[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 21.10.2010

COM(2010) 594 konč.

2010/0297 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog zadeva uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v postopku glede uvoza nekaterega polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal v okviru izvajanja osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/2004 (UL L 271, 19.8.2004, str. 1) je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz polietilen tereftalata z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5, trenutno uvrščenega v oznako KN 3907 60 20 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ni relevantno. |

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so med preiskavo imele možnost zagovarjati svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje strokovno mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne predvideva splošne ocene učinka, vendar vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 18. avgusta 2009 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa glede protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Postopek pregleda se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je 13. maja 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje nekaterega polietilen tereftalata v Uniji. Priloženi predlog Komisije za Uredbo Sveta o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve vsebuje dokončne sklepne ugotovitve glede verjetnosti ponovitve in/ali nadaljevanja dampinga in škode ter glede interesa Unije. Ugotovitve postopka so bile državam članicam predstavljene 13. oktobra 2010 med srečanjem protidampinškega odbora. S predlaganim ukrepom se je strinjala večina članic. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 17. novembra 2010. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“). |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

Oblika ukrepanja je opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni. |

Navedba o načinu zmanjšanja finančne in upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter o njeni sorazmernosti s ciljem predloga ni relevantna. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjega razloga. Navedena osnovna uredba ne določa drugih možnosti. |

4) PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Unije. |

2010/0297 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), in zlasti člena 9 in člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Evropska komisija („Komisija“) predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

1. Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1467/2004[2] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterega polietilen tereftalata (PET), s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („dokončni protidampinški ukrepi“). Uvedene stopnje dajatev so bile v višini do 22,9 %, kar ustreza 184 EUR/tono za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“).

2. Svet je po pregledu glede „novega uvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 2167/2005[3] spremenil Uredbo (ES) št. 1467/2004.

2. Zahtevek za pregled

3. Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti[4] veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov je Komisija 13. maja 2009 glede teh ukrepov prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje PET v Uniji.

4. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

5. Po posvetu s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 18. avgusta 2009 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije[5] , napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

3. Vzporedni postopki

6. Opozoriti je treba, da je Komisija 3. septembra 2009 napovedala tudi začetek protidampinškega postopka[6] na podlagi člena 5 osnovne uredbe in protisubvencijski postopek[7] na podlagi člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti,[8] v zvezi z uvozom nekaterega PET s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov.

7. Svet je z Uredbo (EU) št. 857/2010, objavljeno 29. septembra 2010[9], uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterega polietilen tereftalata s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov. Obenem je Komisija zaključila protidampinški postopek[10].

3. Preiskava

3.1. Obdobje preiskave

8. Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

3.2. Strani, ki jih preiskava zadeva

9. Komisija je proizvajalce pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, uvoznike/trgovce, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, proizvajalce izvoznike ter predstavnike zadevne države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

10. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

11. Zaradi velikega števila proizvajalcev proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov Unije se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

12. Zahtevane informacije je predložilo štirinajst proizvajalcev Unije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec petih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 65 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v EU.

13. Ker sta se z zahtevanimi informacijami javila le dva kitajska proizvajalca izvoznika, vzorca ni bilo treba izbrati.

14. Le en uvozni agent je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato vzorčenje v zvezi z nepovezanimi izvozniki ni bilo potrebno.

15. Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije, proizvajalcem izvoznikom ter vsem uporabnikom in dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, pa tudi tistim, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku. Vprašalniki so bili poslani tudi znanim proizvajalcem v ZDA (predvideni primerljivi državi).

16. Vprašalnike je poslalo pet vzorčenih proizvajalcev Unije, sedem uporabnikov v Uniji, trije dobavitelji surovin in dva proizvajalca v ZDA. Poleg tega je sedem sodelujočih proizvajalcev Unije predložilo zahtevane splošne podatke za analizo škode. Kitajski proizvajalci izvozniki vprašalnikov niso predložili.

17. Med preiskavo eden od petih vzorčenih proizvajalcev unije ni mogel predložiti vseh zahtevanih podatkov, zato je bilo treba vzorec zmanjšati na štiri proizvajalce, ki so predstavljali 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev.

18. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(a) proizvajalci Unije:

- Novapet SA, Španija,

- Equipolymers s.r.l., Italija,

- UAB Orion Global PET (Indorama), Litva,

- UAB Neo Group, Litva;

(b) uporabniki v Uniji:

- Puccetti, Italija;

(c) proizvajalci v ZDA:

- M&G Polymers USA, LLC, ZDA,

- StarPet Inc., ZDA.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

19. Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, tj. polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5, trenutno uvrščen v oznako KN 3907 60 20 in s poreklom iz LRK.

20. Preiskava z zvezi s pregledom je potrdila ugotovitev iz prvotne preiskave, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo na domačem trgu in v tretjih državah, ter tisti, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

1. Uvodne opombe

21. Kot je bilo obrazloženo, vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki v LRK ni bilo potrebno.

22. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

2. Damping uvoza v OPP

23. Ker obseg uvoza iz LRK v Evropsko unijo ni bil znaten, ni predstavljal osnove za reprezentativno analizo dampinga. Zato se izračun dampinga ni izvedel na osnovi izvoznih cen iz LRK in preiskava se je osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga.

