[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.12.2010

COM(2010) 767 konč.

2010/0370 (COD)

Predlog

UREDBA (EU) št. …/.. EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne …

o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

USKLADITEV S POGODBO O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE (PDEU)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) jasno ločuje med pooblastili, ki se podelijo Komisiji za sprejetje nezakonodajnih aktov (delegirani akti) iz člena 290, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta, ter pooblastili, ki se podelijo Komisiji za sprejetje izvedbenih aktov iz člena 291.

Pri delegiranih aktih zakonodajalec prenese na Komisijo pooblastilo za sprejetje kvazizakonodajnih ukrepov. Pri izvedbenih aktih je precej drugače. Za izvajanje pravno zavezujočih aktov Evropske unije so namreč pristojne države članice. Če pa uporaba posameznega zakonodajnega akta zahteva enotne pogoje izvajanja, mora te določiti Komisija.

Uskladitev Uredbe (ES) št. 1405/2006 z novimi pravili Pogodbe temelji na razvrstitvi določb, ki jih je sprejela Komisija za izvajanje navedene uredbe (Uredba (ES) št. 1914/2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006).

Ob uskladitvi je bil pripravljen osnutek predloga za prenovitev Uredbe (ES) št. 1405/2006. Ta osnutek pooblašča zakonodajalca za sprejetje bistvenih delov posebnega režima za nekatere kmetijske proizvode manjših egejskih otokov, da bi odpravili težave zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoškega značaja, omejene površine, goratega reliefa, podnebja in gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov.

Zakonodajalec določi glavne usmeritve tega režima in splošna načela, na katerih temelji režim. S tem določi cilje, ki jih uvaja poseben režim preskrbe, programska načela, načela združljivosti in načela usklajenosti z drugimi politikami Unije. Zakonodajalec je prav tako pristojen za določitev načel uvedbe sistema dovoljenj in uporabe kazni, zmanjšanja pomoči in izključitev.

V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih delov zakonodajnih aktov. Komisija lahko z delegiranim aktom določi tudi potrebne dopolnilne dele za dobro delovanje režima, ki ga je določil zakonodajalec. Tako Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za vpis gospodarskih subjektov v register dovoljenj in, odvisno od gospodarskih razmer, uvede obveznost varščine za izdajo teh dovoljenj (člen 11(2)). Zakonodajalec Komisijo pooblasti tudi za sprejetje ukrepov v zvezi z uvedbo postopka za sprejetje sprememb programa (člen 6(3)), v zvezi s preoblikovanjem (člen 13(3)), s pogoji za določitev zneska pomoči (členi 15(4) in 18(4) in v zvezi s kaznimi (člen14(2)).

Države članice so v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije pristojne za izvajanje režima, ki ga je določil zakonodajalec. Vendar je treba zagotoviti, da bo Grčija režim za manjše egejske otoke izvajala enotno, in sicer glede na druge podobne režime, da se prepreči izkrivljanje konkurence ali diskriminacija med gospodarskimi subjekti. Zato v skladu s členom 291(2) Pogodbe zakonodajalec Komisiji podeli izvedbena pooblastila, zlasti glede enotnih pogojev za izvajanje sistema dovoljenj in obveznosti gospodarskih subjektov glede posebnega režima preskrbe (člen 11(3)), enotnih pogojev izvajanja programa (členi 6(2), 15(3) in 18(3)) in splošnega okvira nadzora, ki ga mora izvajati Grčija (členi 7,12(2) in 14(1)).

VSEBINSKE SPREMEMBE

Glede na to, da je bila Uredba Sveta (ES) št. 1405/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov od njenega sprejetja na dan 18. septembra 2006 že večkrat spremenjena, se zaradi jasnosti predlaga prenovitev te uredbe.

Zaradi razvoja zakonodaje EU in izvajanja te uredbe od njenega sprejetja je treba tudi spremeniti nekatere njene določbe in preoblikovati zakonodajno besedilo, da bi bilo čim bolj v skladu s tem kmetijskim režimom.

Nova uredba izrecneje določa glavne cilje režima, ki jih je treba doseči s posebnimi ukrepi na področju kmetijstva na manjših egejskih otokih (člen 2).

Nova struktura Uredbe poudarja osrednjo vlogo programa podpore, ki se odslej za manjše egejske otoke oblikuje na najustreznejši ravni, usklajuje pa ga Grčija. Ta program zadeva dva glavna sklopa posebnega režima preskrbe in posebne ukrepe za podporo lokalne proizvodnje (člen 3).

