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Zadevna institucija najprej porabi sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, in dokler niso porabljena tekoča sredstva, ne uporablja prenesenih sredstev.

4. Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatsko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5. Zadevna institucija o odločitvi o prenosu obvesti Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) najpozneje do 15. marca in za vsako proračunsko vrstico navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

6. Brez poseganja v člen 10 se sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

Člen 10 Pravila za prenos namenskih prejemkov

Prihodki in sredstva proračuna iz namenskih prejemkov iz člena 18, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se prenesejo v naslednje obdobje, kot sledi:

(a) zunanji namenski prejemki se prenesejo avtomatsko in jih je treba uporabljati, dokler niso izvedene vse dejavnosti v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjeni; zunanji namenski prejemki, prejeti v zadnjem letu programa ali ukrepa, se lahko porabijo v prvem letu naslednjega programa ali ukrepa;

(b) notranji namenski prejemki se prenesejo samo za eno leto, če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno, oziroma v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah; ustrezna razpoložljiva proračunska sredstva je treba porabiti najprej.

Člen 11 Sprostitev obveznosti za proračunska sredstva

Kadar se odobrena sredstva sprostijo, ker ukrepi, za katere so bili zneski namenjeni, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna sredstva brez poseganja v člena 170 in 174 razveljavijo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila sredstva sprejeta v proračunu.

Člen 12 Prevzemanje obveznosti za proračunska sredstva

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za sredstva, določena v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, če ni v naslovu I in naslovu VI drugega dela drugače določeno.

Člen 13 Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1. Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se za prevzemanje obveznosti in plačila izdatkov, ki jih je mogoče knjižiti v določeno poglavje proračuna kot del izvrševanja zadnjega proračuna, ki je bil pravilno sprejet, uporablja prvi odstavek člena 315 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

2. Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobrenih sredstev za zadevno poglavje v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobrenih sredstev za zadevno poglavje v preteklem proračunskem letu.

Odobrena proračunska sredstva ne smejo prekoračiti omejitve, predvidene v predlogu proračuna v pripravi.

3. Če je to potrebno zaradi neprekinjenega delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dve ali več začasnih dvanajstin za prevzem obveznosti in za plačila. Sklep o odobritvi nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep začne veljati trideset dni po sprejetju, razen če se Evropski parlament z večino svojih članov v teh tridesetih dneh odloči zmanjšati navedene odhodke.

Če se Evropski parlament odloči zmanjšati navedene odhodke, Svet revidira sklep o odobritvi ter pri tem upošteva znesek, ki ga je odobril Evropski parlament.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

POGLAVJE 3NAČELO RAVNOTEŽJA

Člen 14 Opredelitev in področje uporabe

1. Proračunski prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2. V okviru proračuna Unija in Evropska skupnost za atomsko energijo, pa tudi organi, ki jih ustanovi Unija, navedeni v členu 200, ne smejo najemati posojil.

Člen 15 Bilanca proračunskega leta

1. Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2. Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo k predlogu proračuna , ki se predloži v skladu s členom 35. Pripravijo se v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

3. Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru mora Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4NAČELO OBRAČUNSKE ENOTE

Člen 16 Uporaba eura

Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi. Toda za namene denarnega toka iz člena 65 lahko računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD), odgovorni odredbodajalec izvaja posle v nacionalnih valutah, kakor določa delegirana uredba iz člena 199.

POGLAVJE 5NAČELO UNIVERZALNOSTI

Člen 17 Opredelitev in področje uporabe

Skupni prihodki pokrivajo skupna odobrena proračunska sredstva za plačila ob upoštevanju člena 18. Ob upoštevanju člena 20 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 18 Namenski prejemki

1. Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2. Zunanji namenski prejemki so:

(a) finančni prispevki držav članic za določene raziskovalne programe v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije;

(b) finančni prispevki držav članic, tretjih držav, v obeh primerih vključno z javnimi in paradržavnimi agencijami, pravnih oseb ali fizičnih oseb za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Unija in jih v njenem imenu upravlja Komisija;

(c) obresti na depozite in globe, predvidene v Uredbi o pospešitvi in pojasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d) prejemki, predvideni za določen namen, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo;

(e) prispevki za dejavnosti Unije iz tretjih držav ali od različnih organov;

(f) namenski prejemki iz člena 173(2) in člena 175(2).

3. Notranji namenski prejemki so:

(a) prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

(b) prihodki od prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali izločeni, kadar je knjigovodska vrednost v celoti amortizirana;

(c) prihodki od vračil nepravilno plačanih zneskov;

(d) prihodek od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge službe, institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(e) prejete zavarovalnine;

(f) prihodki od prodaje, dajanja v najem ali kakršnih koli drugih pogodb, ki zadevajo pravice, povezane z nepremičninami;

(g) prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih.

4. Temeljni akt lahko prav tako namensko dodeli prejemke, katerih podlaga je, za določene postavke odhodkov. Če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno, so ti prejemki notranji namenski prejemki.

5. Proračun vsebuje vrstice, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek

V predlog proračuna se lahko vključijo samo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan določitve predloga proračuna nedvoumni.

Člen 19 Donacije

1. Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2. Donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomenijo tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presegajo 10 % vrednosti izplačane donacije, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

Člen 20 Pravila o odbitkih in popravkih deviznih tečajev

1. V delegirani uredbi iz člena 199 lahko se določijo primeri, ko se lahko nekateri prihodki odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato predložijo za izplačilo v neto znesku.

2. Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za znesek, ki vključuje davek. Poznejša povračila davkov se štejejo za namenske prejemke v skladu s členom 18(2).

3. Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za tekoče leto.

POGLAVJE 6NAČELO SPECIFIKACIJE

Člen 21 Splošne določbe

1. Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih; poglavja se naprej delijo na člene in postavke.

2. Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23, v primerih, navedenih v členu 24, pa zaprosi proračunski organ za odobritev prerazporeditve proračunskih sredstev.

3. Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo v proračunske vrstice, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek „pro memoria“ (p.m.).

4. Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

Člen 22 Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije

1. Vsaka institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobrena proračunska sredstva:

(a) z enega naslova na drugega do največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo;

(b) iz enega poglavja v drugega in iz enega člena v drugega neomejeno.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če v tem obdobju katera koli veja proračunskega organa temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

3. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

4. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.

Člen 23 Notranje prerazporeditve Komisije

1. Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

(a) prerazporedi odobritve za prevzem obveznosti znotraj posameznega poglavja;

(b) prerazporedi odobritve plačil znotraj posameznega naslova;

(c) v zvezi z izdatki za plače in upravo, ki so skupni več naslovom, prerazporedi odobrena sredstva z enega naslova na drugega;

(d) v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo.

2. Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah proračunskih sredstev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti proračunski organ:

(a) prerazporeditev proračunskih sredstev z naslova „rezervacije“ iz člena 43, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 PDEU;

(b) v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih mednarodnih humanitarnih nesreč in kriz, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, lahko Komisija prerazporedi neporabljena odobrena proračunska sredstva, ki so v tekočem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

Člen 24 Prerazporeditve, ki jih Komisija predlaga proračunskemu organu

1. Komisija svoj predlog prerazporeditev pošlje hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. Proračunski organ sprejme odločitev o prerazporeditvah sredstev, kakor je določeno v odstavkih 3 do 6, če ni v naslovu I drugega dela drugače določeno.

3. Razen v nujnih okoliščinah Svet (s kvalificirano večino) in Evropski parlament odločita o predlogu Komisije v šestih tednih od datuma, ko sta obe instituciji prejeli predlog za zadevno prerazporeditev.

4. Predlog prerazporeditve se odobri, če v navedenih šestih tednih velja eden od naslednjih primerov:

(a) predlog odobrita Evropski parlament in Svet;

(b) predlog odobri bodisi Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c) niti Evropski parlament niti Svet ne sprejmeta odločitve oziroma ne sprejmeta negativne odločitve v zvezi s predlogom Komisije.

5. V naslednjih primerih se obdobje šestih tednov iz točke 4 skrajša na tri tedne, razen če Evropski parlament ali Svet zahtevata drugače:

(a) prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobrenih sredstev v vrstici, iz katere se prerazporejajo sredstva, in ne presega 5 milijonov EUR;

(b) prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 milijonov EUR.

6. Če ena od institucij spremeni prerazporeditev, medtem ko jo druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njo, ali če prerazporeditev spremenita obe instituciji, se za odobrenega šteje nižji od zneskov, ki ju odobrita Evropski parlament ali Svet, razen če Komisija umakne predlog.

Člen 25 Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1. Za prerazporeditve med naslovi proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad, strukturna sklada, Kohezijski sklad, Evropski sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter raziskave veljajo posebne določbe iz naslovov I, II in III drugega dela.

2. Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejme proračunski organ na predlog Komisije ali Komisija za največ 10 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo.

Uporablja se postopek iz člena 24(3) in (4). Če obe veji proračunskega organa ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prerazporeditvi.

POGLAVJE 7NAČELO DOBREGA FINANČNEGA POSLOVODENJA

Člen 26 Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1. Odobrena proračunska sredstva morajo biti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2. Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najugodnejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

3. Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalniki uspešnosti, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. Te informacije se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna.

4. Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodne in naknadne ocene v skladu z usmeritvami Komisije. Takšne ocene se uporabljajo za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocen pa se pošljejo proračunskim uporabnikom ter zakonodajnim organom in proračunskemu organu.

Člen 27 Obvezna ocena finančnih posledic

1. Vsakemu predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, je treba priložiti oceno finančnih posledic in oceno iz člena 26(4).

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko znatno vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, je treba priložiti oceno finančnih posledic, ki jo pripravi institucija, ki predlaga spremembo.

2. Za zmanjšanje tveganja goljufij in nepravilnosti so v oceni finančnih posledic iz odstavka 1 navedene informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni tveganja ter obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Člen 28 Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1. Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezen način upravljanja, in v skladu z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev.

2. Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je razumno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(a) uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti delovanja;

(b) zanesljivosti poročanja;

(c) varovanja sredstev in informacij;

(d) preprečevanja, odkrivanja ter odprave goljufij in nepravilnosti;

(e) ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

Člen 29 Dopustno tveganje napake

Zakonodajni organ v skladu s postopkom iz člena 322 PDEU odloči o ravni dopustnega tveganja napake za ustrezna področja politik v proračunu. Navedena odločitev se upošteva v letnem postopku razrešnice v skladu s členom 157(2).

Raven dopustnega tveganja napake temelji na analizi stroškov in koristi kontrol. Države članice ter subjekti in osebe iz člena 55(1)(b) na zahtevo poročajo Komisiji o stroških kontrol, ki jih krijejo, ter o številu in obsegu dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna.

Raven dopustnega tveganja napake se natančno spremlja in se v primeru večjih sprememb kontrolnega okolja revidira.

POGLAVJE 8NAČELO PREGLEDNOSTI

Člen 30 Objava zaključnega računa, proračuna in poročil

1. Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi sprejeti proračun in spremembe proračuna, kakor so bili dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije .

Proračun se objavi v treh mesecih po datumu razglasitve dokončnega sprejetja proračuna.

Konsolidirani letni zaključni računi ter poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 31 Objava informacij o prejemnikih sredstev Unije in drugih informacij

1. Informacije o poslih najemanja in dajanja posojil, ki jih sklene Unija za tretje osebe, se navedejo v prilogi k proračunu.

2. Komisija na ustrezen način omogoči dostop do informacij, ki zadevajo prejemnike sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani svojih služb ali delegacij Unije v skladu z drugim odstavkom člena 53, ter informacij, ki zadevajo prejemnike sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.

3. Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varstva osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[17] in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta[18] ter varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.

NASLOV IIIDOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1 DOLOČITEV PRORAČUNA

Člen 32 Ocene prihodkov in odhodkov

Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in ESZD pripravijo ocene svojih prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji vsako leto do 1. julija.

ESZD pripravi oceno svojih prihodkov in odhodkov ter jo pošlje Komisiji vsako leto do 1. julija. Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko in mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

Navedene institucije vsako leto najpozneje do 1. julija pošljejo te ocene v vednost tudi proračunskemu organu. Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih do istega datuma prav tako pošlje proračunskemu organu.

Pri pripravi lastnih ocen Komisija uporablja informacije iz člena 33.

Člen 33 Ocenjeni proračun organov iz člena 200

Vsak organ iz člena 200 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji in proračunskemu organu vsako leto do 31. marca oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj s kadrovskim načrtom in osnutkom programa dela.

Člen 34 Predlog proračuna

1. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna najpozneje do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza odhodkov in prihodkov Unije in konsolidirane ocene iz člena 32.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 41 do 46.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne preglednice, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb proračunskih sredstev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2. Komisija predlogu proračuna po potrebi priloži finančno načrtovanje za naslednja leta.

Finančno načrtovanje se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

3. Komisija k predlogu proračuna priloži tudi vse delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev.

4. V skladu s členom 8(5) Sklepa 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje[19] ter za zagotovitev proračunske preglednosti na področju zunanjega delovanja Unije Komisija proračunskemu organu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem celovito navede:

(a) vse upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, povezane z zunanjim delovanjem Unije, vključno z nalogami skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike, ki se financirajo iz proračuna;

(b) skupne upravne odhodke ESZD za preteklo leto, razčlenjene na odhodke po delegacijah in odhodke za centralno upravo ESZD, skupaj z odhodki iz poslovanja, razčlenjenimi po geografskih območjih (regije, države), tematskih področjih, delegacijah Unije in misijah.

V delovnem dokumentu poleg tega:

(a) navede število delovnih mest za vsak plačni razred v posamezni kategoriji ter število stalnih in začasnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti pogodbenega in lokalnega osebja, odobrenimi v okviru proračunskih sredstev v vsaki delegaciji Unije, kot tudi v centralni upravi ESZD;

(b) navede povečanje ali zmanjšanje števila delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah v centralni upravi ESZD in v vseh delegacijah Unije v primerjavi s preteklim letom;

(c) navede število delovnih mest, odobrenih za tekoče proračunsko leto, število delovnih mest, odobrenih za preteklo leto, in število delovnih mest, ki jih zasedajo diplomati, začasno napoteni iz držav članic, Sveta in Komisije;

(d) zagotovi podroben pregled vseh zaposlenih v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te druge kategorije uslužbencev z ustrezno oceno prihodkov in odhodkov za osebje, ki ga je mogoče zaposliti za poln delovni čas v okviru zahtevanih proračunskih sredstev.

Člen 35 Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Dokler ni sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo drugih institucij v zvezi z njihovim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži dopolnilno pismo k predlogu proračuna na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predloga, vključno z dopolnilnim pismom o posodobitvi ocenjenih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 36 Potrditev skupnega predloga spravnega odbora

Potem ko je spravni odbor dosegel dogovor o skupnem besedilu, si Evropski parlament in Svet v skladu s členom 314(6) PDEU ter svojima poslovnikoma prizadevata za čimprejšnjo potrditev skupnega predloga spravnega odbora.

Člen 37 Sprejetje proračuna

1. Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 177(7) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom).

2. Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če je ta datum po 1. januarju, plača Uniji neporavnane zneske, kakor je določeno v Uredbi Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

Člen 38 Predlogi za spremembo proračuna

1. Komisija lahko predloži predloge za spremembo proračuna, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga za spremembo proračuna Komisija in druge institucije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobrenih proračunskih sredstev ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih odobrenih proračunskih sredstev.

2. Razen v izjemnih primerih Komisija predloži predlog spremembe proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati vsako leto najpozneje do 1. septembra. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži svoje mnenje.

3. Evropski parlament in Svet jih obravnavata ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 39 Zgodnejša predložitev ocen in predlogov proračunov

Komisija in proračunski organ se lahko dogovorita za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev ocen ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Ta dogovor pa ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za obravnavo teh besedil na podlagi člena 314 Pogodbe PDEU in člena 177 Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2SESTAVA IN PRIPRAVA PRORAČUNA

Člen 40 Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

(a) splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(b) ločeni oddelki, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo.

Evropski Svet in Svet imata isti oddelek proračuna.

Člen 41 Razčlenitev proračuna

1. Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij proračunski organ razčleni po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2. Poročilo o izvrševanju odhodkov za oddelek proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejme proračunski organ in je razčlenjena po namenu.

Naslov se nanaša na določeno politiko, poglavje pa praviloma na dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje sredstva za poslovanje in za upravo.

Sredstva za upravo v okviru področja posameznega naslova se združijo v eno samo poglavje.

Člen 42 Prepoved negativnih prihodkov

Proračun ne sme vsebovati negativnih prihodkov.

Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o realizaciji prihodkov proračuna.

Člen 43 Rezervacije

1. Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se lahko vnesejo za ta naslov v naslednjih dveh primerih:

(a) če pri pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b) če obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti proračunskih sredstev ali možnosti izvrševanja proračunskih sredstev, določenih za zadevno vrstico, pod pogoji, ki so v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Odobrena proračunska sredstva iz tega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom iz člena 23(1)(d), kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 24, za vse druge primere.

2. V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se proračunska sredstva prerazporedijo na naslov „rezervacije“ med proračunskim letom. Proračunski organ sprejme odločitev o teh prerazporeditvah, kakor določa člen 24.