3. Razvoj uvoza ob razveljavitvi ukrepov

24. Ker pri tej preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK, zaključki temeljijo na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, to je na podatkih Eurostata in zahtevku za pregled.

3.1. Razmerje med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države

25. Ker ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK, so se domače prodajne cene v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom primerjale z izvoznimi cenami pri izvozu iz LRK v tretje države v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

Primerljiva država

26. Glede na to, da je gospodarstvo LRK v tranziciji, in v skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti, pridobljene v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), ali cene, ki velja pri izvozu iz primerljive države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podobni izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

27. V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK uporabijo ZDA, zainteresirane strani pa so bile pozvane, da predložijo pripombe o ustreznosti izbire. Pripomb ali ugovorov v zvezi s tem ni predložila nobena stran. ZDA so bile kot primerljiva država uporabljene tudi pri prvotni preiskavi. Zato se šteje, da so ZDA primerna primerljiva država.

Normalna vrednost

28. V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij, ki so jih predložili proizvajalci v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo na notranjem trgu ZDA za vrste izdelkov, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so se prodajali v običajnem poteku trgovanja.

29. Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtano povprečje domače prodajne cene za nepovezane kupce s strani sodelujočih proizvajalcev v ZDA.

30. Najprej se je pri vsakem od obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ZDA preverilo, ali je njegova celotna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali zajema vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, ki se izvaža v Evropsko unijo. Domača prodaja obeh proizvajalcev ZDA se je v obdobju preiskave štela za dovolj reprezentativno.

31. Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja podobnega izdelka lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na trgu ZDA, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OPP.

32. Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

Izvozna cena

33. Ker v skladu z obrazložitvijo obseg uvoza ni bil znaten in ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, je bila izvozna cena proučena na podlagi statistike izvoza iz LRK o količini in vrednosti izvoza iz LRK na tri njene najpomembnejše izvozne trge (Japonska, Ukrajina, Združene države), kar so v skladu s členom 18 osnovne uredbe najboljše dostopne informacije. Izvoz na te trge je za LRK predstavljal približno 50 % izvoza izdelka v preiskavi.

Primerjava

34. Podatki iz statistik izvoza LRK so pokazali, da so bile izvozne cene pri izvozu v navedene tretje države nižje od normalne vrednosti, določene za LRK. V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da je bila v OPP razlika v cenah na splošno med 14 % in 38 %. To pomeni, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga pri izvozu v Evropsko unijo.

3.2. Proste zmogljivosti

35. Ker drugih informacij v zvezi s proizvodnjo in zmogljivostjo ni bilo, se je analiza v skladu s členom 18 osnovne uredbe opravila na podlagi informacij iz zahtevka za pregled.

36. Na podlagi dostopnih informacij in dejstva, da ni bilo nobenih informacij, ki bi pričale o nasprotnem, se je zmogljivost v LRK v obravnavanem obdobju povečala za 16 %. V OPP je bila izkoriščenost zmogljivosti približno 72 %. Proste zmogljivosti so bile zato znatne in so presegale 700 000 ton. Z aktiviranjem teh prostih zmogljivosti bi kitajska proizvodnja lahko oskrbovala do 23 % potrošnje EU.

37. Ker se pričakuje, da se bodo proizvodne zmogljivosti LRK povečale na veliko večjo stopnjo od domačega povpraševanja, se predvideva, da bo večji del kakršnega koli povečanja proizvodnje usmerjen v izvoz.

4. Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

38. Glede na to, da so cene izvoza izdelka v preiskavi pri izvozu na glavne izvozne trge LRK pod normalno vrednostjo, ugotovljeno med OPP, ter glede na naraščajoče proste zmogljivosti je verjetno, da bi ob prekinitvi ukrepov prišlo do povečanja kitajskega izvoza v EU po dampinških cenah.

39. Glede na navedeno je verjetno, da bi ob razveljavitvi ukrepov prišlo do ponovitve dampinga.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

40. V OPP je podobni izdelek proizvajalo 17 proizvajalcev v Uniji. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (ugotovljena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled) predstavlja proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

41. Od teh 17 proizvajalcev jih je pri preiskavi v celoti sodelovalo 12. Ugotovljeno je bilo, da teh 12 proizvajalcev predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 80 %, celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Zato teh 12 sodelujočih proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“. Preostali proizvajalci Unije bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „drugi proizvajalci Unije“. Ti drugi proizvajalci Unije niso dejavno podprli pritožbe niti ji nasprotovali.

42. Za analizo škode so bili določeni kazalci škode na naslednjih dveh ravneh:

43. makroekonomski elementi (proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, povprečne cene na enoto ter višina stopenj dampinga in okrevanje od učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne proizvodnje Unije, in sicer na podlagi informacij, pridobljenih od proizvajalcev, ki so se javili pri izvedbi vzorčenja, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi ocene, ki je temeljila na podatkih iz zahtevka za pregled;

44. analiza mikroekonomskih elementov (zaloge, plače, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok ter zmožnost zbiranja kapitala in možnosti za naložbe) je bila izvedena za vzorčene proizvajalce Unije na podlagi njihovih informacij.