V besedilo Uredbe so bile vnesene še naslednje manjše spremembe:

1. Postopek predložitve programa in njegovih sprememb v odobritev Komisiji je bil natančneje določen, da bi bil skladnejši s sedanjo prakso ter potrebo po večji prožnosti in učinkovitosti v zvezi s prilagajanjem programa resničnim zahtevam kmetijstva in preskrbe z osnovnimi proizvodi manjših egejskih otokov (člen 6).

2. Člen 10 določa, da mora biti poseben režim preskrbe zasnovan glede na lokalno kmetijsko proizvodnjo, katere razvoj ne sme biti oviran zaradi preobsežne pomoči pri preskrbi s proizvodi, ki se proizvajajo tudi lokalno. Ta določba je potrebna za določitev obveznosti združljivosti obeh instrumentov režima.

3. Za zagotovitev dobrega finančnega upravljanja mora Grčija v svojem programu navesti seznam pomoči, ki so neposredne pomoči (člen 15( 2)(d)).

4. Koristno je tudi navesti, kako se določa znesek pomoči v zvezi z ukrepi za podporo lokalne kmetijske proizvodnje, kar doslej v osnovnem aktu (člen 15(2)(e)) ni bilo navedeno.

5. Zgornja meja za financiranje posebnega režima preskrbe je bila zvišana za 20 % (člen 18(3)), potem ko je Računsko sodišče opozorilo na nezadostnost sredstev.

6. Rok za predložitev letnega poročila o izvajanju ukrepov iz programa podpore v predhodnem letu je bil podaljšan za en mesec, da bi grški organi v poročilu lahko upoštevali končno stanje odhodkov za ukrepe, namenjene podpori lokalne kmetijske proizvodnje.

Uredba ne spreminja virov financiranja ne višine podpore Skupnosti.

2010/0370 (COD)

Predlog

UREDBA (EU) št. …/.. EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne …

o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[1],

po posredovanju zakonodajnega predloga nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

po rednem zakonodajnem postopku[4],

ob upoštevanju naslednjega:

7. Uredba Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003[5] določa posebne ukrepe na področju kmetijstva za odpravo težav, ki nastajajo zaradi posebne geografske lege nekaterih manjših egejskih otokov. Ti ukrepi se izvajajo na podlagi programa podpore, ki je glavni instrument za preskrbo teh otokov s kmetijskimi proizvodi in podporo lokalne kmetijske proizvodnje. Zaradi novih sprememb, ki so potrebne zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, je treba Uredbo (ES) št. 1405/2006 razveljaviti in jo nadomestiti z novim besedilom.

8. Natančno je treba določiti glavne cilje, ki jih pomaga uresničevati režim za podporo manjšim egejskim otokom.

9. Natančno je treba določiti vsebino programa podpore za manjše egejske otoke (v nadaljnjem besedilu: program podpore), ki ga v skladu z načelom subsidiarnosti določi Grčija na najustreznejši geografski ravni, nato pa predloži v odobritev Komisiji.

10. Za boljše uresničevanje ciljev režima za podporo manjšim egejskim otokom mora program podpore vsebovati ukrepe, ki zagotavljajo preskrbo s kmetijskimi proizvodi ter ohranitev in razvoj lokalne kmetijske proizvodnje. Treba je približati raven načrtovanja programov ter načrtno uporabljati partnerski pristop med Komisijo in državo članico.

11. Na podlagi načela subsidiarnosti in za zagotovitev prožnosti, kar je temelj pristopa k oblikovanju programa za režim podpore manjšim egejskim otokom, lahko organi, ki jih imenuje Grčija, predlagajo spremembe k programu zaradi prilagoditve dejanskim potrebam teh otokov. Tudi postopki za spremembe programa morajo biti prilagojeni glede na pomembnost posameznih vrst sprememb.

12. Zaradi izjemne geografske lege je preskrba nekaterih manjših egejskih otokov s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, nadaljnjo predelavo ali kot kmetijski vložki, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki izvirajo iz odročnosti, otoške lege in oddaljenosti, dodatno omejujejo gospodarske subjekte in proizvajalce na navedenih egejskih otokih ter močno ovirajo njihove dejavnosti. V nekaterih primerih gospodarske subjekte in proizvajalce otoška lega dvojno prizadene, saj njihova preskrba poteka prek drugih otokov. Ta prikrajšanost se lahko omili z znižanjem cen osnovnih proizvodov. Zato je primerno uvesti poseben režim preskrbe in tako zagotoviti preskrbo manjših egejskih otokov ter nadomestiti dodatne stroške, ki nastanejo zaradi odročnosti, otoške lege in omejene površine teh otokov.