Člen 44 Negativna rezerva

Oddelek proračuna za Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 200 milijonov EUR. Ta rezerva, ki se vpiše v poseben naslov, lahko zajema odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

To rezervo je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 21 in 23.

Člen 45 Rezerva za nujno pomoč

1. Oddelek proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2. Iz rezerve iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 25.

Člen 46 Priprava proračuna

1. Proračun prikazuje:

(a) v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i) oceno prihodkov Unije za zadevno proračunsko leto;

(ii) oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n–2;

(iii) odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za zadevno proračunsko leto;

(iv) odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za preteklo proračunsko leto;

(v) prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n–2;

(vi) ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 41(1);

(b) v oddelku proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki (a);

(c) v zvezi z osebjem:

(i) za vsak oddelek proračuna kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobrenih proračunskih sredstev;

(ii) kadrovski načrt za osebje, ki je plačano iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za osebje, ki je plačano iz istih sredstev za posredne ukrepe; kadrovski načrt se razčleni po kategorijah in plačnih razredih ter razlikuje med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg proračunskih sredstev;

(iii) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; kadrovski načrt mora določati število visokousposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov posebne ugodnosti;

(iv) kadrovski načrt, ki določa število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 200, ki prejema donacije v breme proračuna. Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za preteklo proračunsko leto;

(d) v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(i) v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov se proračunske vrstice, ki se nanašajo na te posle in so namenjene za evidentiranje povračil upravičencev, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za dobro izvedbo obveznosti. Te vrstice imajo zaznamek (p. m.) in ustrezne opombe;

(ii) v oddelku za Komisijo:

- proračunske vrstice, ki vsebujejo jamstvo Unije za dobro izvedbo obveznosti v zvezi z zadevnimi posli. Na teh vrsticah je zaznamek (p.m.), dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

- pojasnila, v katerih so navedeni temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki jih je dala Unija za te posle;

(iii) v dokumentu v prilogi oddelka proračuna za Komisijo kot kazalec:

- kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov;

- kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno proračunsko leto;

(e) skupni znesek odhodkov za SZVP se vključi v eno proračunsko poglavje o SZVP s posebnimi proračunskimi členi. Ti členi zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne proračunske vrstice, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

2. Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko proračunski organ proračunu priloži tudi druge ustrezne dokumente.

Člen 47 Pravila glede kadrovskega načrta za osebje

1. Kadrovski načrt, opisan v členu 46(1)(c), predstavlja absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nad to omejitvijo ni mogoča nobena zaposlitev.

Razen za plačne razrede AD 16, AD 15 in AD 14 pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni kadrovski načrt za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju dveh pogojev:

(a) da se obseg sredstev za osebje za celotno proračunsko leto ne spremeni in

(b) da ni prekoračena omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z vsakim kadrovskim načrtom.

Institucije o svoji nameri obvestijo proračunski organ tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če katera od obeh vej proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi običajni postopek.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

POGLAVJE 3PRORAČUNSKA DISCIPLINA

Člen 48 Skladnost proračuna z večletnim finančnim okvirom

Proračun je v skladu z večletnim finančnim okvirom.

Člen 49 Skladnost aktov Unije s proračunom in večletnim finančnim okvirom

Kadar bi bili razpoložljiva odobrena sredstva v proračunu ali razpoložljive dodelitve v večletnem finančnem okviru z izvajanjem kakega akta Unije preseženi, se zadevni akt finančno lahko izvrši šele po spremembi proračuna in, če je potrebno, po ustreznem pregledu finančnega okvira.

NASLOV IVIZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 50 Izvrševanje proračuna v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem

1. Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 51 Temeljni akt in izjeme

1. Preden se odobrena proračunska sredstva, vključena v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Unije, se najprej sprejme temeljni akt.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago.

2. Na področju uporabe PDEU in Pogodbe Euratom temeljni akt pomeni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ ter ima lahko obliko uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU.

3. Na področju uporabe naslova V Pogodbe o Evropski uniji ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena 26(2), člena 28(1), člena 29, člena 31(2) ter členov 33 in 37 Pogodbe o Evropski uniji.

4. Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

5. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 izvršujejo:

(a) odobrena proračunska sredstva za eksperimentalne pilotne projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti;

(b) odobrena proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe PDEU in Pogodbe Euratom, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov. Pri pripravljalnih ukrepih je treba uporabiti skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Zakonodajni postopek mora biti zaključen pred koncem tretjega proračunskega leta. V zakonodajnem postopku je treba pri prevzemanju obveznosti za proračunska sredstva upoštevati posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in osebe, ki bodo imele od njega korist. Zato izvršena sredstva po obsegu ne morejo biti enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa.

Ob predložitvi predloga proračuna Komisija proračunskemu organu predloži poročilo o ukrepih iz točke (a) in prvega odstavka te točke, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe;

(c) odobrena proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področju naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Ti ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih cilj je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

V primeru operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.

Pripravljalne ukrepe sprejme Svet na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija v skladu s to uredbo sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev hitrega izplačila sredstev;

(d) proračunska sredstva za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s PDEU in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne iniciative iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah in ki so navedene v delegirani uredbi iz člena 199;

(e) odobrena proračunska sredstva za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.

Člen 52 Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

Zaradi lažjega izvrševanja proračunskih sredstev za upravo delegacij Unije se s Komisijo lahko sprejme podrobna ureditev glede načina izvrševanja. Navedene ureditve ne vsebujejo nobenih odstopanj od določb te uredbe in delegirane uredbe iz člena 199.

Člen 53 Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

Komisija in druge institucije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Osebe, na katere se prenesejo pooblastila, lahko delujejo samo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

Vendar pa Komisija lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi s proračunskimi sredstvi za upravo v svojem oddelku proračuna na vodje delegacij Unije. O tem hkrati obvesti visokega predstavnika. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa, spoštujejo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo iste naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili ta prenos pooblastil prekliče.

Za namene drugega odstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

Člen 54 Navzkrižje interesov

1. Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije. Če bi do tega prišlo, se mora zadevna oseba vzdržati teh dejavnosti in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

POGLAVJE 2NAČINI IZVRŠEVANJA

Člen 55 Načini izvrševanja proračuna

1. Komisija izvršuje proračun na naslednje načine:

(a) z lastnimi službami, delegacijami Unije v skladu z drugim odstavkom člena 53 ali prek izvajalskih agencij iz člena 59;

(b) posredno, z deljenim upravljanjem z državami članicami ali s prenosom nalog izvrševanja proračuna na:

(i) tretje države ali organe, ki jih te imenujejo;

(ii) mednarodne organizacije in njihove agencije;

(iii) finančne institucije, pooblaščene za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu z naslovom VIII;

(iv) Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad ali katero koli drugo hčerinsko družbo te banke;

(v) organe iz členov 200 in 201;

(vi) osebe javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(vii) osebe zasebnega prava države članice, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(viii) osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 51 te uredbe.

2. Države članice ter subjekti in osebe iz točke (b) odstavka 1 nimajo statusa odredbodajalca na podlagi prenosa.

3. Komisija ne more prenesti na tretje osebe izvršilnih pooblastil, ki jih ima po Pogodbah, kadar ta vključujejo precejšnjo možnost prostega preudarka v zvezi s političnimi odločitvami.

Člen 56 Deljeno upravljanje z državami članicami

1. Države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen države članice izpolnjujejo obveznosti v zvezi z revizijo in nadzorom ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev lahko vključujejo dopolnilne določbe.

2. Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. V ta namen izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno, izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne denarne kazni, kot določajo pravila posameznih sektorjev in nacionalna zakonodaja.

3. V skladu s pravili posameznih sektorjev države članice akreditirajo enega ali več organov javnega sektorja, ki so edini pristojni za pravilno upravljanje in kontrolo sredstev, za katera je bila akreditacija izdana. Ne glede na to pa lahko ti organi opravljajo naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, ali prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Akreditacijo izda organ države članice v skladu s pravili posameznih sektorjev, ki zagotavljajo, da je organ sposoben pravilno upravljati sredstva. Pravila posameznih sektorjev lahko določijo tudi vlogo Komisije v postopku akreditacije.

Akreditacijski organ je pristojen za nadzor zadevnega organa in sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v njegovem delovanju, vključno z začasnim mirovanjem ali odvzemom akreditacije.

4. Akreditirani organi iz odstavka 3 tega člena:

(a) vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b) uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c) so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od akreditiranega organa;

(d) v skladu s členom 31(2) zagotavljajo letno naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije;

(f) zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, ki ustreza načelom iz Direktive 95/46/ES.

5. Organi, akreditirani v skladu z odstavkom 3 tega člena, Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

(a) svoj zaključni račun o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(c) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti zaključnega računa, pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(d) mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja iz točke (c) tega odstavka v zvezi z vsemi njenimi elementi.

Če država članica akreditira več kot en organ za posamezno področje, do 15. februarja naslednjega proračunskega leta Komisiji predloži zbirno poročilo, ki vsebuje pregled vseh izjav o zanesljivosti upravljanja na nacionalni ravni in ustreznih revizijskih mnenj, pripravljenih za posamezno področje.

6. Komisija:

(a) uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov akreditiranih organov, s čimer zagotavlja, da je zaključni račun popoln, točen in verodostojen, ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(b) iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z zakonodajo Unije.

Pravila posameznih sektorjev urejajo pogoje, pod katerimi lahko Komisija začasno ustavi plačila državam članicam oziroma jih lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa.

Člen 57 Posredno upravljanje s subjekti in osebami, razen držav članic

1. Subjekti in osebe, pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v skladu s členom 55(1)(b), pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Pri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi, pri čemer ustrezno upoštevajo:

(a) naravo nalog, za katere so pooblaščeni, in zadevne zneske,

(b) finančna tveganja,

(c) raven zanesljivosti, ki izhaja iz njihovih sistemov, pravil in postopkov, skupaj z ukrepi, ki jih Komisija sprejme za nadzor in podporo opravljanja nalog, za katere so pooblaščeni.

2. V ta namen subjekti in osebe iz odstavka 1:

(a) vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b) uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c) so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od zadevnega subjekta ali osebe;

(d) uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja iz sredstev Unije prek donacij, javnih naročil in finančnih instrumentov;

(e) v skladu s členom 31(2) zagotavljajo letno naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije;

(f) zagotavljajo primerno varstvo osebnih podatkov.

Osebe iz točke (viii) člena 55(1)(b) lahko te zahteve izpolnijo postopoma. Svoja finančna pravila sprejmejo s predhodnim soglasjem Komisije.

3. Subjekti in osebe iz odstavka 1 pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. V ta namen izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno, izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi začnejo pravni postopek.

4. Komisija lahko začasno ustavi plačila subjektom in osebam iz odstavka 1, zlasti kadar so ugotovljene sistematične napake, zaradi katerih so vprašljive zanesljivost sistemov notranje kontrole zadevnega subjekta ali osebe ali zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij.

Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko v celoti ali delno prekine plačila tem subjektom ali osebam zaradi nadaljnjih preverjanj, če je prekinitev potrebna, da se prepreči znatna škoda za finančne interese Unije, in sicer kadar dobi informacije, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost v delovanju njihovega sistema notranje kontrole, ali informacije, da so izdatki, ki jih je potrdil zadevni subjekt ali oseba, povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

5. Subjekti in osebe iz odstavka 1 Komisiji predložijo:

(a) poročilo o izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b) svoj zaključni račun o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(c) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(d) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti zaključnega računa, pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(e) mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja iz točke (d) tega odstavka v zvezi z vsemi njenimi elementi.

Te dokumente, razen revizijskega poročila iz točke (e), predložijo Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta. Revizijsko poročilo predložijo najpozneje do 15. marca.

Te obveznosti ne posegajo v določbe v sporazumih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Te določbe za navedene subjekte določajo najmanj obveznost, da Komisiji vsako leto predložijo izjavo, s katero potrdijo, da je bil v zadevnem proračunskem letu prispevek Unije porabljen in obračunan v skladu z zahtevami iz odstavka 2 tega člena ter z obveznostmi, določenimi v sporazumu, sklenjenem z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ali tretjo državo.

6. Komisija:

(a) zagotavlja nadziranje in ocenjevanje izvajanja prenesenih nalog;

(b) uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov pooblaščenih subjektov in oseb, s čimer zagotavlja, da je zaključni račun popoln, točen in verodostojen ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(c) iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z veljavnimi pravili.

7. Odstavka 5 in 6 tega člena se ne uporabljata za subjekte in osebe, za katere se uporablja ločen postopek razrešnice, ki ga izvaja proračunski organ.

Člen 58 Predhodne kontrole in sporazumi v okviru posrednega upravljanja

1. Preden Komisija za opravljanje nalog izvrševanja proračuna pooblasti subjekte ali osebe iz člena 55(1)(b), pridobi dokaze, da so zahteve iz točk (a) do (d) člena 57(2) izpolnjene.

Zadevni subjekt ali oseba Komisijo nemudoma obvesti o vseh bistvenih spremembah svojih sistemov, pravil ali postopkov, ki zadevajo upravljanje sredstev Unije, za katerega je pooblaščen(-a). Če pride do takih sprememb, Komisija pregleda sporazume, sklenjene z zadevnim subjektom ali osebo, in preveri, ali so še vedno skladni s pogoji iz točk (a) do (d) člena 57(2).

2. Pri izbiri subjekta v okviru kategorij, določenih v točkah (ii), (iii), (vi) in (vii) člena 55(1)(b), Komisija ustrezno upošteva naravo nalog, za opravljanje katerih namerava pooblastiti zadevne subjekte, kot tudi njihove izkušnje ter poslovno in finančno sposobnost. Izbira temelji na objektivnih merilih in ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

3. V sporazumih, sklenjenih v okviru posrednega upravljanja, se določijo zahteve iz točk (a) do (d) člena 57(2). Sporazumi jasno opredeljujejo prenesene naloge ter vsebujejo določbo, ki pooblaščene subjekte ali osebe zavezuje k izpolnjevanju obveznosti iz točk (e) do (f) člena 57(2), ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov.

Člen 59 Izvajalske agencije

1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Unije in ki so ustanovljene s sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela v imenu Komisije in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003[20].

2. Za izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje je pristojen direktor agencije v okviru neposrednega upravljanja.

Člen 60 Omejitve pri prenosu pooblastil

1. Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz točk (vi) in (vii) člena 55(1)(b) ali v posebnih primerih, v katerih je treba zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, izvršiti upravičencem, ki jih določi Komisija, in v katerih subjekt ali organ, ki izvršuje plačila, ne deluje po prostem preudarku.

2. Naloge, ki se lahko pogodbeno prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen na tiste, ki ne opravljajo javnih storitev, so strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

POGLAVJE 3FINANČNI UDELEŽENCI

ODDELEK 1NAČELO LOČITVE NALOG

Člen 61 Ločitev nalog

Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

ODDELEK 2ODREDBODAJALEC

Člen 62 Odredbodajalec

1. Institucija opravlja naloge odredbodajalca.

2. Za namene tega naslova se izraz „osebje“ nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

3. Vsaka institucija v svojih notranjih upravnih pravilih določi osebje na ustreznih položajih, na katero prenese naloge odredbodajalca v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, obseg prenesenih pooblastil in možnost, da jih osebe, na katere se pooblastila prenesejo, prenesejo naprej.

4. Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na osebje.

5. Odredbodajalci na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko delujejo samo v mejah, ki jih določa akt o prenosu ali nadaljnjem prenosu. Odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovi nalogi pomaga en zaposleni ali več, ki je v okviru svojih pristojnosti pooblaščen za izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

6. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa v skladu z drugim odstavkom člena 53, je Komisija kot pristojna institucija odgovorna za določanje, izvajanje, nadzor in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa. Komisija o tem hkrati obvesti visokega predstavnika.

Člen 63 Pooblastila in naloge odredbodajalca

1. Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2. Za namene odstavka 1 tega člena vzpostavi odredbodajalec na podlagi prenosa v skladu s členom 28 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov temelji na celoviti analizi tveganj.

3. Za izvrševanje odhodkov odredbodajalec na podlagi prenosa in nadaljnjega prenosa prevzema proračunske obveznosti in pravne obveznosti, potrjuje odhodke in odobrava plačila ter pripravi predhodna poročila o izvrševanju proračuna.

4. Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

5. Za vsako dejavnost se izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na pregledu dokumentacije in razpoložljivih rezultatih že opravljenih kontrol.

Predhodne kontrole obsegajo začetek in preverjanje dejavnosti.

Posamezne transakcije ne sme preverjati zaposleni, ki je začel dejavnost, ali zaposleni, ki je podrejen temu zaposlenemu.

6. Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko vzpostavi naknadne kontrole za preverjanje dejavnosti, ki so po predhodnih kontrolah že bile odobrene. Te kontrole se lahko izvajajo na naključnih vzorcih glede na tveganje.

Naknadnih kontrol ne sme opravljati osebje, ki je odgovorno za predhodne kontrole. Osebje, odgovorno za naknadne kontrole, ne sme biti podrejeno osebju, odgovornemu za predhodne kontrole.

7. Vse osebje, ki je odgovorno za kontroliranje finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati morajo poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

8. Vsak zaposleni, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 70(6). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, obvesti organe in telesa, imenovane na podlagi ustrezne zakonodaje.

9. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov drugače določeno, da ima razumno zagotovilo, da:

(a) informacije v poročilu predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja;

(b) so bila sredstva, namenjena za dejavnosti, opisane v poročilu, porabljena za nameravani namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(c) vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

Navedeno poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistema notranje kontrole. Komisija vsako leto najpozneje 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto. Letna poročila o dejavnostih, ki jih pripravijo odredbodajalci na podlagi prenosa, se dajo na voljo tudi proračunskemu organu.

Člen 64 Pooblastila in naloge vodij delegacij Unije

1. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa v skladu z drugim odstavkom člena 53, tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije.

V ta namen sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev kakršne koli situacije, v kateri bi se uveljavljala odgovornost Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa, ter kakršnega koli navzkrižja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa.

Kadar nastane vrsta situacije ali navzkrižja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem takoj obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev razmer.

2. Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 63(8), se obrnejo na posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ustanovljeno v skladu s členom 70(6). V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi veljavne zakonodaje.

3. Vodje delegacij unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa v skladu z drugim odstavkom člena 53, poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 63(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti notranjih sistemov poslovodenja in kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa, ter izjavo o zanesljivosti v skladu s členom 70(5). Ta poročila se priložijo k letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa, in se predložijo proračunskemu organu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to potrebno.

Vodje delegacij Unije v celoti sodelujejo z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa.

4. Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa v skladu z drugim odstavkom člena 53, odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa na zahtevo slednjega ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

5. Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil ni oviran postopek razrešnice v skladu s členom 319 PDEU.

ODDELEK 3RAČUNOVODJA

Člen 65 Pooblastila in naloge računovodje

1. Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

(a) pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo zneskov, ugotovljenih kot terjatve;

(b) pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom IX;

(c) vodenje poslovnih knjig v skladu z naslovom IX;

(d) določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira v skladu z naslovom IX;

(e) določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij; računovodja ima pooblastilo, da lahko kadar koli preveri spoštovanje meril za potrjevanje;

(f) vodenje zakladništva.

Odgovornost računovodje ESZD se nanaša le na oddelek proračuna za ESZD, ki ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna za Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na proračunska sredstva, za katera so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa.

Računovodja Komisije deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD, ob upoštevanju člena 208.

2. Računovodja Komisije je odgovoren za določitev računovodskih pravil in usklajenega kontnega okvira v skladu z naslovom IX.

3. Računovodja od odredbodajalcev pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki dajejo resnično sliko finančnega stanja institucij in izvrševanja proračuna; odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.

4. Preden institucija ali organ iz člena 200 sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resničen in pošten odraz finančnega stanja institucije ali organa iz člena 200.

V ta namen računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili in postopki Unije ter da so v zaključnem računu upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Odredbodajalci na podlagi prenosa posredujejo vse informacije, ki jih računovodja potrebuje, da lahko opravi svoje naloge.

Odredbodajalci ostajajo v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovim nadzorom ter popolnost in točnost informacij, posredovanih računovodji.

5. Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

6. Če ni v tej uredbi določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje gotovine in gotovini podobnih sredstev. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

7. V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko odprejo fiduciarni računi v imenu Komisije, tako da jih lahko upravlja subjekt iz prvega odstavka člena 55(1)(b)(iii) in (iv).

Ti računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Navedeni bančni račun se upravlja na odgovornost odredbodajalca.

Člen 66 Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog nekatere naloge prenese na podrejeno osebje.

Akt o prenosu določa naloge, ki se prenesejo na podrejene.

ODDELEK 4SKRBNIK RAČUNA IZLOČENIH SREDSTEV

Člen 67 Računi izločenih sredstev

1. Za plačilo majhnih zneskov, kot so določeni v delegirani uredbi iz člena 199, in za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavijo računi izločenih sredstev.

Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 118 se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez kakršnih koli omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina proračunskih sredstev, ki jih je odobril proračunski organ za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto.

2. Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev, ki jih imenuje računovodja institucije.

POGLAVJE 4ODGOVORNOST FINANČNIH UDELEŽENCEV

ODDELEK 1SPLOŠNA PRAVILA

Člen 68 Začasni in dokončni preklic prenosa na odredbodajalce

1. Brez poseganja v možnost uvedbe disciplinskih ukrepov lahko prenos ali nadaljnji prenos na odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadar koli začasno ali dokončno prekliče organ, ki ga je imenoval.

2. Brez poseganja v možnost uvedbe disciplinskih ukrepov lahko računovodjo kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

3. Brez poseganja v možnost uvedbe disciplinskih ukrepov lahko skrbnika računa izločenih sredstev kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

Člen 69 Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

1. Določbe tega poglavja ne posegajo v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 68 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2. Vsak odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 70, 71 in 72. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

ODDELEK 2PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ODREDBODAJALCE NA PODLAGI PRENOSA ALI NADALJNJEGA PRENOSA

Člen 70 Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

1. Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

2. Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti:

(a) če odredbodajalec pri določanju, katere upravičene zneske je treba izterjati, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti za odhodke ali podpisovanju odredb za plačilo namerno ali iz hude malomarnosti ne upošteva te uredbe in delegirane uredbe iz člena 199;

(b) če odredbodajalec namerno ali iz hude malomarnosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda odredbo za plačilo, zaradi česar lahko tretje osebe vložijo civilno tožbo zoper institucijo.

3. Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel pooblastila. Če organ, ki je nanj prenesel pooblastila, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

4. V primeru nadaljnjega prenosa v okviru svojih služb odredbodajalec na podlagi prenosa ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost notranjih sistemov poslovodenja in kontrole ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

5. V primeru nadaljnjega prenosa na vodje delegacij Unije je odredbodajalec na podlagi prenosa odgovoren za določanje notranjih sistemov poslovodenja in kontrole, njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, morajo opraviti posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in odgovornosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna, v skladu z delegirano uredbo iz člena 199.

Vodje delegacij Unije poročajo o svojih nalogah na podlagi prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 64(3).

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih sistemih poslovodenja in kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa, ter o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi svojo izjavo o zanesljivosti, kakor je določeno v členu 63(9).

6. Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti ali sodeluje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več institucij. Komisije delujejo neodvisno in ugotavljajo, ali je prišlo do finančne nepravilnosti in kakšne naj bodo morebitne posledice.

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči, ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

7. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa v skladu z drugim odstavkom člena 53, je posebna komisija za finančne nepravilnosti, ki jo ustanovi Komisija v skladu z odstavkom 4 tega člena, pristojna v zadevah iz navedenega odstavka.

Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu, visokemu predstavniku in odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Na podlagi mnenja posebne komisije za finančne nepravilnosti lahko Komisija od visokega predstavnika zahteva, da kot organ za imenovanje začne postopek zoper odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine, če nepravilnosti zadevajo pooblastila Komisije, ki so jim bila dodeljena na podlagi nadaljnjega prenosa. V takem primeru visoki predstavnik uvede ustrezne ukrepe skladno s kadrovskimi predpisi za uveljavitev sklepov o disciplinskih ukrepih in/ali plačilu odškodnine, kakor priporoča Komisija.

Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti v skladu s členom 22 kadrovskih predpisov za začasno osebje, za katero se uporablja člen 2(e) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

ODDELEK 3PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA RAČUNOVODJE IN SKRBNIKE RAČUNOV IZLOČENIH SREDSTEV

Člen 71 Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti je odgovoren zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) če izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje in dokumente, ki jih hrani;

(b) če neupravičeno spremeni bančni račun ali poštni žiro račun;

(c) če izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 72 Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

Skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti je odgovoren zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) če izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje in dokumente, ki jih hrani;

(b) če ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c) če izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 5PRIHODKI

ODDELEK 1DAJANJE LASTNIH SREDSTEV NA VOLJO

Člen 73 Lastna sredstva

Ocena prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije se v proračun vpiše v eurih. Sredstva se dajejo na voljo v skladu z uredbo Sveta o izvajanju navedenega sklepa.

ODDELEK 2OCENA TERJATEV

Člen 74 Ocena terjatev

1. Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, najprej pripravi oceno terjatev.

2. Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, za katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

ODDELEK 3UGOTOVITEV TERJATEV

Člen 75 Ugotovitev terjatev

1. Ugotovitev terjatev je dejanje, s katerim odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa:

(a) preveri, da dolg obstaja;

(b) določi ali preveri nedvoumnost in znesek dolga;

(c) preveri pogoje, pod katerimi dolg zapade v plačilo.

2. Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsako zapadlo terjatev v fiksnem znesku, ki se potrdi kot nedvoumna, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3. Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4. V delegirani uredbi iz člena 199 se določijo pogoji, pod katerimi se Uniji plačajo zamudne obresti.

ODDELEK 4ODOBRITEV IZTERJAVE

Člen 76 Odobritev izterjave

1. Odobritev izterjave je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

2. Institucija lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

ODDELEK 5IZTERJAVA

Člen 77 Pravila o izterjavi

1. Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so njene pravice varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, kot jih ima Unija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Unije, ki je nedvoumen, v fiksnem znesku in zapadel.

2. Kadar se namerava odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili iz delegirane uredbe iz člena 199. Odločitev o odpovedi izterjave mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko pooblastilo za tako odločitev prenese samo v skladu z delegirano uredbo iz člena 199.

Odgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev v skladu s pogoji iz delegirane uredbe iz člena 199. Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje ugotovljeni upravičenosti.

Člen 78 Zastaralni rok

Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije velja za upravičenosti Unije do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Unije zastaralni rok petih let.

Datum za izračun zastaralnega roka in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v delegirani uredbi iz člena 199.

Člen 79 Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

Terjatve Unije se ne obravnavajo na manj ugoden način kot upravičenosti nacionalnih javnih organov v državah članicah, v katerih je bil izveden postopek izterjave.

Člen 80 Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti

Zneski iz glob, denarnih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih se v prihodkih proračuna ne evidentirajo, dokler lahko Sodišče Evropske unije razveljavi sklep, s katerim so bile naložene.

Zneski iz prvega odstavka se evidentirajo kot prihodek proračuna najpozneje v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva, kolikor niso na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije vrnjeni subjektu, ki jih je vplačal.

Vendar se lahko največ 2-odstotni delež skupnih zneskov iz prvega odstavka zadrži kot jamstvo za zagotovitev minimalnega donosa na sredstva, če Sodišče Evropske unije razveljavi sklep o naložitvi globe. Ta delež se evidentira kot prihodek proračuna v naslednjih letih.

Prvi odstavek se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

POGLAVJE 6ODHODKI

Člen 81 Sklep o financiranju

1. Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2. Razen v primeru sredstev, ki jih je mogoče izvrševati brez temeljnega akta v skladu s členom 51(5)(e), morajo institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred prevzemom obveznosti za odhodke sprejeti sklep o financiranju.

ODDELEK 1PREVZEM OBVEZNOSTI ZA ODHODKE

Člen 82 Vrste obveznosti

1. Prevzem proračunske obveznosti je postopek rezervacije proračunskih sredstev za pokritje poznejših plačil, ki so potrebna za izpolnitev pravnih obveznosti.

Prevzem pravne obveznosti je dejanje, s katerim odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima finančne posledice.

Proračunsko obveznost in pravno obveznost prevzame isti odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih iz delegirane uredbe iz člena 199.

2. Proračunska obveznost je posamezna, kadar sta upravičenec in višina odhodka znana.

Proračunska obveznost je celotna, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni znan.

Proračunska obveznost je začasna, kadar je namenjena za pokrivanje odhodkov iz člena 162 ali rutinskih upravnih odhodkov in bodisi znesek ali končni upravičenec še ni dokončno znan.

3. Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, ali za upravne odhodke.

Člen 83 Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

1. Za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej prevzeti proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad na podlagi člena 178.

2. Obveznost, da se proračunska obveznost prevzame pred pravno obveznostjo, kot je določeno v odstavku 1, se ne uporablja za pravne obveznosti, sprejete po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija sprejme v okviru svoje upravne samostojnosti.

3. Ob upoštevanju posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

Ob upoštevanju člena 82(3) in člena 195(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno proračunsko obveznost, prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec sprosti neporabljene proračunske obveznosti.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne obveznosti. Pri ukrepih v okviru humanitarne pomoči in civilne zaščite ter pomoči za krizno upravljanje ter kadar je to upravičeno zaradi nujnosti ukrepa, se zneski lahko evidentirajo takoj po podpisu ustrezne posamezne pravne obveznosti.

4. Za evidentirane proračunske in pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se, razen v primeru odhodkov za zaposlene, končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Deli takih obveznosti, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 11.

Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 87, se sprosti, razen pri zadevah, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi.

Člen 84 Preverjanja, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

1. Pri prevzemanju proračunske obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) odhodek bremeni ustrezno proračunsko postavko;

(b) so proračunska sredstva na voljo;

(c) je odhodek v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, delegirane uredbe iz člena 199 te uredbe in vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbama in drugimi predpisi;

(d) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja. Možnost plačil predhodnega financiranja, njegovi zneski in časovni načrt plačil so sorazmerni z načrtovanim trajanjem ukrepa, napredkom pri njegovem izvajanju in finančnimi tveganji, povezanimi s takim predhodnim financiranjem.

2. Pri evidentiranju pravnih obveznosti s fizičnim ali elektronskim podpisom odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) je obveznost pokrita z ustrezno proračunsko obveznostjo;

(b) je odhodek pravilen in v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, delegirane uredbe iz člena 199 te uredbe in vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbama in drugimi predpisi;

(c) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

ODDELEK 2POTRDITEV ODHODKOV

Člen 85 Potrditev odhodkov

Potrditev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec:

(a) preveri, da je upnik upravičen do zneska;

(b) določi ali preveri nedvoumnost in znesek zahtevka;

(c) preveri pogoje, pod katerimi plačilo zapade.

ODDELEK 3ODOBRITEV ODHODKOV

Člen 86 Odobritev odhodkov

Odobritev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača odhodek, ki ga je potrdil.

Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.

ODDELEK 4PLAČILO ODHODKOV

Člen 87 Vrste plačil

1. Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe, in zajema enega ali več naslednjih postopkov:

(a) plačilo celotnega zneska, ki se dolguje;

(b) plačilo zneska, ki se dolguje, na katerega od naslednjih načinov:

(i) v obliki predhodnega financiranja, ki se lahko razdeli v več plačil, po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil, pogodbe ali sporazuma o donaciji oziroma po prejemu sklepa o donaciji;

(ii) v obliki enega ali več vmesnih plačil, ko je ukrep delno izveden;

(iii) v obliki plačila preostanka zneska, ki se dolguje, ko je ukrep v celoti izveden.

2. V proračunskem računovodstvu je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačil iz odstavka 1.

3. Računovodska pravila iz člena 143 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v računovodskih izkazih in za potrditev upravičenosti stroškov.

4. Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja. V ta namen se v pogodbe, sklepe in sporazume o donacijah ter sporazume o prenosu pooblastil, s katerimi se naloge izvrševanja prenesejo na subjekte in osebe iz člena 55(1)(b), vključijo ustrezne določbe.

5. Nadaljnji obroki, ki se upravičencem do donacij izplačajo v obliki pavšalnega zneska, se obravnavajo kot vmesna plačila.

Člen 88 Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva

Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

ODDELEK 5ROKI ZA IZVRŠITEV ODHODKOV

Člen 89 Roki za odhodke

Potrjevanje, odobravanje in plačilo odhodkov morajo biti izvedeni v rokih iz delegirane uredbe iz člena 199, v kateri se določijo tudi okoliščine, ko so upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske vrstice, iz katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7INFORMACIJSKI SISTEMI

Člen 90 Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov

Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

Člen 91 Pošiljanje dokumentov med institucijami

Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami se dokumenti med institucijami lahko pošiljajo po elektronski poti.

POGLAVJE 8NOTRANJI REVIZOR

Člen 92 Imenovanje notranjega revizorja

Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti odredbodajalec ali računovodja.

Za namene notranje revizije ESZD ima notranji revizor Komisije preveritvena pooblastila za vodje delegacij Unije, ki v skladu z drugim odstavkom člena 53 delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa, v zvezi s finančnim upravljanjem, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa.

Notranji revizor Komisije deluje tudi kot notranji revizor ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD, ob upoštevanju člena 208.

Člen 93 Pooblastila in naloge notranjega revizorja

1. Notranji revizor svetuje svoji instituciji glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrole ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je zlasti za:

(a) ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje ter dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b) ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.

2. Notranji revizor opravlja te naloge za vse dejavnosti in službe institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom odredbodajalcev in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

3. Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letno notranjerevizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

4. Institucija vsako leto organu, ki da razrešnico, pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

Člen 94 Neodvisnost notranjega revizorja

Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki morajo biti taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo njegovo odgovornost.

Če je notranji revizor član osebja, prevzame odgovornost, kakor je določena v kadrovskih predpisih in opisana v delegirani uredbi iz člena 199.

NASLOV VJAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE

ODDELEK 1PODROČJE UPORABE IN NAČELA ZA ODDAJO JAVNIH NAROČIL

Člen 95 Opredelitev javnih naročil

1. Javna naročila so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki v smislu členov 111 in 181, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.