45. Opozoriti je treba, da je za trg EU za PET značilno razmeroma visoko število proizvajalcev, ki običajno pripadajo večjim skupinam s sedežem zunaj EU. Trg je v procesu utrditve, v katerem je bilo nedavno izvedenih več prevzemov in zaprtij. Od leta 2009 je na primer prišlo do zaprtja obratov za proizvodnjo PET družb Tergal Fibres (Francija), Invista (Nemčija) in Artenius (Združeno kraljestvo), družba Indorama pa je prevzela nekdanja obrata družbe Eastman v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem.

E. RAZMERE NA TRGU UNIJE

1. Potrošnja Unije

46. Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in podatkov o obsegu uvoza za trg EU, pridobljenih od Eurostata, pri čemer so podatki o drugih proizvajalcih Unije temeljili na ocenah na podlagi zahtevka za pregled.

47. Potrošnja Unije izdelka v preiskavi se je med letom 2006 in OPP povečala za 11 %. Očitno povpraševanje se je leta 2007 povečalo za 8 %, med letoma 2007 in 2008 nekoliko zmanjšalo (za 2 odstotni točki), med letom 2008 in OPP pa se je povečalo za dodatnih 5 odstotnih točk.

Preglednica 1

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Celotna potrošnja EU (v tonah) | 2 709 400 | 2 936 279 | 2 868 775 | 2 996 698 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 108 | 106 | 111 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki, podatki Eurostata in zahtevek za pregled

2. Obseg, tržni delež in cene uvoza iz Ljudske republike Kitajske

48. Obseg dampinškega uvoz zadevnega izdelka v EU je ostal razmeroma nizek in se je v obravnavanem obdobju celo zmanjšal. V OPP je dosegel 13 483 ton, kar ustreza tržnemu deležu 0,4 %. Cene kitajskega uvoza so med letoma 2006 in 2008 ostale stabilne, nato pa so se v OPP močno zmanjšale na 897 EUR za tono na ravni CIF, tj. za 12 procentnih točk primerjavi s cenami v letu 2008.

Preglednica 2

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz LRK (v tonah) | 16 425 | 20 159 | 18 001 | 13 483 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 123 | 110 | 82 |

Tržni delež uvoza iz LRK | 0,6 % | 0,7 % | 0,6 % | 0,4 % |

Cena uvoza (EUR/tono) | 1 011 | 1 008 | 1 020 | 897 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 100 | 101 | 89 |

Vir: Eurostat

3. Uvoz iz drugih tretjih držav

(a) Uvoz iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov

49. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 6 ter naslednjih uvodnih izjavah, je vzporedno z zdajšnjim pregledom potekal tudi protidampinški in protisubvencijski postopek v zvezi z uvozom PET iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov.

50. Obseg uvoza iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov v EU se je v obravnavanem obdobju znatno povečal in v OPP dosegel 304 202 ton, kar ustreza tržnemu deležu 10,2 %. Cene tega uvoza so bile še nižje od cen uvoza iz LRK.

Preglednica 3

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov (v tonah) | 55 939 | 67 067 | 218 248 | 304 202 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 120 | 390 | 544 |

Tržni delež uvoza iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov | 2,1 % | 2,3 % | 7,6 % | 10,2 % |

Cena uvoza (EUR/tono) | 1 030 | 1 023 | 1 015 | 882 |

Vir: Eurostat

(b) Uvoz iz Republike Koreje

51. Za Republiko Korejo od leta 2000 veljajo protidampinške dajatve. Vendar za dve korejski družbi velja protidampinška dajatev nič, pri čemer je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je stopnja uvoza iz Republike Koreje še vedno visoka in da se je v obravnavanem obdobju močno povečala. Korejski uvoz se je med letom 2006 in OPP povečal za skoraj 150 %, pri čemer se je ustrezen tržni delež tega uvoza povečal s 3,5 % v letu 2006 na 7,7 % v OPP.

Preglednica 4

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz Južne Koreje (v tonah) | 94 023 | 130 994 | 177 341 | 231 107 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 139 | 189 | 246 |

Tržni delež uvoza iz Južne Koreje | 3,5 % | 4,5 % | 6,2 % | 7,7 % |

Cena uvoza (EUR/tono) | 1 084 | 1 071 | 1 063 | 914 |

Vir: Eurostat

52. Povprečna cena korejskega uvoza je bila na splošno nekoliko nižja od povprečnih cen proizvajalcev Unije. Vendar so bile korejske cene višje od povprečnih cen iz LRK.

(c) Uvoz iz tretjih držav, ki niso navedene zgoraj

53. Obseg uvoza zadevnega izdelka iz drugih tretjih držav v EU se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal in v OPP dosegel 428 396 ton, kar ustreza tržnemu deležu 14,3 %. Cene tega uvoza so relativno visoke, višje od ustreznih cen iz LRK in držav v paralelni preiskavi ter višje od povprečne ravni cen industrije Unije.