13. Težave, s katerimi se soočajo manjši egejski otoki, so še večje zaradi same majhnosti otokov. Da bi zagotovili učinkovitost predvidenih ukrepov, naj se ti uporabljajo le za male otoke.

14. Da bi dosegli nižje cene na manjših egejskih otokih in ublažili dodatne stroške zaradi njihove odročnosti in otoške lege ter hkrati ohranili konkurenčnost proizvodov Unije, je treba dodeliti pomoč za preskrbo manjših egejskih otokov s proizvodi Unije. Pri takšni pomoči je treba upoštevati dodatne stroške prevoza na manjše egejske otoke, pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoške lege in omejene površine.

15. Za preprečitev špekulacij, ki bi škodile končnim uporabnikom na manjših egejskih otokih je treba natančno določiti, da bodo do posebnega režima preskrbe upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti.

16. Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe preskrbe manjših egejskih otokov, zato ta režim ne ovira pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov z manjših egejskih otokov je zato treba prepovedati. Vendar je odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene.

17. Pri predelanih proizvodih je treba dovoliti izmenjavo med manjšimi egejskimi otoki, da se omogoči trgovina med njimi. Upoštevati je treba tudi tokove izmenjav v okviru regionalne trgovine ter tradicionalnega izvoza in odpošiljanja iz te regije v druge dele Unije ali tretje države ter tako dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okviru tradicionalnih tokov izmenjav.

18. Za uresničitev ciljev navedenega režima je nujno, da se gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe odražajo v proizvodnih stroških in povzročijo znižanje cen vse do končnega uporabnika. Ugodnosti je zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenesejo do končnega potrošnika, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezen nadzor.

19. Predvideti je treba pravila za delovanje režima, zlasti glede uvedbe registra gospodarskih subjektov in sistema dovoljenj, pri čemer se je treba zgledovati po dovoljenjih iz člena 161 Uredbe Sveta št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)[6].

20. Politika Unije za podporo lokalne proizvodnje manjših egejskih otokov, uvedena na podlagi Uredbe (ES) št. 1405/2006, je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov, tako da je spodbujala njihovo proizvodnjo, trženje ali predelavo. Ti ukrepi se so izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Unija mora še naprej podpirati te lokalne proizvodne linije, ki so ključni dejavnik pri ohranjanju okoljskega, socialnega in gospodarskega ravnovesja manjših egejskih otokov. Kot pri politiki za razvoj podeželja so izkušnje pokazale, da lahko tesnejše partnerstvo z lokalnimi organi omogoči bolj ciljno usmerjeno reševanje posebnih težav, s katerimi se soočajo zadevni otoki. Podpiranje lokalnih proizvodnih linij se mora torej nadaljevati na podlagi programa podpore, prvič uvedenega z Uredbo št. 1405/2006.

21. Pri določitvi ukrepov za podporo lokalne kmetijske proizvodnje je treba določiti minimalna načela, ki jih mora izpolnjevati program podpore; to velja zlasti za opis razmer, predlagane strategije, ciljev in ukrepov. Ravno tako je treba določiti načela za uskladitev teh ukrepov z drugimi politikami Unije, da se prepreči kakršna koli nezdružljivost in prekrivanje pomoči.

22. Za namene izvajanja lahko program podpore vsebuje ukrepe za financiranje študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja in tehnične pomoči.

23. Kmete na manjših egejskih otokih je treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri njihovem trženju.

24. Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva na manjših egejskih otokih, nastalih zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, omejene površine, goratega reliefa, podnebja in gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dovoli odstopanje od dosledne politike Komisije, v skladu s katero državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.

25. Izvajanje te uredbe ne sme negativno vplivati na raven posebne podpore, ki so jo manjši egejski otoki prejemali doslej. Zato mora imeti Grčija pri izvajanju potrebnih ukrepov na razpolago zneske, ki ustrezajo podpori, ki jo je Unija že odobrila na podlagi Uredbe (ES) št.° 1405/2006.