Te pogodbe obsegajo:

(a) pogodbe o nepremičninah;

(b) naročila blaga;

(c) naročila gradenj;

(d) naročila storitev.

2. Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo se na podlagi določb tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

3. Ta naslov se ne uporablja za donacije, brez poseganja v člene 100 do 103, ali naročila storitev, sklenjena med Komisijo na eni strani ter Evropsko investicijsko banko, Evropskim investicijskim skladom ali katero koli drugo hčerinsko družbo Evropske investicijske banke na drugi strani.

Člen 96 Načela, ki se uporabljajo za javna naročila

1. Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, se izvajajo v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2. Za vsa javna naročila se zagotovi zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz člena 98(1)(d).

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.

ODDELEK 2OBJAVA

Člen 97 Objava razpisov za javna naročila

1. Vsi razpisi za javna naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 112 ali 181, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije .

Javni razpis se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 98(2) te uredbe, kakor je določeno v delegirani uredbi iz člena 199 te uredbe, in za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Objava nekaterih informacij po oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom ali škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

2. Razpisi za javna naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 112 ali 181, in za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES se objavijo na ustrezen način, kakor je določeno v delegirani uredbi iz člena 199.

ODDELEK 3POSTOPKI ZA ODDAJO JAVNIH NAROČIL

Člen 98 Postopki za oddajo javnih naročil

1. Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a) odprt postopek;

(b) omejen postopek;

(c) natečaji;

(d) postopek s pogajanji;

(e) konkurenčni dialog.

Kadar se za javno naročilo ali okvirno pogodbo zanimata dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz členov 200 in 201 in kadar koli se lahko doseže večja učinkovitost, zadevni naročniki poskušajo izvesti postopek za oddajo naročila na medinstitucionalni ravni.

Kadar sta javno naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvajanje skupnega ukrepa med institucijo in naročnikom iz države članice, lahko postopek za oddajo naročila skupno izvedeta institucija in ta naročnik, kakor je določeno v delegirani uredbi iz člena 199.

2. Za javna naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 112 ali 181, se postopek s pogajanji lahko uporabi samo v primerih iz delegirane uredbe iz člena 199.

3. Mejne vrednosti, pod katerimi lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji ali, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 95(1), enostavno plača stroške na podlagi računa, se določijo v delegirani uredbi iz člena 199.

4. V delegirani uredbo iz člena 199 se opredeli postopek za oddajo naročila iz odstavka 1 za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES in za javna naročila, ki so označena kot tajna, za javna naročila, ki jih morajo spremljati posebni varnostni ukrepi, ali kadar tako zahteva zaščita temeljnih interesov Unije.

Člen 99 Vsebina razpisne dokumentacije

V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.

Člen 100 Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v razpisih

1. Kandidat ali ponudnik je izključen iz sodelovanja v postopkih za oddajo naročil:

(a) če je proti njemu uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, začasno prekinil poslovanje ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b) če je bil sam ali so bile osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo nadzor nad njim, pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje v zvezi s svojim poslovanjem s strani pristojnega organa države članice;

(c) če mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi, vključno s sklepi EIB in mednarodnih organizacij, dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d) če ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s pravnimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e) če je bil sam ali so bile osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo nadzor nad njim, pravnomočno obsojene zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(f) če zanj trenutno velja upravna kazen iz člena 103(1).

Točke (a) do (d) se ne uporabljajo za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, stečajnih oz. likvidacijskih upraviteljev, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji.

Točki (b) in (e) se ne uporabljata, kadar lahko kandidat ali ponudnik dokaže, da je ustrezno ukrepal zoper osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo nadzor nad njim ter so bile pravnomočno obsojene zaradi razlogov iz točk (b) ali (e).

2. Pri postopkih s pogajanji, pri katerih se zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, naročilo lahko odda samo določenemu gospodarskemu subjektu, se institucija lahko odloči, da ne bo izključila zadevnega gospodarskega subjekta iz razlogov iz točk (a), (c) in (d) odstavka 1, če je to nujno zaradi neprekinjenega dela institucije. V tem primeru svojo odločitev utemelji.

3. Kandidati ali ponudniki potrdijo, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1. Vendar se naročnik lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor so določene v delegirani uredbi iz člena 199.

Za namen pravilne uporabe odstavka 1 mora kandidat ali ponudnik, kadar koli naročnik to zahteva:

(a) če je kandidat ali ponudnik pravna oseba, predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne osebe ter potrditi, da ni v kateri od situacij iz odstavka 1;

(b) če se predvideva oddaja naročil podizvajalcem, potrditi, da podizvajalec ni v kateri od situacij iz odstavka 1.

4. V delegirani uredbi iz člena 199 se opredeli najdaljše obdobje, v katerem situacije iz odstavka 1 privedejo do izključitve kandidatov ali ponudnikov iz sodelovanja v postopkih za oddajo naročil. Najdaljše obdobje ne presega deset let.

Člen 101 Merila za izključitev, ki se uporabljajo med postopkom za oddajo naročila

Naročilo se ne odda kandidatom ali ponudnikom, pri katerih se med postopkom za oddajo naročila za to naročilo ugotovi:

(a) navzkrižje interesov;

(b) da so predložili zavajajoče informacije, ki so glede na zahteve naročnika pogoj za sodelovanje v postopku za oddajo naročila, ali pa teh informacij sploh niso predložili;

(c) da so v eni od situacij za izključitev iz člena 100(1) za ta postopek za oddajo naročila.

Člen 102 Centralna baza podatkov o izključitvah

1. Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz člena 100 ter člena 103(1)(b) in (2)(a). Baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 200.

2. Organi držav članic in tretjih držav, kakor tudi telesa, razen tistih iz odstavka 1, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v skladu s členoma 55 in 58, sporočijo pristojnemu odredbodajalcu podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz člena 100(1)(e), kadar je ravnanje zadevnega izvajalca škodilo finančnim interesom Unije. Odredbodajalec prejeme te podatke in od računovodje zahteva, da jih vnese v bazo podatkov.

Organi in telesa iz prvega pododstavka imajo dostop do informacij iz baze podatkov in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost, pri oddaji naročil, ki so povezana z izvrševanjem proračuna.

3. Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad imajo dostop do informacij iz baze podatkov zaradi zaščite svojih lastnih sredstev in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost, pri oddaji naročil v skladu s svojimi pravili za oddajo naročil.

Komisiji sporočijo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz člena 100(1)(c), kadar je ravnanje zadevnih izvajalcev škodilo finančnim interesom Unije.

4. Pregledna in skladna merila za zagotovitev sorazmerne uporabe meril za izključitev se določijo v delegirani uredbi iz člena 199. Komisija opredeli standardizirane postopke in tehnične specifikacije za vodenje baze podatkov.

Člen 103 Upravne in denarne kazni

1. Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:

(a) izvajalcem, kandidatom ali ponudnikom v primerih iz člena 101(b);

(b) izvajalcem, za katere je bila ugotovljena resna kršitev obveznosti v zvezi z naročili, ki se financirajo iz proračuna.

Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi najprej dati možnost, da izrazi svoje stališče.

2. Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo naročila in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

(a) izključitev zadevnega kandidata, ponudnika ali izvajalca za največ deset let iz naročil ali donacij, ki se financirajo iz proračuna; in/ali

(b) denarne kazni, ki jih mora plačati kandidat, ponudnik ali izvajalec, do vrednosti zadevnega naročila.

3. Institucija lahko objavi sklep ali njegov povzetek, v katerem navede naziv gospodarskega subjekta, kratek opis dejstev ter trajanje izključitve ali znesek denarnih kazni.

Člen 104 Merila za oddajo naročil

1. Naročila se oddajo na podlagi meril za oddajo, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi člena 100, člena 101 in člena 103(2)(a).

2. Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

Člen 105 Predložitev ponudb

1. Ureditev postopka za predložitev ponudb je taka, da zagotavlja resnično konkurenco in zaupnost vsebine ponudb, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2. Kadar je ustrezno in sorazmerno, lahko naročnik zahteva, da ponudnik v skladu z delegirano uredbo iz člena 199 vnaprej položi varščino kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

3. Razen pri naročilih nizkih vrednosti iz člena 98(3) vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrne.

4. Vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, z namenom, da se naročniku predlaga, da naročilo odda ali pa začne elektronsko dražbo.

Člen 106 Načeli enakega obravnavanja in preglednosti

Med postopkom za oddajo javnega naročila morajo vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekati tako, da sta zagotovljeni preglednost in enako obravnavanje. Ne smejo povzročiti spremembe pogojev naročila ali pogojev prvotnega razpisa.

Člen 107 Sklep o oddaji naročila

1. Odredbodajalec sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z merili za izbor in oddajo, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2. Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavrnjene, o razlogih za zavrnitev in vse ponudnike, ki izpolnjujejo merila za izključitev in izbor ter pošljejo tako pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Vendar nekaterih podatkov ni treba razkriti, če bi to oviralo uporabo prava, bilo v nasprotju z javnim interesom ali škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljalo pošteno konkurenco med njimi.

Člen 108 Preklic postopka za oddajo javnega naročila

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od naročila bodisi prekliče postopek za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev mora biti utemeljena in jo je treba sporočiti kandidatom ali ponudnikom.

Oddelek 4Jamstva in nadzor

Člen 109 Jamstva

1. Naročnik zahteva, da izvajalci vnaprej zagotovijo jamstvo v primerih, ki so določeni v delegirani uredbi iz člena 199.

2. Naročnik lahko, kadar meni, da je to ustrezno in sorazmerno, zahteva, da izvajalci zagotovijo tako jamstvo, da se:

(a) zagotovi celovita izvedba pogodbe ali

(b) zmanjša finančno tveganje, povezano s predhodnim financiranjem.

Člen 110 Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku

Kadar se v postopku za oddajo naročila izkaže, da je v postopku prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, naročnik prekine postopek in lahko uvede kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s preklicem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila ali pri izvajanju pogodbe prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, lahko naročnik, odvisno od faze postopka, ne sklene pogodbe, prekine njeno izvedbo ali jo po potrebi odpove.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko naročnik tudi zavrne izvršitev plačila, izterja že plačane zneske ali odpove vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo zadevnih napak, nepravilnosti ali goljufij.

POGLAVJE 2Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije za svoj račun

Člen 111 Naročnik

Institucije se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun. V skladu s členom 62 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika.

Člen 112 Mejne vrednosti, ki se uporabljajo

1. Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:

(a) način objave iz člena 97;

(b) izbiro postopkov iz člena 98(1);

(c) s tem povezane roke.

2. Naročnik ob upoštevanju izjem in pogojev iz delegirane uredbe iz člena 199 v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnim ponudnikom do izteka obdobja mirovanja.

Člen 113 Pravila za sodelovanje v razpisih

V razpisnih postopkih lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, ter vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki so z Unijo sklenile poseben sporazum na področju javnih naročil, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

Člen 114 Pravila za oddajo naročil v okviru STO

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko pri naročilih sodelujejo tudi državljani držav, ki so ratificirale navedeni sporazum, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

NASLOV VIDONACIJE

POGLAVJE 1 Področje uporabe in oblika donacij

Člen 115 Področje uporabe donacij

1. Donacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

(a) ukrepa, namenjenega kot pomoč za dosego ciljev, ki so del politike Unije; ali

(b) delovanja organa, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu ali ima cilj, ki je del politike Unije (donacije za poslovanje).

O donacijah se sklene pisni sporazum ali sprejme sklep Komisije, o katerem se uradno obvesti uspešni vlagatelj.

2. Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

(a) odhodki za člane in osebje institucij ter prispevki evropskim šolam;

(b) javna naročila iz člena 95 ter pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč in proračunska podpora;

(c) finančni instrumenti iz naslova VIII prvega dela ter lastništvo deležev ali kapitalska udeležba v mednarodnih finančnih institucijah, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR) ali specializirani organi Unije, kot je Evropski investicijski sklad;

(d) prispevki Unije, namenjeni plačilu članarin za organe, katerih članica je;

(e) odhodki, ki se izvršujejo v okviru posrednega upravljanja v smislu členov 55, 56 in 57;

(f) prispevki organom, ustanovljenim v skladu s členom 59, na podlagi njihovega temeljnega akta;

(g) odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi iz člena 3(2)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005[21];

(h) povračilo potnih stroškov in plačilo dnevnic ali, po potrebi, kakršnih koli drugih nadomestil za osebe, ki so jih povabile ali pooblastile institucije;

(i) nagrade, dodeljene na podlagi natečajev, za katere se uporablja naslov VII prvega dela.

3. Vsaka institucija lahko dodeli donacije za dejavnosti na področju komunikacij, kadar zaradi ustrezno upravičenih razlogov uporaba postopkov za oddajo javnih naročil ni primerna.

Člen 116 Oblike donacij

Donacije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

(b) pavšalni zneski;

(c) standardni stroški na enoto;

(d) pavšalno financiranje;

(e) kombinacija oblik iz točk (a) do (d).

POGLAVJE 2Načela

Člen 117 Splošna načela, ki se uporabljajo za donacije

1. Za donacije veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

2. Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj.

3. Donacije morajo vključevati sofinanciranje, kar pa ne posega v posebna pravila iz naslova IV drugega dela.

Donacije ne smejo preseči skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti, določene na podlagi ocene upravičenih stroškov.

Donacija ne sme preseči upravičenih stroškov.

4. Z donacijo si upravičenec v okviru svojega ukrepa ali delovnega programa ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a) ukrepe, katerih cilj je okrepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje prihodkov;

(b) štipendije za študij, raziskovanje ali usposabljanje, plačane fizičnim osebam.

5. Če prihodki politične stranke na ravni Unije na koncu finančnega leta, za katero je stranka prejela donacijo za poslovanje, presegajo odhodke, se z odstopanjem od pravila o neprofitnosti iz odstavka 2 del tega presežka v višini največ 25 % celotnih prihodkov tistega leta lahko prenese v naslednje leto, pod pogojem, da bo porabljen pred koncem prvega četrtletja tega leta.

Za preverjanje spoštovanja pravila o neprofitnosti se ne upoštevajo lastna sredstva, zlasti donacije in članarine, zbrane med letnim delovanjem političnih strank na ravni Unije, ki presegajo 15 % upravičenih stroškov, ki jih krije upravičenec.

Drugi pododstavek se ne uporablja, če finančne rezerve politične stranke na evropski ravni presegajo 100 % njenega povprečnega letnega prihodka.

6. Za pavšalne zneske, standardne stroške na enoto in pavšalno financiranje se spoštovanje pravil o neprofitnosti in sofinanciranju iz odstavkov 3 in 4 ustrezno zagotovi ob njihovi določitvi ali v fazi ocenjevanja vloge za donacijo.

7. Členi 122, 123 in 124 se ne uporabljajo za donacije, dodeljene Evropski investicijski banki, Evropskemu investicijskemu skladu ali kateri koli drugi hčerinski družbi te banke.

Člen 118 Preglednost

1. Donacije so zajete v delovnem programu, ki se objavi na začetku leta.

Ta delovni program se izvaja z objavljanjem pozivov za zbiranje predlogov, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih nujnih primerih ali če lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali če je upravičenec v temeljnem aktu opredeljen kot prejemnik donacije.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč za krizno upravljanje ter ukrepe v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči.

2. Vse donacije, dodeljene med proračunskim letom, se objavijo enkrat letno v skladu s členom 31(2) in (3).

Člen 119 Načelo nekumulativnega dodeljevanja

Za vsak ukrep se posameznemu upravičencu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija, če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

Vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti delovni program.

Isti stroški se iz proračuna nikoli ne financirajo dvakrat.

Člen 120 Dodeljevanje za nazaj

1. Donacija se lahko za ukrep, ki se je že začel izvajati, dodeli samo, če vlagatelj lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom vložitve vloge za donacijo, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali v primeru skrajne nuje po pomoči za krizno upravljanje ter ukrepih v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

2. Donacija za poslovanje se dodeli v šestih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

Člen 121 Načelo degresivnega dodeljevanja

Če ni v temeljnem aktu ali sklepu o financiranju za donacije, dodeljene v skladu s členom 51(5)(d), za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem interesu Unije, drugače določeno, se pri donacijah za poslovanje, ki se obnovijo za več kot štiri leta, njihov znesek po četrtem letu postopoma znižuje.

POGLAVJE 3Postopek dodeljevanja

Člen 122 Vloge za donacijo

1. Vloge za donacijo se vložijo pisno.

2. Vloge za donacijo so upravičene, če jih vložijo:

(a) pravne osebe;

(b) fizične osebe, če je to potrebno zaradi vrste ali značilnosti ukrepa ali cilja vlagatelja.

Za namene točke (a) so vloge za donacijo lahko upravičene, če jih vložijo subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, pod pogojem, da imajo njihovi predstavniki pooblastilo, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti in zagotavljajo enako jamstvo za zaščito finančnih interesov Unije kot pravne osebe.

3. Členi 100 do 103 se uporabljajo tudi za vlagatelje vlog za donacije. Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz členov 100 do 103. Vendar se odredbodajalec lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila, kakor je določeno v delegirani uredbi iz člena 199, v naslednjih primerih:

(a) za pogodbe zelo nizkih vrednosti;

(b) kadar je bilo takšno potrdilo pred kratkim predloženo v drugem postopku dodeljevanja;

(c) kadar takšnega potrdila ni mogoče predložiti.

4. Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 103 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Takšne kazni se lahko izrečejo tudi upravičencem, ki so ob vložitvi vloge ali v času izvršitve donacije dali lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.

Člen 123 Merila za izbor in dodelitev

1. Merila za izbor so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za izvedbo predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

2. Merila za dodelitev, ki se objavijo vnaprej v pozivu za zbiranje predlogov, so takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih predlogov glede na cilje in prednostne naloge.

Člen 124 Postopek ovrednotenja

1. Predlogi se ovrednotijo na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

2. Odgovorni odredbodajalec nato na podlagi ovrednotenja iz odstavka 1 pripravi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3. Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vlagatelje o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena donacija ni odobrena, institucija navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na merila za izbor in dodelitev, ki so bila predhodno objavljena.

POGLAVJE 4Plačilo in nadzor

Člen 125 Jamstvo za predhodno financiranje

Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, zahteva, da upravičenec vnaprej predloži jamstvo, da zmanjša finančno tveganje, povezano s predhodnim financiranjem.

Člen 126 Plačilo donacij in kontrole

1. Znesek donacije ni dokončen, dokler odgovorni odredbodajalec ne sprejme končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše kontrole institucije.

2. Kadar v postopku dodeljevanja ali v času izvršitve donacije pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, lahko odgovorni odredbodajalec, potem ko se upravičencu da možnost, da izrazi svoje stališče, uvede katerega koli od ukrepov iz člena 110.

3. Če kontrole ali revizije pokažejo, da se pri enem od upravičencev ponavljajo napake, ki vplivajo tudi na nerevidirane projekte, v katerih sodeluje ali je sodeloval ta upravičenec, lahko odredbodajalec razširi ugotovitve na navedene nerevidirane projekte, ki pa se še vedno lahko revidirajo v skladu s sporazumom o donaciji, in zahteva povračilo zadevnih zneskov.

Upravičenec lahko v kontradiktornem postopku izpodbija uporabljene popravke, če dokaže, da so bili izračunani napačno, in predloži nove izračune.

POGLAVJE 5Izvajanje

Člen 127 Oddajanje del podizvajalcem in prerazdelitev donacij

1. Če mora upravičenec za izvedbo ukrepa ali – v primeru donacije za poslovanje – delovnega programa razpisati oddajo naročil, so zadevni postopki taki, kot so določeni v delegirani uredbi iz člena 199.

2. Če je treba za izvedbo ukrepa ali delovnega programa zagotoviti finančno podporo tretjim osebam, lahko upravičenec do donacije Unije dodeli takšno finančno podporo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) pred dodelitvijo donacije odgovorni odredbodajalec preveri, da upravičenec zagotavlja ustrezna jamstva v zvezi z izterjavo Komisiji dolgovanih zneskov;

(b) pogoji za zagotovitev takšne podpore so strogo določeni v sklepu ali sporazumu o donaciji med upravičencem in Komisijo, tako da upravičencu ne dopuščajo prostega preudarka;

(c) zadevni zneski so majhni, kakor je opredeljeno v delegirani uredbi iz člena 199.

3. Vsak sklep ali sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov ter informacij, tudi takih, shranjenih na elektronskih medijih, pri vseh tretjih osebah, ki so prejele sredstva Unije.

NASLOV VIINAGRADE

Člen 128 Opredelitev

V tej uredbi „nagrade“ pomenijo finančne prispevke, dodeljene na podlagi natečajev.

Člen 129 Splošna pravila

1. Za nagrade veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

2. Nagrade so del delovnega programa iz člena 118, ki ga sprejme Komisija, in zanje velja člen 118(2).

Pravila natečaja določajo vsaj pogoje in merila za dodelitev, znesek nagrade ter način plačila.

Nagrad ni mogoče dodeliti neposredno brez natečaja, ki ga je treba objaviti na enak način kot pozive za zbiranje predlogov.

3. Nagrade dodeli odgovorni odredbodajalec ali žirija. Ta svobodno odloča, ali bo dodelil oz. dodelila nagrade, glede na oceno kakovosti prispevkov na podlagi pravil natečaja.

4. Znesek nagrade ni povezan s stroški, ki jih je imel prejemnik.

5. Če upravičenec do donacije ali izvajalec dodeljuje nagrade nad 500 000 EUR, Komisija odobri pogoje in merila za njihovo dodelitev.

NASLOV VIIIFINANČNI INSTRUMENTI

Člen 130 Opredelitev in področje uporabe

1. V tej uredbi „finančni instrumenti“ pomenijo ukrepe Unije v obliki finančne podpore iz proračuna za uresničevanje posameznih ciljev politik s posojili, jamstvi, naložbami v kapital ali navidezni lastniški kapital ali soudeležbo v kapitalu ali navideznem lastniškem kapitalu ali drugimi instrumenti, povezanimi s tveganjem, po možnosti v kombinaciji z donacijami.

2. Določbe tega naslova se uporabljajo tudi za elemente, neposredno povezane s finančnimi instrumenti, vključno s tehnično pomočjo.

3. Komisija lahko uporablja finančne instrumente pri neposrednem upravljanju ali pri posrednem upravljanju, pri katerem so za izvajanje nalog pooblaščeni subjekti iz člena 55(1)(b)(iii) in (iv).

Člen 131 Načela, ki se uporabljajo za finančne instrumente

1. Finančni instrumenti so na razpolago končnim prejemnikom sredstev Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in enakega obravnavanja ter v skladu s cilji, določenimi v temeljnih aktih, ki se uporabljajo za te finančne instrumente.

2. Brez poseganja v člen 46(1)(d) in (e) se proračunski odhodki, povezani s posameznim finančnim instrumentom, ohranjajo v okvirih ustreznih proračunskih obveznosti, prevzetih zanj.

3. Finančni posredniki, udeleženi pri izvrševanju finančnih poslov za finančni instrument, upoštevajo ustrezne standarde za preprečevanje pranja denarja in boj proti terorizmu. Ne smejo imeti sedeža na ozemljih, katerih pristojni organi ne sodelujejo z Unijo v zvezi z uporabo mednarodno dogovorjenih davčnih standardov.

4. Vsak sporazum med subjektom iz člena 55(1)(b)(iii) in (iv) ter finančnim posrednikom iz odstavka 3 izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov ter informacij, tudi takih, shranjenih na elektronskih medijih, pri vseh tretjih osebah, ki so prejele sredstva Unije.

NASLOV IXPRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1 Priprava zaključnega računa

Člen 132 Struktura zaključnega računa Unije

Zaključni račun Unije zajema:

(a) konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so predstavljene konsolidirane finančne informacije iz računovodskih izkazov institucij, ki se financirajo iz proračuna, organov iz člena 200 in drugih organov, katerih zaključni račun mora biti konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili Unije;

(b) zbirni proračunski izkaz, v katerem so predstavljene informacije iz proračunskega računovodstva institucij, ki se financirajo iz proračuna.

Člen 133 Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

1. Vsaka institucija in organ iz člena 132 pripravi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

Pošlje ga proračunskemu organu in Računskemu sodišču, in sicer do 31. marca po zadevnem proračunskem letu.

2. Poročilo iz odstavka 1 poroča vsaj o obsegu izvrševanja proračunskih sredstev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi proračunskih sredstev med različnimi proračunskimi postavkami.

Člen 134 Pravila za zaključni račun

Računovodski izkazi iz člena 132 so v skladu z računovodskimi pravili Unije, ki jih je sprejel računovodja Komisije, ter predstavljajo resnično in pošteno sliko sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka.

Proračunski izkaz iz člena 132 je v skladu s proračunskimi načeli iz te uredbe. Predstavlja resnično in pošteno sliko proračunskih prihodkov in odhodkov.

Člen 135 Računovodska načela

Računovodski izkazi iz člena 132 predstavljajo informacije, tudi računovodske usmeritve, na način, ki daje ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive informacije. Pripravijo se v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, kakor so opisana v računovodskih pravilih Unije.

Člen 136 Računovodski izkazi

1. Računovodski izkazi se pripravijo v milijonih eurov in zajemajo:

(a) bilanco stanja in izkaz finančnega uspeha, ki predstavljata sredstva in obveznosti ter finančni položaj in poslovni izid na dan 31. decembra preteklega leta; predstavljena sta v skladu z ustreznimi računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

(b) izkaz finančnega izida, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom, ter končno stanje denarja zakladnice;

(c) izkaz sprememb čistih sredstev, ki prikazuje pregled gibanj rezerv med letom in končni izid.

2. Pojasnila k računovodskim izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z ustreznimi računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

Člen 137 Poročila o izvrševanju proračuna

Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v milijonih eurov. Zajemajo:

(a) poročila o izvrševanju proračuna, ki združujejo vse proračunske operacije za zadevno leto glede prihodkov in odhodkov;

(b) pojasnila k poročilom o izvrševanju proračuna, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije v poročilih.

Struktura predstavitve poročil o izvrševanju proračuna je enaka kot za sam proračun.

Člen 138 Začasni zaključni računi

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 132 računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo svoje začasne zaključne račune.

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 132 računovodji Komisije najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

Računovodja Komisije konsolidira te začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje začasni zaključni račun Komisije in začasni konsolidirani zaključni račun Unije.

Člen 139 Potrditev končnega zaključnega računa

1. Računsko sodišče najpozneje do 1. junija izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu drugih institucij in vsakega organa iz člena 132, najpozneje do 15. junija pa svoja opažanja o začasnem zaključnem računu Komisije in začasnem konsolidiranem zaključnem računu Unije.

2. Vse institucije razen Komisije in vsak organ iz člena 132 pripravijo svoj končni zaključni račun ter ga pošljejo računovodji Komisije, Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 1. julija naslednjega leta za pripravo končnega konsolidiranega zaključnega računa.

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 132 računovodji Komisije najpozneje do 1. julija naslednjega leta pošljejo tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

3. Računovodja vsake institucije in organa iz člena 132 pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije na isti dan, ko pošlje končni zaključni račun, tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k temu končnemu zaključnemu računu.

Končnemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje, s katero potrjuje, da je bil ta zaključni račun pripravljen v skladu s tem naslovom ter ustreznimi računovodskimi načeli, pravili in postopki.

4. Računovodja Komisije pripravi končni konsolidirani zaključni račun na podlagi podatkov drugih institucij in organov iz člena 132, predloženih v skladu z odstavkom 2. Končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje Komisije, s katero potrjuje, da je bil ta zaključni račun pripravljen v skladu z naslovom IX ter računovodskimi načeli, pravili in postopki iz priloge k računovodskim izkazom.

5. Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa in svojega končnega zaključnega računa ju Komisija do 31. julija naslednjega proračunskega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Komisije pošlje Računskemu sodišču do istega dne tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami h končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu.

6. Končni konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 287 PDEU in členom 160c Pogodbe Euratom, do 15. novembra naslednjega proračunskega leta.

POGLAVJE 2Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 140 Poročilo o proračunskih jamstvih in tveganjih

Poleg izkazov iz členov 136 in 137 Komisija enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih jamstvih iz člena 46(1)(d) in tveganjih, povezanimi z njimi.

Te informacije hkrati pošlje Računskemu sodišču.

Člen 141 Poročilo o izvrševanju proračuna

1. Poleg izkazov iz členov 136 in 137 računovodja Komisije enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu zbirne podatke o izvrševanju proračuna najmanj na ravni poglavij, in sicer za prihodke in za odhodke, glede na celotna proračunska sredstva.

Ti podatki prav tako vsebujejo podatke o porabi prenesenih proračunskih sredstev.

Pošljejo se v 10 delovnih dneh po koncu vsakega meseca.

2. Trikrat letno, in sicer v 30 delovnih dneh po 31. maju, 31. avgustu in 31. decembru, računovodja Komisije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvrševanju proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, razčlenjene na poglavja, člene in postavke.

To poročilo prav tako vsebuje podatke o porabi proračunskih sredstev, prenesenih iz preteklih proračunskih let.

3. Ti podatki in poročilo o izvrševanju proračuna se hkrati pošljejo tudi Računskemu sodišču.

POGLAVJE 3Računovodstvo

Oddelek 1Skupne določbe

Člen 142 Računovodski sistem

1. Računovodski sistem institucij je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko podatki knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

2. Računovodstvo se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

3. Ne glede na odstavek 2 odredbodajalec na podlagi prenosa lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 143 Skupna določba o računovodskem sistemu institucij

1. Računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij in organov iz člena 132 sprejme računovodska pravila ter usklajeni kontni okvir, ki ga uporabljajo vse institucije, ki se financirajo iz proračuna, uradi iz naslova V drugega dela in vsi organi iz člena 132.

2. Pri sprejemanju računovodskih pravil in postopkov iz odstavka 1 računovodja Komisije ravna po mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor, če pa je to upravičeno zaradi posebne narave dejavnosti Unije, pa lahko od njih tudi odstopa.

Oddelek 1Splošno računovodstvo

Člen 144 Splošno računovodstvo

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse poslovne dogodke in dejavnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz člena 132.

Člen 145 Knjiženje v računovodski evidenci

1. Promet na računih in stanja se knjižijo v poslovne knjige.

2. Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, temeljijo na knjigovodskih listinah, na katere se sklicujejo.

3. Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja sledenje vseh vknjižb.

Člen 146 Računovodski popravki

Po zaključku proračunskega leta in do datuma priprave zaključnega računa računovodja izvede vse popravke, ki nimajo za posledico plačil ali izterjave sredstev za navedeno leto, vendar so potrebni za resnično in pošteno predstavitev zaključnega računa v skladu z računovodskimi pravili Unije.

Oddelek 3Proračunsko računovodstvo

Člen 147 Proračunsko računovodstvo

1. Proračunsko računovodstvo omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna.

2. Za namene uporabe odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira vse proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV prvega dela.

POGLAVJE 4Vodenje evidence premoženja

Člen 148 Evidenca premoženja

1. Vsaka institucija in vsak organ iz člena 132 vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Unije v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija in vsak organ iz člena 132 preveri, da vknjižbe v evidenco premoženja ustrezajo dejanskemu stanju.

2. Prodaja premoženja se ustrezno objavi.

NASLOV XZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1 Zunanja revizija

Člen 149 Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče

1. Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih v skladu s členi 9, 13, 18, 22, 23, 25 in 37.

2. Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče in proračunski organ o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

3. Računsko sodišče se obvesti o vseh imenovanjih odredbodajalcev, notranjih revizorjev, računovodij in skrbnikov računov izločenih sredstev ter o sklepih o prenosu nalog na podlagi členov 53, 65, 66, 67 in 92.

Člen 150 Revizijska pravila in postopek

1. Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Pogodb, proračuna, te uredbe, delegirane uredbe iz člena 199 in vseh drugih aktov, sprejetih na podlagi Pogodb.

2. Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 152 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financira ali sofinancira Unija. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke ali odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo skupaj z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Računsko sodišče, da bi pridobilo vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je zaupana s Pogodbama ali akti, sprejetimi na njuni podlagi, lahko na lastno pobudo prisostvuje vsem revizijam, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede institucija ali se izvajajo v njenem imenu.

Na zahtevo Računskega sodišča vsaka institucija finančnim institucijam, pri katerih ima Skupnost depozite, dovoli, da Računskemu sodišču omogočijo preveritev, če se zunanji podatki skladajo s poslovnimi knjigami.

3. Računsko sodišče, da bi lahko izvajalo svojo nalogo, institucijam in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih revizorjev, ki imajo pooblastilo za njihovo revidiranje.

Člen 151 Kontrole vrednostnih papirjev in gotovine

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Te preverbe lahko opravi tudi samo.

Člen 152 Pravica Računskega sodišča do dostopa

1. Komisija, druge institucije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Unije, in končni upravičenci do plačil iz proračuna dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Računskemu sodišču dajo na voljo vso dokumentacijo v zvezi z oddajo naročil in izvajanjem pogodb, ki se financirajo iz proračuna, in vse poslovne knjige gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje izkaza realizacije proračuna in izkaza finančnega izida na podlagi evidenc ali na kraju samem, ter za isti namen tudi vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane na magnetnih medijih.

Druge službe in notranje revizijske službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

2. Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

(a) dajo na vpogled svoje evidence gotovine v blagajni, druge gotovine, vrednostnih papirjev in materiala vseh vrst, pa tudi dokazila v zvezi z upravljanjem sredstev, ki so jim zaupana, in tudi vse knjige, evidence in druge dokumente v zvezi s tem;

(b) predložijo korespondenco in vse druge dokumente, ki so potrebni za celovito izvedbo revizije iz člena 150(1).

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3. Računsko sodišče ima pooblastilo za revidiranje dokumentacije v zvezi s prihodki in odhodki Unije, ki jo hranijo službe institucij in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Unije, ter fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

4. Pri nalogi ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, se ugotavlja tudi, kako organi zunaj institucij uporabljajo sredstva Unije, ki jih prejmejo v obliki donacij.

5. Za finančna sredstva Unije, ki se plačajo upravičencem zunaj institucij, upravičenci pisno izrazijo strinjanje, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenih sredstev, če tega ne storijo, pa tako strinjanje izrazijo izvajalci ali podizvajalci.

6. Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o najemanju in dajanju posojil.