Preglednica 5

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav (v tonah) | 337 036 | 407 253 | 344 626 | 428 396 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 121 | 102 | 127 |

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav | 12,4 % | 13,9 % | 12,0 % | 14,3 % |

Uvozna cena (EUR/tono) | 1 159 | 1 127 | 1 135 | 978 |

Vir: Eurostat

54. Iz navedenega se lahko sklepa, da uvoz iz drugih tretjih držav ni negativno vplival na položaj industrije Unije.

4. Gospodarski položaj industrije Unije

55. V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe so bili proučeni vsi pomembni gospodarski dejavniki in indeksi, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

4.1. Makroekonomski elementi

(a) Proizvodnja

56. Proizvodnja Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 4 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 5 %, tj. na približno 2 570 000 ton, vendar se je nato leta 2008 v primerjavi z letom 2007 močno zmanjšala, in sicer za 10 odstotnih točk, med letom 2008 in OPP pa se je nekoliko povečala za 1 odstotno točko in dosegla približno 2 300 000 ton.

Preglednica 6

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Proizvodnja (v tonah) | 2 439 838 | 2 570 198 | 2 327 169 | 2 338 577 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 105 | 95 | 96 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled

(b) Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

57. Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. Natančneje, leta 2007 se je povečala za 1 %, leta 2008 za dodatnih 5 odstotnih točk, v OPP pa še za 9 odstotnih točk.

Preglednica 7

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Proizvodna zmogljivost (v tonah) | 2 954 089 | 2 971 034 | 3 118 060 | 3 385 738 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 101 | 106 | 115 |

Izkoriščenost zmogljivosti | 83 % | 87 % | 75 % | 69 % |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 105 | 90 | 84 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled

58. Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2006 znašala 83 % in se je leta 2007 povečala na 87 %, vendar se je nato leta 2008 zmanjšala na 75 %, v OPP pa na le 69 %. Upad stopnje izkoriščenosti leta 2008 in v OPP odraža zmanjšano proizvodnjo in povečano proizvodno zmogljivost v tem obdobju.

(c) Obseg prodaje

59. Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu EU se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal. Prodaja se je leta 2007 povečala za 5 %, vendar se je naslednje leto zmanjšala nekoliko pod raven iz leta 2006, pri čemer je bila v OPP za 3 % manjša kot leta 2006 in je znašala približno 2 100 000 ton. Glede na omejen obseg zalog gibanje prodaje jasno odraža gibanje proizvodnje.

Preglednica 8

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Prodaja EU (v tonah) | 2 202 265 | 2 318 567 | 2 171 203 | 2 133 787 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 105 | 99 | 97 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled

(d) Tržni delež

60. Tržni delež proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 odstotnih točk, in sicer se je s 85 % leta 2006 zmanjšal na 75 % v OPP. To zmanjšanje tržnega deleža odraža dejstvo, da se je prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju kljub povečani potrošnji zmanjšala za 3 %. Opozoriti je treba, da je bil ta trend zmanjševanja ugotovljen tudi pri vzorčenih proizvajalcih Unije.

Preglednica 9

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Tržni delež proizvajalcev Unije | 84,9 % | 83,2 % | 79,8 % | 75,1 % |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 98 | 94 | 88 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki, zahtevek za pregled in Eurostat

(e) Rast

61. Med letom 2006 in OPP, ko se je potrošnja Unije povečala za 11 %, se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu EU zmanjšal za 3 %, njihov tržni delež pa za 10 odstotnih točk. Zato se sklene, da proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti rasti trga.

(f) Zaposlenost

62. Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije se je med letom 2006 in OPP znižala za 15 %. Natančneje, število zaposlenih se je znatno zmanjšalo, in sicer z 2 400 leta 2006 na 2 100 leta 2007, tj. za 13 %, pri čemer se leta 2008 in v OPP ta stopnja ni bistveno spremenila. Zmanjšanje leta 2007 odraža prizadevanje več proizvajalcev EU za prestrukturiranje.

Preglednica 10

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Zaposlenost (osebe) | 2 410 | 2 100 | 2 060 | 2 057 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 87 | 85 | 85 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled

(g) Produktivnost

63. Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjene s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. To odraža dejstvo, da se je proizvodnja zmanjšala počasneje kot stopnja zaposlenosti, in kaže na povečano učinkovitost proizvajalcev Unije. To je zlasti očitno v letu 2007, ko se je proizvodnja povečala, medtem ko se je stopnja zaposlenosti znižala, pri čemer je bila produktivnost za 21 % večja kot leta 2006.

Preglednica 11

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Produktivnost (v tonah na zaposlenega) | 1 013 | 1 224 | 1 130 | 1 137 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 121 | 112 | 112 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled

(h) Dejavniki, ki vplivajo na prodajne cene

64. Letne povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na trgu EU, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam, so med letoma 2006 in 2008 ostale stabilne pri približno 1 100 EUR na tono. V OPP se je letna povprečna prodajna cena znižala za 12 % in dosegla 977 EUR na tono. Letna povprečna prodajna cena ne odraža mesečnih ali celo dnevnih nihanj cen PET na evropskem (in svetovnem) trgu, vendar se šteje, da zadostuje za ugotavljanje trenda v obravnavanem obdobju. Prodajne cene PET so običajno v skladu s cenovnimi trendi njegovih glavnih surovin (predvsem prečiščene tereftalne kisline – PTA – in monoetilen glikola – MEG), saj predstavljajo do 80 % celotnih stroškov PET.