26. Od leta 2007 so se zaradi razvoja staleža in demografskega pritiska na manjših egejskih otokih povečale potrebe po osnovnih proizvodih. Zato je treba povečati delež proračuna, ki ga Grčija lahko uporabi za posebni režim preskrbe manjših egejskih otokov.

27. Da se omogoči ocena vseh elementov, povezanih z izvajanjem programa podpore v referenčnem letu, in Komisiji predloži izčrpno letno poročilo o oceni, je treba rok za predložitev navedenega poročila s 30. junija prestaviti na 31. julij leta, ki sledi referenčnemu letu.

28. Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni deli sedanje uredbe. Treba je natančno določiti področja, za katera bo Komisija pooblaščena, ter pogoje za podelitev pooblastila.

29. Za zagotovitev enotnega izvajanja režima za manjše egejske otoke glede na druge podobne režime in preprečitev izkrivljanja konkurence ali diskriminacije med gospodarskimi subjekti mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 291(2) Pogodbe. Zato je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu z navedeno določbo, zlasti glede enotnih pogojev, pod katerimi proizvodi, ki so predmet posebnega režima preskrbe, vstopajo na manjše egejske otoke, iz njih izstopajo in na njih krožijo, glede enotnih pogojev izvajanja programov in glede splošnega okvira nadzora, ki ga mora izvajati Grčija.

30. Komisija mora sprejeti izvedbene akte v skladu z določbami Uredbe (EU) št. xxx/xxx Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa predpise in splošna načela v zvezi z nadzorom, ki ga izvajajo države članice nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije[7] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

ČLEN 1

Predmet

31. Ta uredba določa posebne ukrepe za kmetijstvo za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege in omejene površine soočajo manjši egejski otoki (v nadaljnjem besedilu: manjši otoki).

32. Za namen te uredbe so „manjši otoki“ vsi otoki Egejskega morja razen Krete in otoka Evia.

Člen 2

Cilji

1. Posebni ukrepi iz člena 1 prispevajo k uresničevanju naslednjih ciljev:

a) manjšim otokom zagotoviti preskrbo s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, nadaljnjo predelavo ali kot kmetijski vložki, da se ublažijo stroški zaradi oddaljenosti, otoške lege in omejene površine;

b) ohraniti in razviti kmetijsko dejavnost manjših otokov, vključno s proizvodnjo, predelavo in trženjem lokalnih proizvodov.

2. Cilji iz odstavka 1 se izvajajo z ukrepi iz poglavij III, IV in V.

POGLAVJE II

PROGRAM PODPORE

ČLEN 3

Oblikovanje programa podpore

33. Ukrepi iz člena 1 se določijo za manjše otoke tako, da se oblikuje program podpore, ki vsebuje:

a) poseben režim preskrbe iz Poglavja III in

b) posebne ukrepe za podporo proizvodnje lokalnih kmetijskih proizvodov iz Poglavja IV.

34. Program podpore se izdela na geografski ravni, ki je po presoji Grčije najustreznejša. Izdelajo ga pristojni organi, ki jih imenuje navedena država članica, ki po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni program v skladu s členom 6 predloži v odobritev Komisiji.

Člen 4

Združljivost in usklajenost

35. Ukrepi, sprejeti v okviru programa podpore, morajo biti v skladu z zakonodajo Unije in usklajeni z drugimi politikami Unije ter ukrepi, sprejetimi na podlagi teh politik.

36. Zagotoviti je treba usklajenost ukrepov, sprejetih na podlagi programa podpore, z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti skupnih tržnih ureditev, razvoja podeželja, kakovosti proizvodov, dobrega počutja živali in varstva okolja.

Noben ukrep v okviru uredbe se ne sme financirati:

a) kot dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

b) kot podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja Unije v skladu z Odločbo Sveta 2009/470/ES[8];

c) kot podpora ukrepom, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1698/2005 [Uredba Sveta[9]].

Člen 5

Vsebina programa podpore

Program podpore vsebuje:

a) časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno letno finančno preglednico, v kateri so prikazana vsa sredstva, ki naj bi se uporabila;

b) utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programa ter opredelitev meril in količinskih kazalnikov za spremljanje in ocenjevanje;

c) ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programa, tudi pri obveščanju javnosti, spremljanju in oceni, ter opredelitev kvantificiranih kazalnikov za oceno programa;

d) določitev pristojnih organov in organizacij, odgovornih za izvajanje programa, ter določitev organov ali povezanih organizacij in socialno-ekonomskih partnerjev na primerni ravni ter rezultate opravljenih posvetovanj.