7. Uporaba integriranih računalniških sistemov ne sme ovirati dostopa Računskega sodišča do dokazil.

Člen 153 Letno poročilo Računskega sodišča

1. Računsko sodišče pošlje Komisiji najpozneje do 15. junija, drugim institucijam in organom iz člena 132 pa najpozneje do 1. junija vsa opažanja, ki bi po njegovem mnenju morala biti vključena v letno poročilo. Ta opažanja morajo ostati zaupna in se obravnavajo v kontradiktornem postopku. Vsaka institucija pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do 15. oktobra. Odgovori drugih institucij se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

2. Po koncu kontradiktornega postopka vsaka zadevna institucija ali organ pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do 15. oktobra. Odgovori drugih institucij in organov se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

3. Letno poročilo vsebuje oceno urejenosti finančnega poslovodenja.

4. Letno poročilo vsebuje poseben oddelek za vsako institucijo. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošna opažanja.

Računsko sodišče stori vse potrebno, da se odgovori vsake institucije na njegova opažanja objavijo poleg vsakega opažanja, na katero se nanašajo, ali pod njim.

5. Računsko sodišče najpozneje do 15. novembra organu, odgovornemu za razrešnico, in drugim institucijam pošlje svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij, ter poskrbi za njihovo objavo v Uradnem listu Evropske unije .

6. Ko Računsko sodišče pošlje letno poročilo, Komisija takoj obvesti zadevne države članice o opažanjih Računskega sodišča, ki se nanašajo na upravljanje sredstev, za katera so odgovorne po veljavnih pravilih.

Države članice v 100 dneh po prejemu takih informacij obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih zaradi upoštevanja navedenih opažanj Računskega sodišča, ki se nanašajo nanje. Komisija sporoči te informacije Računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu parlamentu.

Člen 154 Posebna poročila Računskega sodišča

1. Računsko sodišče pošlje zadevnim institucijam ali organom vsa opažanja, ki bi po njegovem mnenju morala biti vključena v posebno poročilo. Ta opažanja morajo ostati zaupna in se obravnavajo v kontradiktornem postopku.

Zadevna institucija ali organ v dveh mesecih in pol sporoči Računskemu sodišču svoje odgovore, ki jih želi dati na ta opažanja.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico posebnega poročila v naslednjem mesecu po prejemu odgovorov zadevne institucije ali organa.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij ali organov nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, od katerih vsak odloči, kadar je primerno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti na podlagi teh poročil.

Računsko sodišče stori vse potrebno, da se odgovori vsake zadevne institucije ali organa na njegova opažanja objavijo poleg vsakega opažanja, na katero se nanašajo, ali pod njim.

2. Mnenja iz člena 287(4) PDEU, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropske unije . Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevne institucije.

Člen 155 Izjave s predhodnimi ugotovitvami

1. Računsko sodišče pošlje zadevnim institucijam, organom in državam članicam izjave s predhodnimi ugotovitvami, ki izhajajo iz njegovih revizij. Izjave s predhodnimi ugotovitvami, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo, se pošljejo najpozneje do 1. junija proračunskega leta po letu, na katero se nanašajo. Izjave s predhodnimi ugotovitvami morajo ostati zaupne.

2. Zadevna institucija, organ ali država članica v dveh mesecih in pol sporoči Računskemu sodišču svoje pripombe, ki jih želi dati na izjave s predhodnimi ugotovitvami.

POGLAVJE 2Razrešnica

Člen 156 Roki za postopek razrešnice

1. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do 15. maja leta n + 2 .

2. Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za odložitev sprejetja odločitve o razrešnici.

3. Če Evropski parlament odloži sprejetje odločitve o razrešnici, Komisija stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za lažjo odpravo ovir za sprejetje te odločitve.

Člen 157 Postopek razrešnice

1. Odločitev o razrešnici zajema obračune vseh prihodkov in odhodkov Unije, končno stanje ter sredstva in obveznosti Unije, prikazane v bilanci stanja.

2. Za sprejetje odločitve o razrešnici Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda zaključni račun, računovodske izkaze in finančno poročilo iz člena 318 PDEU. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij, v katerih je bila opravljena revizija, ustrezna posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 319 PDEU.

Člen 158 Nadaljnji ukrepi

1. V skladu s členom 319 PDEU in členom 180b Pogodbe Euratom Komisija in druge institucije sprejmejo vse potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v odločitvi o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočilu Sveta o podelitvi razrešnice.

2. Institucije na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi navedenih ugotovitev in pripomb, zlasti pa o navodilih, ki so jih dale svojim službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh ugotovitev, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.

Člen 159 Posebne določbe o ESZD

Za ESZD v celoti veljajo postopki iz člena 319 PDEU ter členov 156, 157 in 158 te uredbe. ESZD v celoti sodeluje z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovi vse potrebne dodatne informacije, vključno prek udeležbe na sejah ustreznih organov.

DRUGI DELPOSEBNE DOLOČBE

NASLOV I EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

Člen 160 Posebne določbe o Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu

1. Za odhodke in prihodke organov in teles iz pravil za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) se uporabljata prvi in tretji del te uredbe, če ni v tem naslovu drugače določeno.

2. Dejavnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 161 Obveznosti za sredstva EKJS

1. Za vsako proračunsko leto EKJS vključuje nediferencirana proračunska sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, ki se pokrijejo iz diferenciranih proračunskih sredstev.

2. Odobritve plačil, ki se prenesejo v naslednje leto in niso porabljene do konca proračunskega leta, se razveljavijo.

3. Proračunska sredstva, za katera obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

Takšen prenos ne sme presegati niti 2 % začetnih proračunskih sredstev iz prvega pododstavka niti zneska prilagoditev neposrednih plačil iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009[22], ki je bil uporabljen v zadnjem proračunskem letu.

Prenesena proračunska sredstva se vrnejo izključno v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Takšen prenos se lahko uporabi za dodatna plačila samo tistim končnim upravičencem, za katere je v zadnjem proračunskem letu veljala prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, v katero se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

Člen 162 Celotne začasne obveznosti za proračunska sredstva EKJS

1. Komisija povrne odhodke, ki jih imajo države članice.

2. Odločitve Komisije, s katerimi so določijo zneski teh plačil, predstavljajo celotne začasne obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS.

3. Od 15. novembra dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za kritje rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati treh četrtin ustreznih skupnih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

Člen 163 Časovni načrt in roki za proračunske obveznosti za sredstva EKJS

1. Za odhodke organov in teles iz pravil za EKJS se prevzamejo obveznosti po poglavjih, členih in postavkah v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Te obveznosti se lahko prevzamejo po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Te proračunske obveznosti se odštejejo od celotnih začasnih obveznosti iz člena 162.

2. Celotne začasne obveznosti za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti v specifičnih vrsticah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, se razveljavijo za proračunsko leto, za katero so bile odobrene.

3. Uporaba odstavkov 1 in 2 je odvisna od potrditve obračuna.

Člen 164 Knjiženje sredstev EKJS

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam najpozneje do 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

Člen 165 Prerazporeditve proračunskih sredstev EKJS

1. Če lahko Komisija prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23(1), sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ, kakor je določeno v členu 23(1).

2. V drugih primerih kot v tistih iz odstavka 1 pošlje Komisija predloge za prerazporeditev proračunskemu organu najpozneje do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Proračunski organ sprejme odločitve o takih prerazporeditvah po postopku iz člena 24 najpozneje v treh tednih.

Člen 166 Namenski prejemki v sredstvih EKJS

1. Namenski prejemki pod tem naslovom se namensko dodelijo glede na izvor v skladu s členom 18(4).

2. Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se vpiše v skupni člen.

NASLOV IISTRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE, KI SPADAJO POD DELJENO UPRAVLJANJE

Člen 167 Področje uporabe posebnih določb o drugih skladih Unije

1. Za odhodke in prihodke, ki jih imajo organi in telesa iz Uredbe (ES) št. 1290/2005 o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja, Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[23] o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Uredbe (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[24] o Evropskem socialnem skladu, Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[25] o Kohezijskem skladu, Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006[26] o Evropskem skladu za ribištvo, ter za sklade na področju svobode, varnosti in pravice, ki spadajo pod deljeno upravljanje v skladu s členom 56 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: skladi), se uporabljata prvi in tretji del te uredbe, če ni v tem naslovu drugače določeno.

2. Dejavnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu te uredbe.

Člen 168 Spoštovanje dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti

Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta spoštovala dodeljene odobritve za prevzem obveznosti, določene v ustreznih temeljnih aktih za strukturne ukrepe, razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

Člen 169 Plačila prispevkov, vmesna plačila in vračila v zvezi z drugimi skladi Unije

1. Komisija izvede plačila finančnih prispevkov iz skladov v skladu s pravili iz člena 167.

2. Komisija izvede vmesna plačila v roku, ki se določi v skladu s pravili iz člena 167.

3. Obravnavo vračil držav članic in posledice za višino prispevka iz skladov urejajo pravila, navedena v členu 167.

4. Z odstopanjem od člena 10 se odobritve za prevzem obveznosti iz vračil predplačil, ki 31. decembra ostanejo neporabljene, lahko prenesejo v naslednje obdobje do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, če druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo.

Člen 170 Sprostitev proračunskih sredstev drugih skladov Unije

Komisija avtomatsko sprosti proračunska sredstva, za katera so bile obveznosti prevzete v skladu s pravili iz člena 167.

Sproščena proračunska sredstva se lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri sproščena proračunska sredstva iz prejšnjega proračunskega leta in se do 15. februarja tekočega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ta sredstva znova dati na voljo.

Člen 171 Prerazporeditve proračunskih sredstev med drugimi skladi Unije

V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija razen za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 167 ali za odhodke za tehnično pomoč.

Člen 172 Vodenje in izbira projektov ter revizija za druge sklade Unije

Vidike v zvezi z vodenjem in izbiro projektov ter revizijo urejajo pravila iz člena 167.

NASLOV IIIRAZISKAVE

Člen 173 Sredstva za raziskave

1. Za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj se uporabljata prvi in tretji del, če ni v tem naslovu drugače določeno.

Ta sredstva se vnesejo bodisi v enega od proračunskih naslovov za raziskovalne politike z neposrednimi ali posrednimi ukrepi bodisi v poglavje za raziskave v drugem naslovu.

Uporabljajo se za izvajanje ukrepov, naštetih v delegirani uredbi iz člena 199.

2. Proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priloga k PDEU, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prihodkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.

3. V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen.

4. Strokovnjaki, ki se plačajo iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določi Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa.

Člen 174 Obveznosti za Raziskovalni sklad

1. Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska obveznosti, ki so bile sproščene zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, se lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova dajo na voljo, če je bistvenega pomena, da se izvede prvotno načrtovani program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto vsebuje sredstva za ta namen.

2. Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščena proračunska sredstva iz prejšnjega proračunskega leta in na podlagi potreb oceni, ali je treba ta sredstva znova dati na voljo.

Na podlagi te ocene lahko Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da se ta proračunska sredstva znova dajo na voljo.

3. Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki se znova dajo na voljo v letu n , v nobenem primeru ne presega 25 % celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n–1 .

4. Odobritve za prevzem obveznosti, ki se znova dajo na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki se znova dajo na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n .

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti neporabljeni znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil znova dan na voljo.

Člen 175 Sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča v dejavnostih zunaj Raziskovalnega sklada

1. Skupno raziskovalno središče lahko prejme financiranje v breme proračunskih sredstev zunaj naslovov in poglavij iz člena 173(1), če sodeluje v postopkih za oddajo naročil in dodelitev donacij v skladu z naslovoma V in VI prvega dela, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna.

Za namene sodelovanja v postopkih za oddajo naročil in dodelitev donacij se Skupno raziskovalno središče šteje za pravno osebo s sedežem v državi članici.

2. Kot namenski prejemki v smislu člena 18(2) se obravnavajo proračunska sredstva v zvezi s:

(a) postopki za dodelitev donacij in oddajo naročil, v katerih sodeluje Skupno raziskovalno središče; ali

(b) dejavnostmi Skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb; ali

(c) dejavnostmi v okviru upravnih dogovorov z drugimi institucijami ali drugimi službami Komisije za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

Odobritve za prevzem obveznosti, nastale na podlagi prejemkov iz točk (a) in (c), so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo.

Pri dejavnostih iz točke (c) proračunska sredstva, ki se ne porabijo v petih letih, se razveljavijo.

Poraba teh proračunskih sredstev se prikazuje na analitičnih kontih v izkazu proračunskega izida za vsako kategorijo ukrepov, na katere se sredstva nanašajo; prikazana mora biti ločeno od prihodkov od tretjih oseb (javnih ali zasebnih) iz financiranja in od prihodkov iz drugih storitev, ki jih opravlja Komisija za tretje osebe.

3. Kadar Skupno raziskovalno središče sodeluje v postopkih za dodelitev donacij ali oddajo naročil v skladu z odstavkom 1 tega člena, zanj ne veljajo pogoji iz člena 100, člena 101(b) in (c), člena 102, člena 103 ter člena 122(3) in (4) glede izključitve in sankcij v zvezi z naročili in donacijami.

Za Skupno raziskovalno središče se poleg tega šteje, da izpolnjuje zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti.

Skupno raziskovalno središče je izvzeto iz predložitve jamstev iz členov 109 in 125.

4. Pravila za oddajo naročil iz naslova V prvega dela se ne uporabljajo za dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb.

5. Z odstopanjem od člena 23 lahko Komisija v okviru naslova proračuna, ki se nanaša na področje „raziskave – neposredni ukrepi“, prerazporedi med poglavji do 15 % proračunskih sredstev v vrstici, iz katere se prerazporedijo.

NASLOV IVZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 176 Zunanji ukrepi

1. Za zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna se uporabljata prvi in tretji del, če ni v tem naslovu drugače določeno.

2. Proračunska sredstva za ukrepe iz odstavka 1 Komisija uporablja:

(a) v okviru pomoči, ki jo lahko odobri samostojno;

(b) ali v partnerstvu s tretjo državo iz člena 55(1)(b)(i) na podlagi podpisa sporazuma o financiranju.

POGLAVJE 2Izvajanje ukrepov

Člen 177 Izvajanje zunanjih ukrepov

Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja neposredno Komisija v skladu s členom 55(1)(a) ali posredno kateri koli subjekti ali osebe iz člena 55(1)(b) v skladu z ustreznimi določbami členov 55 do 60. Proračunska sredstva za zunanje ukrepe se za doseganje skupnega cilja lahko kombinirajo s sredstvi iz drugih virov.

Člen 178 Skrbniški skladi za zunanje ukrepe

Za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade na podlagi sporazumov, sklenjenih z drugimi donatorji. V aktu o ustanovitvi vsakega skrbniškega sklada so opredeljeni cilji skrbniškega sklada.

Prispevki Unije in donatorjev se knjižijo na poseben bančni račun. Ti prispevki niso vključeni v proračun in jih upravlja Komisija na odgovornost odredbodajalca na podlagi prenosa. Subjekti in osebe iz člena 55(1)(b) so lahko pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v skladu z ustreznimi pravili za posredno upravljanje.

Računovodja skrbniškega sklada je računovodja Komisije. Odgovoren je za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira.

Notranji revizor Komisije in Računsko sodišče imata v zvezi s skrbniškim skladom enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija.

Posebni bančni račun odpre in zapre računovodja.

Komisija zagotavlja strogo ločevanje nalog med računovodjo in odredbodajalcem.

Za vsak skrbniški sklad se za zagotovitev zastopstva donatorjev in odločanje o uporabi sredstev ustanovi upravni odbor, ki mu predseduje Komisija.

Sredstva, združena v skrbniških skladih, se upravljajo v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Za ta sredstva prevzemajo obveznosti in jih izplačujejo finančni posredniki Komisije.

Za kritje svojih stroškov upravljanja lahko Komisija uporabi največ 7 % zneskov, združenih v skrbniškem skladu. Med trajanjem skrbniškega sklada so te provizije za upravljanje namenski prejemki v smislu člena 18(2)(b) finančne uredbe.

Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skrbniškega sklada. Prihodki, ki izhajajo iz plačil teh nalogov za izterjavo, se vrnejo na posebni bančni račun skrbniškega sklada. Za razveljavitev naloga za izterjavo in odpoved izterjave veljajo pravila iz člena 77 finančne uredbe.

Skrbniški skladi se ustanovijo za omejeno obdobje, določeno v aktu o njihovi ustanovitvi. To obdobje se lahko na zahtevo upravnega odbora podaljša s sklepom Komisije.

Komisija po izteku obdobja trajanja skrbniškega sklada odloči o njegovi likvidaciji.

Podrobnosti o upravljanju in vodenju teh skrbniških skladov ter poročanju o njih so navedene v delegirani uredbi iz člena 199.

Člen 179 Izvajanje zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja

Ukrepe, ki se izvajajo posredno, nadzirajo Komisija in delegacije Unije v skladu z drugim odstavkom člena 53. Takšen nadzor se izvaja s predhodno odobritvijo, naknadnimi pregledi ali kombiniranim postopkom.

Člen 180 Sporazumi o izvajanju zunanjih ukrepov

1. Za izvajanje ukrepov se sklene eden ali več naslednjih aktov:

(a) sporazum med Komisijo in subjektom iz člena 177;

(b) pogodba ali sporazum o donaciji med Komisijo in fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so odgovorne za izvedbo ukrepov.