Preglednica 12

2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Cena na enoto na trgu EU (EUR/tono) | 1 110 | 1 105 | 1 111 | 977 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 100 | 100 | 88 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki in zahtevek za pregled

(i) Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

65. Opozoriti je treba, da stopnja dampinga ni bila izračunana zaradi trenutno zelo majhnega obsega prodaje PET iz LRK. Vendar je bila verjetnost ponovitve dampinga določena na podlagi cen tretjim državam in presežnih zmogljivosti, kot je navedeno v uvodni izjavi (39). V zvezi z okrevanjem od preteklega dampinga je pomembno opozoriti, da se je po uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov na uvoz iz LRK industrija Unije spoprijemala s subvencioniranim uvozom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov, posledica pa je bila uvedba začasnih izravnalnih ukrepov junija 2010[11]. Zato dejanskega okrevanja po preteklem dampingu ni bilo mogoče ugotoviti in šteje se, da industrija Unije ostaja ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

4.2. Mikroekonomski elementi

(a) Zaloge

66. Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je med letom 2006 in OPP znižala za 22 %. Opozoriti je treba, da zaloge predstavljajo manj kot 5 % letne proizvodnje, zato je pomembnost tega kazalca pri analizi škode omejena.

Preglednica 13

Vzorec | 2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Končne zaloge (v tonah) | 61 374 | 57 920 | 46 951 | 47 582 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 94 | 77 | 78 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(b) Plače

67. Letni stroški dela so se med letoma 2006 in 2007 povečali za 11 %, nato so se leta 2008 v primerjavi z letom 2007 zmanjšali za 2 odstotni točki, v OPP pa v primerjavi z letom 2008 za dodatnih 9 odstotnih točk, s čimer so dosegli isto raven kot leta 2006. Tako so stroški dela na splošno ostali stabilni.

Preglednica 14

Vzorec | 2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Letni stroški dela (EUR) | 27 671 771 | 30 818 299 | 30 077 380 | 27 723 396 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 111 | 109 | 100 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(c) Dobičkonosnost in donosnost naložb

68. Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev nepovezanim strankam na trgu EU, izražena kot odstotek neto prodaje, je v obravnavanem obdobju ostala negativna in se celo zmanjšala z –6,9 % na –7,5 %. Natančneje, položaj v zvezi z dobičkonosnostjo vzorčenih proizvajalcev se je leta 2007 izboljšal, saj so neto izgube predstavljale le –1,5 % neto prodaje, vendar so se leta 2008 izgube zelo povečale, in sicer na –9,3 %. V OPP se je položaj nekoliko izboljšal.

Preglednica 15

Vzorec | 2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Dobičkonosnost EU (% neto prodaje) | –6,9 % | –1,5 % | –9,3 % | –7,5 % |

Indeks (2006 = –100) | –100 | –22 | –134 | –108 |

Donosnost naložb (dobiček v % neto knjigovodske vrednosti naložb) | –9,6 % | –3,1 % | –16,8 % | –12,3 % |

Indeks (2006 = –100) | –100 | –32 | –175 | –127 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki

69. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je bila na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti. Z ravni –9,6 % leta 2006 se je povečala na –3,1 % leta 2007. Leta 2008 se je zmanjšala na –16,8 %, v OPP pa se je znova povečala na –12,3 %. Donosnost naložb je na splošno ostala negativna in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2,7 odstotne točke.

(d) Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

70. Neto denarni tok iz poslovanja je bil leta 2006 negativen, in sicer –18,5 milijona EUR. Leta 2007 se je znatno izboljšal, ko je z 19,5 milijona EUR dosegel pozitivno raven, vendar se je leta 2008 zelo zmanjšal (–42 milijonov EUR), nato pa je v OPP dosegel −11 milijonov EUR. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno izboljšal, čeprav je ostal negativen.

71. Ni bilo znakov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Preglednica 16

Vzorec | 2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Denarni tok (EUR) | –18 453 130 | 19 478 426 | –42 321 103 | –11 038 129 |

Indeks (2006 = 100) | –100 | 206 | –229 | –60 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(e) Naložbe

72. Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se med letoma 2006 in 2007 zmanjšale za 34 %, med letoma 2007 in 2008 za dodatnih 59 odstotnih točk, nato pa so se v OPP v primerjavi z letom 2008 le nekoliko zmanjšale. Naložbe so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 96 %. To znatno zmanjšanje naložb je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da so bile leta 2006 in 2007 pridobljene nove proizvodne linije za povečanje zmogljivosti.

Preglednica 17

Vzorec | 2006 | 2007 | 2008 | OPP |

Neto naložbe (EUR) | 98 398 284 | 64 607 801 | 6 537 577 | 4 298 208 |

Indeks (2006 = 100) | 100 | 66 | 7 | 4 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki

73. Nizka raven naložb v letu 2008 in OPP se šteje za posledico trenutnega ranljivega finančnega položaja industrije Unije.