Člen 6

Odobritev in spremembe programa

37. Grčija Komisiji predloži osnutek programa podpore v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 18(2) in (3).

Osnutek programa vsebuje osnutek predhodne ocene preskrbe z navedbo proizvodov, njihovih količin in zneska pomoči za preskrbo iz Unije ter osnutek programa za podporo lokalne proizvodnje.

Komisija oceni predlagan program podpore in ga odobri z izvedbenim aktom.

38. Glede na rezultate letne ocene izvajanja ukrepov, vključenih v program podpore, lahko Grčija Komisiji posreduje predloge za spremembe tega programa v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 18 (2) in (3) za boljšo uskladitev s potrebami manjših otokov ter s predlagano strategijo. Komisija z izvedbenim aktom sprejme enotne ukrepe za predložitev zahtevkov za spremembo programa.

39. Za upoštevanje različnih vrst predlaganih sprememb in roka, v katerem je spremembe treba začeti izvajati, Komisija z delegiranim aktom določi postopek odobritve sprememb.

Člen 7

Nadzor in spremljanje

Grčija izvaja nadzor z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem. Za zagotovitev enotnega izvajanja Komisija z izvedbenim aktom določi najnižja načela nadzora, ki jih mora Grčija upoštevati pri izvajanju pregledov.

Z isto vrsto akta Komisija sprejme tudi postopke ter materialne in finančne kazalnike za zagotovitev učinkovitega spremljanja izvajanja programa.

POGLAVJE III

POSEBNI REŽIM PRESKRBE

ČLEN 8

Predhodna ocena preskrbe

40. Za preskrbo s kmetijskimi proizvodi Unije iz Priloge I k Pogodbi (v nadaljevanju: kmetijski proizvodi), ki so na manjših otokih osnovnega pomena za prehrano ljudi, za izdelavo drugih proizvodov ali kot kmetijski vložki, se uvede poseben režim preskrbe.

41. Grčija na geografski ravni, ki je po njeni presoji najustreznejša, pripravi predhodno oceno potreb za količinsko opredelitev letne potrebe manjših otokov po kmetijskih proizvodih.

Lahko se pripravi tudi ločena predhodna ocena potreb podjetij, ki pakirajo ali predelujejo proizvode za domači trg ali tiste, ki se pošiljajo v ostale države Unije ali izvažajo v tretje države v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov v skladu s členom 13(2) in (3).

Člen 9

Delovanje režima

42. Dodeli se pomoč za preskrbo manjših otokov s kmetijskimi proizvodi.

Znesek pomoči se določi za vsak zadevni proizvod ob upoštevanju dodatnih stroškov trženja proizvodov na manjših otokih, izračunanih na običajnih odpremnih pristaniščih celinske Grčije in pristaniščih tranzitnih otokov ali natovarjanja za končne namembne otoke. Pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, se pomoč določi ob upoštevanju dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi otoške lege in omejene površine.

43. Do posebnega režima preskrbe so upravičeni samo higiensko neoporečni kmetijski proizvodi tržne kakovosti.

Člen 10

Izvajanje

Pri izvajanju posebnega režima preskrbe se upoštevajo zlasti:

a) posebne potrebe manjših otokov in zahteve glede kakovosti;

b) tradicionalni trgovinski tokovi s pristanišči celinske Grčije in med egejskimi otoki;

c) gospodarski vidik predlagane pomoči;

d) kjer je to ustrezno, potreba po neoviranem razvoju lokalne proizvodnje.

Člen 11

Dovoljenja

44. Pomoč iz člena 9(1) se odobri na podlagi dovoljenj.

Ta se izdajo samo gospodarskim subjektom, vpisanim v register, ki ga vodijo pristojni organi.

Dovoljenja niso prenosljiva.

45. Za zagotovitev celovitega izvajanja pravic gospodarskih subjektov do sodelovanja pri posebnih režimih preskrbe Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za vpis gospodarskih subjektov v register in po potrebi uvede obveznost varščine za izdajo teh dovoljenj.

46. Komisija z izvedbenim aktom sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev enotnega izvajanja tega člena s strani Grčije, zlasti glede izvajanja sistema dovoljenj, razen uvedbe varščine za dovoljenja, in obveznosti, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti ob vpisu v register.