Pogoji, pod katerimi se dodeljuje zunanja pomoč, se določijo v aktu, s katerim se upravljajo sporazumi ali pogodbe ali donacije iz točk (a) in (b).

2. Sporazumi s subjekti iz odstavka 1(a) se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n+1 , pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzame proračunska obveznost.

V sporazumih se določi obdobje, v katerem subjekti iz odstavka 1(a) sklenejo vse posamezne pogodbe in dodelijo posamezne donacije za izvajanje ukrepa. Razen v primeru ukrepov z več donatorji to obdobje ni daljše od treh let po datumu sklenitve sporazuma, razen:

(a) za posamezne pogodbe v zvezi z revizijo in ovrednotenjem;

(b) v izjemnih okoliščinah v naslednjih primerih:

(i) aneksi k že sklenjenim pogodbam;

(ii) posamezne pogodbe, ki naj bi se sklenile po predčasni prekinitvi obstoječe pogodbe;

(iii) spremembe subjekta, odgovornega za naloge, za katere je pooblaščen.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za večletne programe, ki se izvajajo z razdeljenimi obveznostmi, v naslednjih primerih:

(a) pri komponentah predpristopne pomoči, ki se nanašajo na pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij, čezmejno sodelovanje, regionalni razvoj, razvoj človeških virov in razvoj podeželja;

(b) pri komponenti politike evropskega sosedstva in partnerstva, ki se nanaša na čezmejno sodelovanje.

V teh primerih Komisija avtomatsko sprosti proračunska sredstva v skladu s pravili posameznih sektorjev.

POGLAVJE 3Javna naročila

Člen 181 Javna naročila za zunanje ukrepe

1. Za pogodbe, ki jih zajema ta naslov, se uporabljajo določbe poglavja I naslova V prvega dela o splošnih določbah o oddaji javnih naročil, ob upoštevanju posebnih določb o mejnih vrednostih in načinih oddaje zunanjih naročil iz delegirane uredbe iz člena 199. Za namene tega poglavja so naročniki:

(a) Komisija v imenu in za račun ene ali več tretjih držav;

(b) subjekti iz člena 177, pooblaščeni za opravljanje ustreznih nalog izvrševanja proračuna.

2. Postopki za oddajo javnih naročil morajo biti določeni v sporazumih iz člena 180.

3. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za ukrepe iz temeljnih aktov posameznih sektorjev o pomoči za krizno upravljanje ter ukrepe v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči v smislu člena 118.

Člen 182 Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

1. V razpisnih postopkih lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, in vse druge fizične ali pravne osebe v skladu s posebnimi določbami temeljnih aktov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja.

2. V primerih iz člena 51 se lahko v izjemnih okoliščinah, ki jih odredbodajalec ustrezno utemelji, v javnih razpisih dovoli sodelovati tudi drugim državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1.

3. Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Unija, lahko v razpisnih postopkih za naročila, ki se financirajo iz proračuna, sodelujejo tudi drugi državljani tretjih držav poleg tistih iz odstavkov 1 in 2 pod pogoji iz tega sporazuma.

POGLAVJE 4Donacije

Člen 183 Financiranje zunanjega ukrepa v celoti

Ukrep se lahko v celoti financira iz proračuna samo, če se dokaže, da je njegova izvedba nujno potrebna.

Člen 184 Pravila, ki se uporabljajo za donacije za zunanje ukrepe

Postopki za dodelitev donacij, ki jih v okviru posrednega upravljanja uporabljajo subjekti iz člena 177, so določeni v sporazumih, sklenjenih med Komisijo in temi subjekti.

Člen 185 Prihodki iz ukrepa

Odgovorni odredbodajalec lahko odbije prihodke iz ukrepa od dobička iz člena 117(4), kadar je ustvarjanje prihodkov vključeno v sporazum o donaciji in se ta prihodek reinvestira v ukrep za zagotovitev njegove trajnostnosti.

POGLAVJE 5Revidiranje računovodskih izkazov

Člen 186 Revizija EU pri donacijah za zunanje ukrepe

Vsak sporazum med Komisijo in subjektom iz člena 177 ali sporazum ali sklep o donaciji mora izrecno določati, da lahko Komisija in Računsko sodišče izvedeta revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

NASLOV VEVROPSKI URADI

Člen 187 Evropski uradi

1. Za namene tega naslova so „evropski uradi“ upravne strukture, ki jih ustanovi ena ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog.

2. Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam, razen členov 190, 191 in 192.

3. Za delovanje evropskih uradov se uporabljata prvi in tretji del, če ni v tem naslovu drugače določeno.

Člen 188 Proračunska sredstva za urade

1. Proračunska sredstva za vsak evropski urad, katerih skupni znesek se vpiše v posebno proračunsko vrstico v oddelku proračuna za Komisijo, se natančneje določijo v prilogi k temu oddelku proračuna.

Priloga ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenega na enak način kakor oddelki proračuna.

Proračunska sredstva, vpisana v prilogi, pokrivajo vse finančne potrebe vsakega evropskega urada pri opravljanju nalog v imenu institucij.

2. Kadrovski načrt vsakega evropskega urada se priloži kadrovskemu načrtu Komisije.

3. Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti proračunski organ.

4. Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Unije iz člena 132.

Člen 189 Odredbodajalec medinstitucionalnih uradov

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so navedena v prilogi za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 62 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

Člen 190 Konti medinstitucionalnih uradov

1. Vsak medinstitucionalni evropski urad pripravi analitično evidenco svojih odhodkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljen za vsako od institucij. Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem.

2. Pojasnila k proračunski vrstici, v kateri so vpisana skupna proračunska sredstva za vsak medinstitucionalni evropski urad, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih urad opravi za vsako od institucij. Ta temelji na analitičnem računovodstvu iz odstavka 1.

3. Vsak medinstitucionalni evropski urad uradno obvesti zadevne institucije o rezultatih analitičnega računovodstva.

Člen 191 Prenos pooblastil na medinstitucionalne urade

1. Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njen oddelek proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

2. Notranji revizor Komisije izvaja vse naloge iz poglavja 8 naslova IV prvega dela.

Člen 192 Storitve za tretje osebe

Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe proti plačilu, njegov direktor po odobritvi upravnega odbora določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje knjigovodstva.

NASLOV VIPRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

Člen 193 Splošne določbe

Za proračunska sredstva za upravo se uporabljata prvi in tretji del, če ni v tem naslovu drugače določeno.

Člen 194 Obveznosti

1. Vsako leto od 15. oktobra dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za kritje rutinskih upravnih odhodkov v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev, ki jih je odobril proračunski organ za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto. Ne morejo se uporabljati za nove odhodke, za katere načelo ni bilo odobreno v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

2. Odhodki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. V tem primeru se omejitev iz odstavka 1 ne uporablja.

Člen 195 Posebne določbe za proračunska sredstva za upravo

1. Proračunska sredstva za upravo so nediferencirana proračunska sredstva.

2. Upravni odhodki na podlagi pogodb, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3. Institucije proračunski organ čim prej obvestijo o vsakem projektu gradnje, ki bi lahko imel večje finančne posledice za proračun.

Če namerava katera koli od obeh vej proračunskega organa izdati mnenje, o tem v dveh tednih po prejemu obvestila o projektu gradnje obvesti zadevno institucijo. Če tega ne stori, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti ob upoštevanju člena 335 PDEU in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Unije.

To mnenje se zadevni instituciji pošlje v dveh tednih po prejemu takega obvestila.

Institucije za nakup nepremičnin ali druge projekte gradnje, ki se financirajo s posojili, prosijo za odobritev proračunskega organa.

NASLOV VIISTROKOVNJAKI

Člen 196 Strokovnjaki

V delegirano uredbo iz člena 199 se vključi poseben postopek za izbiro fizičnih oseb kot strokovnjakov za pomoč institucijam pri ocenjevanju vlog za donacije, projektov in ponudb ter za dajanje mnenj in svetovanje v posameznih zadevah. Te osebe se plačajo na podlagi fiksnega, vnaprej napovedanega zneska in se izberejo na podlagi svoje strokovne usposobljenosti. Izberejo se na podlagi meril za izbor, ki spoštujejo načela nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti navzkrižja interesov.

TRETJI DELKONČNE DOLOČBE

Člen 197 Prehodne določbe

1. Kar zadeva sklade iz člena 167(1), za katere so bili temeljni akti razveljavljeni pred dnevom začetka uporabe te uredbe, se proračunska sredstva, ki so bila sproščena na podlagi uporabe člena 170, lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz teh skladov.

2. Kar zadeva prerazporeditve proračunskih sredstev za odhodke iz poslovanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, Uredbe (ES) št. 1080/2006, Uredbe (ES) št. 1081/2006, Uredbe (ES) št. 1084/2006 in Uredbe (ES) št. 1198/2006 za programsko obdobje 2000–2006, za katere je še treba izvršiti plačila Unije, da se do zaključka pomoči poravnajo neporavnane obveznosti Unije, lahko Komisija prerazporedi sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna proračunska sredstva namenjena za isti cilj ali povezana s pobudami Unije ali tehnično pomočjo in inovativnimi ukrepi ter se prerazporedijo na istovrstne ukrepe.

Člen 198 Zahteve proračunskega organa za informacije

Evropski parlament in Svet sta pooblaščena, da lahko zahtevata vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v svoji pristojnosti.

Člen 199 Sprejetje podrobnih pravil za uporabo te uredbe

Komisija sprejme delegirano uredbo o podrobnih pravilih za uporabo te uredbe v skladu s členi 202, 203 in 204. V delegirano uredbo se vključijo pravila za izvrševanje upravnih odhodkov v zvezi s proračunskimi sredstvi, zagotovljenimi v proračunu za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 200 Okvirna finančna uredba za agencije in organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

1. Komisija z delegiranim aktom v skladu s členi 202, 203 in 204 te uredbe sprejme okvirno finančno uredbo za organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna Unije.

Okvirna finančna uredba temelji na načelih in pravilih iz te uredbe.

Finančna pravila zadevnih organov ne smejo odstopati od okvirne finančne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije. Take izjeme se ne smejo nanašati na proračunska načela iz naslova II prvega dela, načelo enakega obravnavanja subjektov in posebne določbe iz temeljnih aktov o ustanovitvi teh organov.

2. Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta.

3. Notranji revizor Komisije ima v zvezi z organi iz odstavka 1 enaka pooblastila kakor v zvezi s službami Komisije.

4. Če ni v temeljnem aktu iz odstavka 1 drugače določeno, Računsko sodišče preveri zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov tega organa, preden se njegov zaključni račun konsolidira z zaključnim računom Komisije. To preverjanje temelji na revizijskem poročilu neodvisnega zunanjega revizorja, ki ga določi organ in katerega naloga je preverjanje skladnosti zaključnega računa organa s členom 134.

Člen 201 Vzorčna finančna uredba za organe, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva

Organi, ki so pravne osebe, ustanovljene s temeljnim aktom in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva v skladu s členom 55(1)(b)(v), sprejmejo svoja finančna pravila.

Ta pravila zajemajo sklop načel, ki so potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije ter temeljijo na členu 57 in vzorčni finančni uredbi, ki jo sprejme Komisija z delegiranim aktom v skladu s členi 202, 203 in 204.

Člen 202 Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta iz členov 199, 200 in 201 se Komisiji podeli za nedoločen čas.

2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta se Komisiji podeli pod pogoji iz členov 203 in 204.

Člen 203 Preklic pooblastila

1. Pooblastilo iz člena 199 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede, katero pooblastilo bi lahko bilo preklicano ter morebitne razloge za preklic.

3. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati takoj ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 204 Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njem. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za en mesec.

2. Če niti Evropski parlament niti Svet v roku delegiranemu aktu ne nasprotujeta, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden.

Če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala, se ta lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka.

3. Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotujeta, ta ne začne veljati. Institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to.

Člen 205 Pregled

Ta uredba se pregleda, kadar se izkaže za potrebno, in sicer po postopku iz člena 322 PDEU in člena 183 Pogodbe Euratom.

Člen 206 Razveljavitev

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 se razveljavi.

Vendar se člen 53b Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002[27] še naprej uporablja za vse obveznosti, prevzete pred 31. decembrom 2013 za sredstva iz člena 167.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 207 Pregled glede ESZD

Tretji pododstavek člena 65(1) in tretji odstavek člena 92 bosta pregledana leta 2013, ob ustreznem upoštevanju specifičnosti ESZD in zlasti delegacij Unije ter po potrebi zmogljivosti ESZD za ustrezno finančno upravljanje.

Člen 208 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Člen 56 se uporablja samo za obveznosti, prevzete od 1. januarja 2014 za sredstva iz člena 167.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V […],

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA – Korelacijska tabela

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 Evropskega parlamenta in Sveta | Zakonodajni predlog | Naslovi |

PRVI DEL | PRVI DEL | SKUPNE DOLOČBE |

NASLOV I | NASLOV I | PREDMET IN PODROČJE UPORABE |

Člen 1 | Člen 1 | Predmet |

Člen 2 | Člen 2 | Področje uporabe |

NASLOV II | NASLOV II | PRORAČUNSKA NAČELA |

Člen 3 | Člen 3 | Proračunska načela |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE 1 | Načelo enotnosti in točnosti proračuna |

Člen 4 | Člen 4 | Opredelitev proračuna |

Člen 5 | Člen 5 | Pravila, ki urejajo načelo enotnosti in točnosti proračuna |

Člen 5a | - | - |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Načelo enoletnosti |

Člen 6 | Člen 6 | Opredelitev |

Člen 7 | Člen 7 | Vrsta proračunskih sredstev |

Člen 8 | Člen 8 | Računovodska pravila za prihodke in proračunska sredstva |

Člen 9 | Člen 9 | Razveljavitev in prenos proračunskih sredstev |

Člen 10 | Člen 10 | Pravila za prenos namenskih prejemkov |

Člen 11 | Člen 11 | Sprostitev obveznosti za proračunska sredstva |

Člen 12 | Člen 12 | Prevzemanje obveznosti za proračunska sredstva |

Člen 13 | Člen 13 | Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna |

POGLAVJE 3 | POGLAVJE 3 | Načelo ravnotežja |

Člen 14 | Člen 14 | Opredelitev in področje uporabe |

Člen 15 | Člen 15 | Bilanca proračunskega leta |

POGLAVJE 4 | POGLAVJE 4 | Načelo obračunske enote |

Člen 16 | Člen 16 | Uporaba eura |

POGLAVJE 5 | POGLAVJE 5 | Načelo univerzalnosti |

Člen 17 | Člen 17 | Opredelitev in področje uporabe |

Člen 18 | Člen 18 | Namenski prejemki |

Člen 19 | Člen 19 | Donacije |

Člen 20 | Člen 20 | Pravila o odbitkih in popravkih deviznih tečajev |

POGLAVJE 6 | POGLAVJE 6 | Načelo specifikacije |

Člen 21 | Člen 21 | Splošne določbe |

Člen 22 | Člen 22 | Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije |

Člen 23 | Člen 23 | Notranje prerazporeditve Komisije |

Člen 24 | Člen 24 | Prerazporeditve, ki jih Komisija predlaga proračunskemu organu |

Člen 25 | - | - |

Člen 26 | Člen 25 | Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe |

POGLAVJE 7 | POGLAVJE 7 | Načelo dobrega finančnega poslovodenja |

Člen 27 | Člen 26 | Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti |

Člen 28 | Člen 27 | Obvezna ocena finančnih posledic |

- | Člen 28 | Notranja kontrola izvrševanja proračuna |

- | Člen 29 | Dopustno tveganje napake |

POGLAVJE 8 | POGLAVJE 8 | Načelo preglednosti |

Člen 29 | Člen 30 | Objava zaključnega računa, proračuna in poročil |

Člen 30 | Člen 31 | Objava informacij o prejemnikih sredstev Unije in drugih informacij |

NASLOV III | NASLOV III | DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE I | Določitev proračuna |

Člen 31 | Člen 32 | Ocene prihodkov in odhodkov |

Člen 32 | Člen 33 | Ocenjeni proračun organov iz člena 204 |

Člen 33 | Člen 34 | Predlog proračuna |

Člen 34 | Člen 35 | Dopolnilno pismo k predlogu proračuna |

- | Člen 36 | Potrditev skupnega predloga spravnega odbora |

Člen 35 | - | - |

Člen 36 | Člen 37 | Sprejetje proračuna |

Člen 37 | Člen 38 | Predlogi za spremembo proračuna |

Člen 38 | - | - |

Člen 39 | Člen 39 | Zgodnejša predložitev ocen in predlogov proračunov |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Sestava in priprava proračuna |

Člen 40 | Člen 40 | Sestava proračuna |

Člen 41 | Člen 41 | Razčlenitev proračuna |

Člen 42 | Člen 42 | Prepoved negativnih prihodkov |

Člen 43 | Člen 43 | Rezervacije |

Člen 44 | Člen 44 | Negativna rezerva |

Člen 45 | Člen 45 | Rezerva za nujno pomoč |

Člen 46 | Člen 46 | Priprava proračuna |

Člen 47 | Člen 47 | Pravila glede kadrovskega načrta za osebje |

- | POGLAVJE 3 | Proračunska disciplina |

- | Člen 48 | Skladnost proračuna z večletnim finančnim okvirom |

- | Člen 49 | Skladnost aktov Unije s proračunom in večletnim finančnim okvirom |