5. Sklepi o položaju industrije Unije

74. Analiza makroekonomskih podatkov kaže, da sta se proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju zmanjšali. Čeprav ugotovljeno zmanjšanje kot tako ni bilo dramatično, ga je treba obravnavati v okviru povečanega povpraševanja med letom 2006 in OPP, ki je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža proizvajalcev Unije za 10 odstotnih točk, tj. na 75 %.

75. Hkrati zadevni mikroekonomski kazalci kažejo na jasno poslabšanje gospodarskega položaja vzorčenih proizvajalcev Unije. Dobičkonosnost in donosnost naložb sta ostali negativni ter sta se med letom 2006 in OPP na splošno še dodatno zmanjšali. Denarni tok je kljub splošnemu pozitivnemu gibanju prav tako ostal negativen v OPP.

76. Glede na navedeno se sklepa, da je industrija Unije še naprej trpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe in da je ta položaj zelo nestabilen, ranljiv in daleč od stopenj, ki bi se lahko pričakovale v primeru njenega okrevanja po škodi, ugotovljeni v prvotni preiskavi.

F. VERJETNOST NADALJEVANJA ŠKODE

1. Vpliv predvidenega obsega uvoza in cen v primeru razveljavitve ukrepov

77. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi (38), imajo proizvajalci izvozniki v LRK znatne proste zmogljivosti in očitno možnost povečanja obsega izvoza na trg Unije.

78. Izvozne cene CIF pri izvozu PET s poreklom iz LRK v tretje države so bile nižje od povprečnih cen industrije Unije v OPP. Opozoriti je treba, da razlika ni bila znatna in glede na to, da za ta uvoz veljajo dogovorjena carina in nekatere dajatve po uvozu, ne bi nelojalno znižale prevladujočih cen industrije Unije v OPP. Vendar je treba poudariti, da informacije iz vzporednega protisubvencijskega postopka in uvodne izjave (6) kažejo, da je v OPP cene industrije Unije močno znižal subvencioniran uvoz iz Irana, Pakistana in ZAE. Zato dejstvo, da dejanskega nelojalnega znižanja cen v OPP ni bilo, ne pomeni, da v primeru nadaljevanja uvoza iz LRK njihove cene ne bi bile škodljive.

79. Primerjava dejanskih uvoznih cen iz LRK z neškodljivo stopnjo cen je dejansko pokazala, da bi uvoz iz LRK nelojalno znižal (neškodljive) cene industrije Unije. Zato bi ob odsotnosti protidampinških ukrepov na izvoz s poreklom iz LRK kakršno koli povečanje obsega izvoza iz LRK, pri katerem obstaja verjetnost, da je dampinški, povečalo pritisk na cene industrije Unije in povzročilo škodo.

80. Nadalje bi glede na obstoječe proste zmogljivosti za PET v LRK in dejstvo, da bi izvozniki v LRK po vsej verjetnosti poskušali ponovno pridobiti izgubljeni tržni delež, razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti privedla do znižanja izvoznih cen. To bi povečalo pritisk na cene in po pričakovanjih imelo nadaljnji negativen vpliv na že tako ranljiv položaj industrije Unije, ki je utrpela znatno škodo.

81. Čeprav je imel uvoz iz LRK na trenutno negotov položaj industrije Unije zaradi nizke stopnje uvoza med obravnavanim obdobjem omejen učinek, bi se to ob razveljavitvi ukrepov po vsej verjetnosti spremenilo. Če bi bili ukrepi razveljavljeni in bi bila industrija Unije izpostavljena povečanemu obsegu izvoza iz zadevne države po dampinških cenah, bi zato prišlo do nadaljnjega poslabšanja njenega že tako negotovega položaja in nadaljnje izgube.

2. Sklep o nadaljevanju/ponovitvi škode

82. Na podlagi tega se sklepa, da bi razveljavitev ukrepov proti LRK po vsej verjetnosti privedla do ponovitve škode industriji Unije.

G. INTERES UNIJE

83. V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

84. Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh pretiranih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

85. Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

1. Interes industrije Unije in drugih proizvajalcev Unije

86. Nadaljevanje protidampinških ukrepov na uvoz iz zadevne države bi povečalo možnosti, da industrija Unije doseže razumno stopnjo dobičkonosnosti, saj bi pomagalo preprečiti, da bi bila industrija Unije izrinjena s trga s pomočjo znatnega obsega dampinškega uvoza iz LRK. Zares obstaja velika verjetnost škodljivega dampinga v znatnem obsegu, ki ga industrija Unije ne bi vzdržala. Zato bi industrija Unije še imela koristi od ohranjanja trenutnih protidampinških ukrepov.

87. V skladu s tem se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov proti LRK nedvomno v interesu industrije Unije.

2. Interes nepovezanih uvoznikov v Uniji

88. Kot je bilo navedeno, je pri izvedbi vzorčenja nekaj informacij predložil le en uvozni agent. Ta agent je močno nasprotoval kakršnemu koli nadaljevanju ukrepov, čeprav ni prijavil nikakršnega uvoza iz LRK. Zato se sklene, da ohranitev ukrepov proti uvozu iz LRK ne bo imela znatnega učinka na uspešnost tega agenta.