Člen 12

Prenos ugodnosti

1. Ugodnosti posebnega režima preskrbe, ki izhajajo iz dodelitve pomoči, so pogojene z učinkovitim prenosom gospodarskih ugodnosti vse do končnega uporabnika, ki je lahko, odvisno od primera, potrošnik, če gre za proizvode, namenjene neposredni potrošnji, končni predelovalec ali izvajalec pakiranja, če gre za proizvode, namenjene predelovalni industriji ali industriji pakiranja, ali kmetovalec, če gre za proizvode, ki se uporabljajo za prehrano živali ali kot kmetijski vložki.

2. Za zagotovitev enotnega izvajanja odstavka 1 Komisija z izvedbenim aktom določi pravila za izvajanje navedenega odstavka in zlasti načine nadzora države članice za učinkovit prenos ugodnosti do končnega uporabnika.

Člen 13

Izvoz v tretje države in odpošiljanje v druge dele Unije

47. Proizvodi, zajeti v posebnem režimu preskrbe, se lahko izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije le pod enotnimi pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenim aktom.

Ti pogoji vključujejo zlasti povračilo pomoči, prejete na podlagi posebnega režima preskrbe.

Izvoz proizvodov, deležnih ugodnosti posebnega režima preskrbe, v tretje države ni pogojen s predložitvijo dovoljenja.

48. Prvi pododstavek odstavka 1 se ne uporablja za proizvode, ki so bili na manjših otokih predelani iz proizvodov, že deležnih ugodnosti v okviru posebnega režima preskrbe, in sicer:

a) ki se izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu odpošiljanju ali tradicionalnemu izvozu. Te količine določi Komisija z izvedbenim aktom;

b) ki se izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem namembnih krajev in pogojev, ki jih določi Komisija z izvedbenim aktom;

c) ki se pošiljajo med manjšimi otoki;

Izvoz proizvodov iz točk a) in b) prvega pododstavka ni pogojen s predložitvijo dovoljenja.

Za izvoz proizvodov iz točk a) in b) prvega pododstavka se ne dodeli nobeno povračilo.

49. Za ciljno usmeritev ugodnosti od uporabe posebnega režima preskrbe na tradicionalno trgovino Komisija z delegiranim aktom določi pogoje postopkov predelave, ki bodo izvedeni z namenom tradicionalnega odpošiljanja ali tradicionalnega izvoza.

Člen 14

Nadzor in kazni

50. Za kmetijske proizvode, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe, se izvajajo upravni pregledi ob vnosu na manjše otoke ter izvozu ali odpošiljanju iz navedenih regij.

Za zagotovitev enotnega izvajanja te določbe Komisija z izvedbenim aktom določi minimalna načela nadzora, ki jih mora Grčija upoštevati pri izvajanju pregledov.

51. Če gospodarski subjekt ne spoštuje obveznosti iz člena 11, razen ob izjemnih podnebnih razmerah, se ugodnosti, dodeljene nosilcu dovoljenja, prekličejo, njegov vpis v register pa se začasno prekliče ali izbriše, odvisno od stopnje kršitve.

Za zagotovitev, da bodo gospodarski subjekti, ki sodelujejo v posebnem režimu preskrbe, spoštovali zaveze, Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za izvajanje prvega pododstavka in obravnavo novih vlog za dovoljenja za navedene gospodarske subjekte.

POGLAVJE IV

UKREPI V PODPORO LOKALNI KMETIJSKI PROIZVODNJI

ČLEN 15

Ukrepi

52. V okviru dela 3 naslova III Pogodbe program podpore vsebuje ukrepe, potrebne za zagotovitev kontinuitete in razvoja proizvodnih linij lokalnih kmetijskih proizvodov na manjših otokih.

53. Sklop programov, namenjen ukrepom za spodbujanje proizvodnje lokalnih kmetijskih proizvodov, vključuje najmanj naslednje:

a) kvantificiran opis stanja zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju rezultatov razpoložljivih ocen, iz opisa pa naj bodo razvidni neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja ter mobilizirana finančna sredstva;

b) opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge, kvantificirane splošne in operativne cilje ter oceno pričakovanih učinkov na gospodarstvo, okolje in družbo, vključno z zaposlovanjem;

c) opis predvidenih ukrepov, zlasti shem pomoči za njihovo izvajanje, in po potrebi podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, izobraževanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, izvajanjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

d) seznam pomoči, ki sestavljajo neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009;

e) znesek pomoči za posamezni ukrep ali projekt za doseganje enega ali več ciljev programa.