NASLOV IV | NASLOV IV | IZVRŠEVANJE PRORAČUNA |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE 1 | Splošne določbe |

Člen 48 | Člen 50 | Izvrševanje proračuna v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem |

Člen 49 | Člen 51 | Temeljni akt in izjeme |

Člen 50 | Člen 52 | Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij |

Člen 51 | Člen 53 | Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna |

Člen 52 | Člen 54 | Navzkrižje interesov |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Načini izvrševanja |

Člen 53 | Člen 55 | Načini izvrševanja proračuna |

Člen 53a | - | - |

Člen 53b | Člen 56 | Deljeno upravljanje z državami članicami |

Člen 53c | Člen 57 | Posredno upravljanje s subjekti in osebami, razen držav članic |

Člen 53d | - | - |

Člen 54 | Člen 58 | Predhodne kontrole in sporazumi v okviru posrednega upravljanja |

Člen 55 | Člen 59 | Izvajalske agencije |

Člen 56 | - | - |

Člen 57 | Člen 60 | Omejitve pri prenosu pooblastil |

POGLAVJE 3 | POGLAVJE 3 | Finančni udeleženci |

Oddelek 1 | Oddelek 1 | Načelo ločitve nalog |

Člen 58 | Člen 61 | Ločitev nalog |

Oddelek 2 | Oddelek 2 | Odredbodajalec |

Člen 59 | Člen 62 | Odredbodajalec |

Člen 60 | Člen 63 | Pooblastila in naloge odredbodajalca |

Člen 60a | Člen 64 | Pooblastila in naloge vodij delegacij Unije |

Oddelek 3 | Oddelek 3 | Računovodja |

Člen 61 | Člen 65 | Pooblastila in naloge računovodje |

Člen 62 | Člen 66 | Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja |

Oddelek 4 | Oddelek 4 | Skrbnik računa izločenih sredstev |

Člen 63 | Člen 67 | Računi izločenih sredstev |

POGLAVJE 4 | POGLAVJE 4 | Odgovornost finančnih udeležencev |

Oddelek 1 | Oddelek 1 | Splošna pravila |

Člen 64 | Člen 68 | Začasni in dokončni preklic prenosa na odredbodajalce |

Člen 65 | Člen 69 | Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo |

Oddelek 2 | Oddelek 2 | Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa |

Člen 66 | Člen 70 | Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce |

Oddelek 3 | Oddelek 3 | Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev |

Člen 67 | Člen 71 | Pravila, ki se uporabljajo za računovodje |

Člen 68 | Člen 72 | Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev |

POGLAVJE 5 | POGLAVJE 5 | Prihodki |

Oddelek 1 | Oddelek 1 | Dajanje lastnih sredstev na voljo |

Člen 69 | Člen 73 | Lastna sredstva |

Oddelek 2 | Oddelek 2 | Ocena terjatev |

Člen 70 | Člen 74 | Ocena terjatev |

Oddelek 3 | Oddelek 3 | Ugotovitev terjatev |

Člen 71 | Člen 75 | Ugotovitev terjatev |

Oddelek 4 | Oddelek 4 | Odobritev izterjave |

Člen 72 | Člen 76 | Odobritev izterjave |

Oddelek 5 | Oddelek 5 | Izterjava |

Člen 73 | Člen 77 | Pravila o izterjavi |

Člen 73a | Člen 78 | Zastaralni rok |

- | Člen 79 | Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah |

Člen 74 | Člen 80 | Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti |

POGLAVJE 6 | POGLAVJE 6 | Odhodki |

Člen 75 | Člen 81 | Sklep o financiranju |

Oddelek 1 | Oddelek 1 | Prevzem obveznosti za odhodke |

Člen 76 | Člen 82 | Vrste obveznosti |

Člen 77 | Člen 83 | Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti |

Člen 78 | Člen 84 | Preverjanja, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti |

Oddelek 2 | Oddelek 3 | Potrditev odhodkov |

Člen 79 | Člen 85 | Potrditev odhodkov |

Oddelek 3 | Oddelek 3 | Odobritev odhodkov |

Člen 80 | Člen 86 | Odobritev odhodkov |

Oddelek 4 | Oddelek 4 | Plačilo odhodkov |

Člen 81 | Člen 87 | Vrste plačil |

Člen 82 | Člen 88 | Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva |

Oddelek 5 | Oddelek 5 | Roki za izvršitev odhodkov |

Člen 83 | Člen 89 | Roki za odhodke |

POGLAVJE 7 | POGLAVJE 7 | Informacijski sistemi |

Člen 84 | Člen 90 | Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov |

- | Člen 91 | Pošiljanje dokumentov med institucijami |

POGLAVJE 8 | POGLAVJE 8 | Notranji revizor |

Člen 85 | Člen 92 | Imenovanje notranjega revizorja |

Člen 86 | Člen 93 | Pooblastila in naloge notranjega revizorja |

Člen 87 | Člen 94 | Neodvisnost notranjega revizorja |

NASLOV V | NASLOV V | JAVNA NAROČILA |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE 1 | Splošne določbe |

Oddelek 1 | Oddelek 1 | Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil |

Člen 88 | Člen 95 | Opredelitev javnih naročil |

Člen 89 | Člen 96 | Načela, ki se uporabljajo za javna naročila |

Oddelek 2 | Oddelek 2 | Objava |

Člen 90 | Člen 97 | Objava razpisov za javna naročila |

Oddelek 3 | Oddelek 3 | Postopki za oddajo javnih naročil |

Člen 91 | Člen 98 | Postopki za oddajo javnih naročil |

Člen 92 | Člen 99 | Vsebina razpisne dokumentacije |

Člen 93 | Člen 100 | Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v razpisih |

Člen 94 | Člen 101 | Merila za izključitev, ki se uporabljajo med postopkom za oddajo naročila |

Člen 95 | Člen 102 | Centralna baza podatkov o izključitvah |

Člen 96 | Člen 103 | Upravne in denarne kazni |

Člen 97 | Člen 104 | Merila za oddajo naročil |

Člen 98 | Člen 105 | Predložitev ponudb |

Člen 99 | Člen 106 | Načeli enakega obravnavanja in preglednosti |

Člen 100 | Člen 107 | Sklep o oddaji naročila |

Člen 101 | Člen 108 | Preklic postopka za oddajo javnega naročila |

Oddelek 4 | Oddelek 4 | Jamstva in nadzor |

Člen 102 | Člen 109 | Jamstva |

Člen 103 | Člen 110 | Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije za svoj račun |

Člen 104 | Člen 111 | Naročnik |

Člen 105 | Člen 112 | Mejne vrednosti, ki se uporabljajo |

Člen 106 | Člen 113 | Pravila za sodelovanje v razpisih |

Člen 107 | Člen 114 | Pravila za oddajo naročil v okviru STO |

NASLOV VI | NASLOV VI | DONACIJE |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE 1 | Področje uporabe in oblika donacij |

Člen 108 | Člen 115 | Področje uporabe donacij |

Člen 108a | Člen 116 | Oblike donacij |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Načela |

Člen 109 | Člen 117 | Splošna načela, ki se uporabljajo za donacije |

Člen 110 | Člen 118 | Preglednost |

Člen 111 | Člen 119 | Načelo nekumulativnega dodeljevanja |

Člen 112 | Člen 120 | Dodeljevanje za nazaj |

Člen 113 | Člen 121 | Načelo degresivnega dodeljevanja |

POGLAVJE 3 | POGLAVJE 3 | Postopek dodeljevanja |

Člen 114 | Člen 122 | Vloge za donacijo |

Člen 115 | Člen 123 | Merila za izbor in dodelitev |

Člen 116 | Člen 124 | Postopek ovrednotenja |

Člen 117 | - | - |

POGLAVJE 4 | POGLAVJE 4 | Plačilo in nadzor |

Člen 118 | Člen 125 | Jamstvo za predhodno financiranje |

Člen 119 | Člen 126 | Plačilo donacij in kontrole |

POGLAVJE 5 | POGLAVJE 5 | Izvajanje |

Člen 120 | Člen 127 | Oddajanje del podizvajalcem in prerazdelitev donacij |

- | NASLOV VII | NAGRADE |

- | Člen 128 | Opredelitev |

- | Člen 129 | Splošna pravila |

- | NASLOV VIII | FINANČNI INSTRUMENTI |

- | Člen 130 | Opredelitev in področje uporabe |

- | Člen 131 | Načela, ki se uporabljajo za finančne instrumente |

NASLOV VII | NASLOV IX | PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE 1 | Priprava zaključnega računa |

Člen 121 | Člen 132 | Struktura zaključnega računa Unije |

Člen 122 | Člen 133 | Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju |

Člen 123 | Člen 134 | Pravila za zaključni račun |

Člen 124 | Člen 135 | Računovodska načela |

Člen 125 | - | - |

Člen 126 | Člen 136 | Računovodski izkazi |

Člen 127 | Člen 137 | Poročila o izvrševanju proračuna |

Člen 128 | Člen 138 | Začasni zaključni računi |

Člen 129 | Člen 139 | Potrditev končnega zaključnega računa |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Informacije o izvrševanju proračuna |

Člen 130 | Člen 140 | Poročilo o proračunskih jamstvih in tveganjih |

Člen 131 | Člen 141 | Poročilo o izvrševanju proračuna |

POGLAVJE 3 | POGLAVJE 3 | Računovodstvo |

Oddelek 1 | Oddelek 1 | Skupne določbe |

Člen 132 | Člen 142 | Računovodski sistem |

Člen 133 | Člen 143 | Skupna določba o računovodskem sistemu institucij |

Oddelek 2 | Oddelek 2 | Splošno računovodstvo |

Člen 134 | Člen 144 | Splošno računovodstvo |

Člen 135 | Člen 145 | Knjiženje v računovodski evidenci |

Člen 136 | Člen 146 | Računovodski popravki |

Oddelek 3 | Oddelek 3 | Proračunsko računovodstvo |

Člen 137 | Člen 147 | Proračunsko računovodstvo |

POGLAVJE 4 | POGLAVJE 4 | Vodenje evidence premoženja |

Člen 138 | Člen 148 | Evidenca premoženja |

NASLOV VIII | NASLOV X | ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA |

POGLAVJE 1 | POGLAVJE 1 | Zunanja revizija |

Člen 139 | Člen 149 | Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče |

Člen 140 | Člen 150 | Revizijska pravila in postopek |

Člen 141 | Člen 151 | Kontrole vrednostnih papirjev in gotovine |

Člen 142 | Člen 152 | Pravica Računskega sodišča do dostopa |

Člen 143 | Člen 153 | Letno poročilo Računskega sodišča |

Člen 144 | Člen 154 | Posebna poročila Računskega sodišča |

- | Člen 155 | Izjave s predhodnimi ugotovitvami |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Razrešnica |

Člen 145 | Člen 156 | Roki za postopek razrešnice |

Člen 146 | Člen 157 | Postopek razrešnice |

Člen 147 | Člen 158 | Nadaljnji ukrepi |

Člen 147a | Člen 159 | Posebne določbe o ESZD |

DRUGI DEL | DRUGI DEL | POSEBNE DOLOČBE |

NASLOV I | NASLOV I | EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD |

Člen 148 | Člen 160 | Posebne določbe o Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu |

Člen 149 | Člen 161 | Obveznosti za sredstva EKJS |

Člen 150 | Člen 162 | Celotne začasne obveznosti za proračunska sredstva EKJS |

Člen 151 | Člen 163 | Časovni načrt in roki za proračunske obveznosti za sredstva EKJS |

Člen 152 | Člen 164 | Knjiženje sredstev EKJS |

Člen 153 | Člen 165 | Prerazporeditve proračunskih sredstev EKJS |

Člen 154 | Člen 166 | Namenski prejemki v sredstvih EKJS |

NASLOV II | NASLOV II | STRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE, KI SPADAJO POD DELJENO UPRAVLJANJE |

Člen 155 | Člen 167 | Področje uporabe posebnih določb o drugih skladih Unije |

- | Člen 168 | Spoštovanje dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti |

Člen 156 | Člen 169 | Plačila prispevkov, vmesna plačila in vračila v zvezi z drugimi skladi Unije |

Člen 157 | Člen 170 | Sprostitev proračunskih sredstev drugih skladov Unije |

Člen 158 | Člen 171 | Prerazporeditve proračunskih sredstev med drugimi skladi Unije |

Člen 159 | Člen 172 | Vodenje in izbira projektov ter revizija za druge sklade Unije |

NASLOV III | NASLOV III | RAZISKAVE |

Člen 160 | Člen 173 | Sredstva za raziskave |

Člen 160a | Člen 174 | Obveznosti za Raziskovalni sklad |

Člen 161 | Člen 175 | Sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča v dejavnostih zunaj Raziskovalnega sklada |

NASLOV IV | NASLOV IV | ZUNANJI UKREPI |

POGLAVJE I | POGLAVJE 1 | Splošne določbe |

Člen 162 | Člen 176 | Zunanji ukrepi |

POGLAVJE 2 | POGLAVJE 2 | Izvajanje ukrepov |

Člen 163 | Člen 177 | Izvajanje zunanjih ukrepov |

Člen 164 (razveljavljen) | Člen 178 | Skrbniški skladi za zunanje ukrepe |

Člen 165 | Člen 179 | Izvajanje zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja |

Člen 166 | Člen 180 | Sporazumi o izvajanju zunanjih ukrepov |

POGLAVJE 3 | POGLAVJE 3 | Javna naročila |

Člen 167 | Člen 181 | Javna naročila za zunanje ukrepe |

Člen 168 | Člen 182 | Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih |

POGLAVJE 4 | POGLAVJE 4 | Donacije |

Člen 169 | Člen 183 | Financiranje zunanjega ukrepa v celoti |

Člen 169a | Člen 184 | Pravila, ki se uporabljajo za donacije za zunanje ukrepe |

- | Člen 185 | Prihodki iz ukrepa |

POGLAVJE 5 | POGLAVJE 5 | Revidiranje računovodskih izkazov |

Člen 170 | Člen 186 | Revizija EU pri donacijah za zunanje ukrepe |

NASLOV V | NASLOV V | EVROPSKI URADI |

Člen 171 | Člen 187 | Evropski uradi |

Člen 172 | Člen 188 | Proračunska sredstva za urade |

Člen 173 | Člen 189 | Odredbodajalec medinstitucionalnih uradov |

Člen 174 | Člen 190 | Konti medinstitucionalnih uradov |

Člen 174a | Člen 191 | Prenos pooblastil na medinstitucionalne urade |

Člen 175 | Člen 192 | Storitve za tretje osebe |

Člen 176 (razveljavljen) | - | - |

NASLOV VI | NASLOV VI | PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO |

Člen 177 | Člen 193 | Splošne določbe |

Člen 178 | Člen 194 | Obveznosti |

Člen 179 | Člen 195 | Posebne določbe za proračunska sredstva za upravo |

NASLOV VII | NASLOV VII | STROKOVNJAKI |

Člen 179a | Člen 196 | Strokovnjaki |

TRETJI DEL | TRETJI DEL | KONČNE DOLOČBE |

NASLOV I | - | - |

Člen 180 (razveljavljen) | - | - |

Člen 181 | Člen 197 | Prehodne določbe |

NASLOV II | - | - |

Člen 182 | Člen 198 | Zahteve proračunskega organa za informacije |

Člen 183 | Člen 199 | Sprejetje podrobnih pravil za uporabo te uredbe |

Člen 185 | Člen 200 | Okvirna finančna uredba za agencije in organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom |

- | Člen 201 | Vzorčna finančna uredba za organe, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva |

- | Člen 202 | Izvajanje pooblastila |

- | Člen 203 | Preklic pooblastila |

- | Člen 204 | Nasprotovanje delegiranim aktom |

Člen 184 | Člen 205 | Pregled |

Člen 186 | Člen 206 | Razveljavitev |

Člen 186a | Člen 207 | Pregled glede ESZD |

Člen 187 | Člen 208 | Začetek veljavnosti |

[pic][pic][pic]

[1] Uredba Sveta št. 1605/2002 z dne 26. junija 2002.

[2] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1081/2010 z dne 24. novembra 2010.

[3] Uredba Komisije št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002.

[4] Člen 2 finančne uredbe.

[5] Člen 310(6) PDEU.

[6] Člen 290 PDEU predvideva, da lahko Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta samo pooblastilo za sprejemanje aktov, ki „dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente [zadevnega] zakonodajnega akta“, tj. finančne uredbe.

[7] http://ec.europa.eu/budget/library/consultations/FRconsult2009/draft_report_en.pdf.

[8] UL XXX

[9] UL C […]

[10] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[11] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[12] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[13] COM (XXX)

[14] UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[15] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[16] UL L 130, 31.5.2000, str. 1.

[17] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[18] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[19] UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

[20] UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

[21] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[22] UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

[23] UL L 210, 31.7.2006, str. 1.

[24] UL L 210, 31.7.2006, str. 12.

[25] UL L 210, 31.7.2006, str. 79.

[26] UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

[27] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.