89. Ustreznih informacij ni predložil noben drug uvoznik. Glede na to, da uvoz iz drugih držav, za katere trenutno veljajo protidampinški ukrepi, ni bil zaustavljen in da poteka tudi uvoz iz držav, za katere protidampinški ukrepi ne veljajo (npr. Oman, ZDA, Brazilija), se šteje, da bi lahko uvozniki še naprej uvažali iz alternativnih virov dobave.

90. Glede na to, da ni dokazov, da bi veljavni ukrepi bistveno vplivali na uvoznike, se sklene, da nadaljevanje ukrepov ne bo znatno vplivalo na uvoznike EU.

3. Interes dobaviteljev surovin v Uniji

91. Trije dobavitelji surovin (dva dobavitelja PTA in en dobavitelj MEG) so sodelovali v preiskavi in v določenem roku predložili izpolnjen vprašalnik. V njihovih evropskih objektih je bilo zaposlenih in v proizvodnjo PTA/MEG vključenih približno 700 oseb.

92. Sodelujoči proizvajalci PTA predstavljajo približno 50 % nakupov PTA vzorčenih proizvajalcev Unije. Proizvajalci PTA so močno odvisni od stanja proizvajalcev PET, ki so njihove glavne stranke. Nizke cene PET pomenijo nizke cene PTA in nižje stopnje dobička za proizvajalce PTA. Zato se šteje, da bi uvedba ukrepov za dampinški uvoz PET koristila proizvajalcem PTA.

93. MEG predstavlja manj kot 10 % celotnega prometa sodelujočega dobavitelja MEG. V zvezi z MEG je treba opozoriti, da PET ni edini niti glavni izdelek, za proizvodnjo katerega se ta uporablja, zato so proizvajalci MEG manj odvisni od stanja industrije PET. Kljub temu imajo težave industrije PET lahko vsaj kratko- do srednjeročno omejen vpliv na dobavitelje MEG.

94. Glede na navedeno se sklene, da bi bilo nadaljevanje ukrepov proti uvozu iz LRK v interesu dobaviteljev surovin.

4. Interes uporabnikov

95. PET, ki je predmet tega postopka (tj. z viskoznostjo 78 ml/g ali več, za izdelavo plastenk), se večinoma uporablja za proizvodnjo plastenk za vodo in druge pijače. Njegova uporaba za proizvodnjo drugih embalaž (trdih živil ali čistilnih sredstev) in za proizvodnjo folije se razvija, vendar je še vedno razmeroma omejena. Proizvodnja plastenk PET poteka v dveh fazah: (i) najprej se izdela predforma z vbrizgavanjem PET v kalupe; (ii) nato se predforma segreje in oblikuje v plastenko. Proizvodnja plastenk je lahko povezan proces (tj. ista družba kupi PET, izdela predformo in jo nato oblikuje v plastenko) ali je omejena na drugo fazo (oblikovanje predforme v plastenko). Ker so predforme majhne in kompaktne, jih je razmeroma enostavno prevažati, medtem ko so prazne plastenke nestabilne, njihov prevoz pa je zaradi velikosti zelo drag.

96. Plastenke PET z vodo in/ali drugimi pijačami napolnijo družbe za polnjenje („polnilci“). Družbe za polnjenje so v dejavnost PET pogosto vključene prek povezanih dejavnosti izdelave plastenk ali sporazumov o podizvajanju s podizvajalcem predelovalcem in/ali izdelovalcem plastenk, za katerega v pogajanjih s proizvajalcem določijo ceno PET („mehko“ podizvajanje) ali celo kupijo PET za svoje plastenke („strogo“ podizvajanje).

97. Zato se uporabniki delijo na dve skupini:

98. predelovalci in/ali izdelovalci plastenk – ki PET kupijo neposredno od proizvajalcev in ga predelajo v predforme (ali plastenke), ki jih prodajo za nadaljnjo fazo v postopku (ali polnjenje), in

99. polnilci – ki PET kupijo za svoje podizvajalce izdelovalce plastenk/predelovalce („strogo“ podizvajanje) ali v pogajanjih določijo ceno, po kateri bo podizvajalec predelovalec in/ali izdelovalec plastenk kupil PET („mehko“ podizvajanje).

100. V tej preiskavi je bilo kontaktiranih več kot 70 uporabnikov, vendar se jih je le sedem (predelovalcev in polnilcev) odločilo za sodelovanje z izpolnitvijo vprašalnika.

101. Ugotovljeno je bilo, da so sodelujoči uporabniki iz zadevne države uvažali le zanemarljive količine PET in ga pretežno pridobivali od proizvajalcev EU in/ali iz drugih držav.

102. Glede na to, da še naprej obstajajo alternativni viri dobave in da so uporabniki zadevni izdelek trenutno uvažali iz LRK le v zelo omejenem obsegu, se sklene, da nadaljevanje ukrepov proti uvozu iz LRK ne bo imelo znatnega negativnega vpliva na uporabnike v Uniji.

103. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov, je predložilo pripombe nekaj zainteresiranih strani, zlasti uporabnikov.

104. Proizvajalci Unije, ki so zahtevali pregled, so pretežno soglašali z ugotovitvami preiskave in zlasti z zaključki v zvezi z interesom Unije.

105. Po drugi strani pa je ponovni uvedbi trenutnih protidampinških ukrepov močno nasprotovalo sedem uporabnikov in eno združenje uporabnikov, ki so trdili, da so ugotovitve Komisije v zvezi z interesom Unije precej pomanjkljive in nenatančne, vendar trditev niso utemeljili.

106. Glede na to, da ni bilo dokazov, ki bi podkrepili trditve v zvezi z domnevno nenatančnostjo ugotovitev Komisije, se te trditve zavrnejo kot neutemeljene.

107. Po razkritju je ponovni uvedbi ukrepov močno nasprotoval tudi sodelujoči uvozni agent.

108. Ta stran je trdila, da Komisija ni povsem upoštevala interesov uporabnikov PET, ki naj bi jih kakršno koli zvišanje cen domnevno prizadelo, ker kakršnega koli povišanja stroškov ne bi bili zmožni prenesti naprej.

109. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ta zainteresirana stran ni pokazala, kako bi ohranitev že obstoječih ukrepov lahko v praksi povzročila kakršni koli zvišanje cene PET na trgu EU in v kakšnem obsegu.

110. Ponovno se tudi poudarja, da glede na razmeroma majhen obseg sodelovanja uporabnikov pri tej preiskavi v dokumentaciji ni informacij, ki bi kazale, da bi nadaljevanje ukrepov nesorazmerno vplivalo na uporabnike.

111. Na podlagi dostopnih informacij se zato šteje, da ohranitev ukrepov ne bo imela nesorazmerno negativnega vpliva na raven cen PET v EU, zato se zavrne trditev glede negativnega vpliva na uporabnike, kot je bila podana s strani uvoznega agenta.

112. Ista zainteresirana stran trdi, da Komisija ni proučila vpliva nadaljevanja trenutnih ukrepov na družbe za embalažo iz PET in da je analiza interesa Unije zato pomanjkljiva in nepravilna.

113. V zvezi s tem se ponovno poudarja, da se je po začetku tega pregleda javilo le sedem uporabnikov in da informacije, dostopne v okviru tega postopka, niso omogočale analize interesa te podskupine uporabnikov v Uniji.

114. Pripombe, predložene po razkritju, vključno s pripombami družb za proizvodnjo embalaže (kot je navedeno v uvodnih izjavah (101) in (102), niso bile utemeljene in se niso mogle uporabiti za izčrpnejšo analizo v zvezi s pakirno industrijo.

5. Sklep o interesu Unije

115. Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi trenutnih protidampinških ukrepov.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

116. Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

117. Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz PET s poreklom iz LRK. Opozoriti je treba, da te ukrepe predstavljajo posebne dajatve.

118. Individualne stopnje protidampinške dajatve za družbe, določene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe in tako določeni navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

119. Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji[12] skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

( 1) Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz polietilen tereftalata z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5, trenutno uvrščenega v oznako KN 3907 60 20 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(2) Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Država | Družba | Protidampinška dajatev (EUR/tono) | Dodatna oznaka TARIC |

LRK | Sinopec Yizheng Chemical Fibre Company Ltd | 184 | A505 |

Changzhou Worldbest Radici Co. Ltd | 0 | A506 |

Jiangyin Xingye Plastic Co. Ltd | 157 | A507 |

Far Eastern Industries Shanghai Ltd | 22 | A508 |

Yuhua Polyester Co. Ltd. of Zhuhai | 184 | A509 |

Jiangyin Chengsheng New Packing Material Co., Ltd. | 45 | A510 |

Guangdong Kaiping Polyester Enterprises Group Co. and Guangdong Kaiping Chunhui Co. Ltd. | 184 | A511 |

Yibin Wuliangye Group Push Co., Ltd. (Sichuan) and Yibin Wuliangye Group Import & Export Co., Ltd. (Sichuan) | 184 | A512 |

Hubei Changfeng Chemical Fibres Industry Co. Ltd | 151 | A513 |

vse druge družbe | 184 | A999 |

(3) Kadar se blago pred vstopom v prosti promet poškoduje in je zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, porazdeljena za ugotavljanje carinske vrednosti v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[13], se znesek protidampinške dajatve, izračunane na podlagi odstavka 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

(4) Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[2] UL L 271, 19.8.2004, str. 1.

[3] UL L 345, 28.12.2005, str. 11.

[4] UL C 5, 10.1.2009, str. 3.

[5] UL C 194, 18.8.2009, str. 9.

[6] UL C 208, 3.9.2009, str. 12.

[7] UL C 208, 3.9.2009, str. 7.

[8] UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

[9] UL L 254, 29.9.2010, str. 10.

[10] UL L 254, 29.9.2010, str. 40.

[11] UL L 134, 1.6.2010, str. 25.

[12] European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, NERV-105, B-1049 Bruselj.

[13] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.