54. Komisija z izvedbenim aktom določi enotne pogoje plačila pomoči iz odstavka 2.

55. Program lahko vključuje podporne ukrepe, namenjene proizvodnji, predelavi ali trženju kmetijskih proizvodov manjših otokov.

Vsak ukrep je lahko razdeljen na več projektov. Za vsak projekt mora biti v programu določeno vsaj naslednje:

a) upravičenci;

b) pogoji za upravičenost:

c) posamezna pomoč;

d) najvišja zgornja meja.

Za podporo trženja proizvodov izven regije njihove proizvodnje lahko Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za določitev zneska pomoči, ki se dodeli za namen trženja, in po potrebi največje količine, ki so lahko predmet te pomoči.

Člen 16

Nadzor in povračilo neupravičenih plačil

56. Nadzor ukrepov iz tega poglavja se izvaja v obliki upravnih pregledov in nadzora na kraju samem.

57. V primeru neupravičenega plačila je upravičenec obvezan povrniti zadevne zneske. Člen 80 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009[10] se uporablja smiselno.

POGLAVJE V

SPREMLJEVALNI UKREPI

ČLEN 17

Državne pomoči

58. Za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 107, 108 in 109 navedene pogodbe, lahko Komisija v skladu s členom 108 Pogodbe v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja navedenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje za ublažitev omejitev, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja na manjših otokih zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, omejene površine, goratega reliefa, podnebja in gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov.

59. Grčija lahko odobri dodatno financiranje za izvajanje programa podpore. Grčija mora v tem primeru Komisijo uradno obvestiti o državni pomoči, Komisija pa mora pomoč v skladu s to uredbo odobriti kot del navedenega programa. Takšno obvestilo o pomoči velja za obvestilo v smislu prvega stavka člena 108(3) Pogodbe.

60. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena ter z odstopanjem od prvega pododstavka člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006[11] se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih v skladu s to uredbo izvede Grčija, in sicer z uporabo poglavij III in IV te uredbe.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

ČLEN 18

Finančna sredstva

61. Ukrepi iz te uredbe so intervencijski ukrepi za ureditev kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005[12].

62. Unija financira ukrepe iz poglavij III in IV do letnega zneska 23,93 milijona EUR.

63. Letni znesek za financiranje posebnega režima preskrbe iz Poglavja III ne sme presegati 6,56 milijona EUR.

Komisija z izvedbenim aktom določi enotne pogoje, pod katerimi lahko Grčija spremeni namembnost sredstev, ki se dodelijo vsako leto za različne proizvode, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe.

64. Za zagotovitev razumne in sorazmerne dodelitve sredstev za ukrepe financiranja študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja ali tehnične pomoči Komisija z delegiranim aktom določi najvišji letni znesek, ki se lahko dodeli za navedene ukrepe.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

ČLEN 19

Nacionalni ukrepi

Grčija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti s to uredbo, zlasti kar zadeva nadzor in upravne kazni, ter z njimi seznani Komisijo.

Člen 20

Obvestila in poročila

65. Grčija vsako leto najpozneje do 15. februarja Komisijo obvesti o razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstvih, ki jih namerava v naslednjem letu porabiti za izvedbo predhodne ocene potreb po preskrbi in ukrepov za podporo lokalne kmetijske proizvodnje, vključenih v program podpore.

66. Grčija najpozneje 31. julija vsako leto Komisiji predloži poročilo o izvajanju ukrepov, ki jih določa ta uredba, za predhodno leto.

67. Najkasneje 31. decembra 2016 in nato vsakih pet let Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno.

Člen 21

Pooblastila Komisije

Kadar so na Komisijo prenesena pooblastila, Komisija pri delegiranih aktih ravna v skladu s postopkom iz člena 22, pri izvedbenih aktih pa v skladu s postopkom iz člena 25.

Člen 22

Izvajanje pooblastila

68. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se za nedoločen čas podelijo Komisiji.

69. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

70. Komisiji se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov podeli v skladu s pogoji iz členov 23 in 24.

Člen 23

Preklic pooblastila

71. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz člena 22(1).

72. Institucija, ki je začela notranji postopek, da bi se odločila, ali namerava preklicati prenos pooblastila, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bodo morebiti preklicana, ter razloge za preklic.

73. Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati takoj ali na dan, določen v navedeni odločitvi. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 24

Nasprotovanje zoper delegirane akte

74. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne, ko sta bila o njem obveščena. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

75. Če do izteka tega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet ali če sta pred tem dnem Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o odločitvi, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, začne delegirani akt veljati z dnem, predvidenim v njegovih določbah.

76. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, akt ne začne veljati. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji.

Člen 25

Izvedbeni akt – odbor

1. Komisiji pomaga odbor za neposredna plačila , ustanovljen na podlagi člena 141 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Če so izvedbeni akti sprejeti na podlagi te uredbe, se uporablja člen [5] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe iz člena 291(3) PDEU o pravilih nadzora, o kateri trenutno poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu). (postopek pregleda).

Člen 26

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1405/2006 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

[Uporablja se od 1. januarja 2012.]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […], dne

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PRIMERJALNA TABELA

Uredba (ES) 1405/2006 | Ta uredba |

člen 1 | člen 1 |

člen 2 | člen 3(1) |

člen 3 | člen 8 |

člen 4(1) | člen 9(1) |

člen 4(2) | člen 10 |

člen 4(3) | člen 12(1) |

člen 5 | člen 13 |

člen 7(1) | člen 15(1) |

člen 7(2) | člen 3(2) |

člen 8 | člen 4 |

Člen 9(a), (b) | člen 15(2) |

člen 9 (c), (d), (e) in (f) | člen 5 |

člen 10 | Člen 7, drugi pododstavek |

člen 11 | člen 17 |

člen 12 | člen 18 |

člen 13 | člen 6(1) |

Člen 14 (a) | člen 6(2) in (3) |

Člen 14 (b) | člen 7, prvi pododstavek in člen 14(1), drugi pododstavek |

člen 16 | člen 19 |

člen 17 | člen 20 |

člen 18 | člen 26 |

člen 21 | člen 27 |

OCENA FINANČNIH POSLEDIC | Ocena finančnih posledic/10/642710 RVDE |

6.13.2010.1 |

DATUM: |

1. | PRORAČUNSKA VRSTICA: 05 02 11 04 & 05 03 02 51 | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA: 231 mio EUR & 18 mio EUR |

2. | NASLOV UKREPA: Predlog Uredbe (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov |

3. | PRAVNA PODLAGA: Člena 42 in 43 Pogodbe |

4. | CILJI UKREPA: Uskladitev s pogodbo o delovanju Evropske unije |

5. | FINANČNE POSLEDICE | OBDOBJE 12 MESECEV (v milijonih EUR) | TEKOČE PRORAČUNSKO LETO [2010] (v milijonih EUR) | NASLEDNJE PRORAČUNSKO PRORAČUNSKO LETO [2011] (v milijonih EUR) |

5.0 | ODHODKI V BREME PRORAČUNA - EU (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) - NACIONALNIH PRORAČUNOV - DRUGIH SEKTORJEV | [1] | – | – |

5.1 | PRIHODKI - LASTNA SREDSTVA EU (DAJATVE/CARINE) - DRŽAVNI | – | – | – |

2012 | 2013 | 2014 | 2015 |

5.0.1 | PREDVIDENI ODHODKI | (1) | (1) | (1) | (1) |

5.1.1 | PREDVIDENI PRIHODKI | (1) | (1) | (1) | (1) |

5.2 | NAČIN IZRAČUNA: |

6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV USTREZNEGA POGLAVJA SEDANJEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ PRENOSA MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBEN DODATNI PRORAČUN? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VKLJUČITI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

PRIPOMBE: Ti programi imajo visoko raven izvršitve. Spremembe Uredbe (ES) Sveta št. 1405/2006 sicer ne spreminjajo najvišjega letnega zneska, vendar se najvišji letni znesek za posebni režim preskrbe spremeni na 6,56 mio EUR, zaradi česar bodo sredstva dodeljena drugače, kar pa bi lahko vplivalo na časovno razporeditev odhodkov. Vendar ta možni učinek v tej fazi ni izmerljiv. |

[1] UL C […], […], str.[…].

[2] UL C […], […], str.[…].

[3] UL C […], […], str.[…].

[4] UL C […], […], str.[…].

[5] UL L 265, 26.9.2006, str. 1., o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str.1).

[6] UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

[7] UL L, [...] ,[...] str. [...].

[8] UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

[9] [UL L 277, 21.10.2005, str. 1.]

[10] UL L 316, 2.12.2009, str. 65.

[11] UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

[12] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.