[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.9.2010

COM(2010) 525 konč.

2010/0279 (COD)

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Kriza je pokazala, da je nastanek velikih makroekonomskih neravnovesij, vključno z velikim in vztrajnim razhajanjem v gibanjih na področju konkurenčnosti, zelo škodljiv za Evropsko unijo in zlasti za euro. Nizki stroški financiranja so v letih pred krizo spodbujali napačno razporejanje virov, pogosto za manj produktivne namene, kar je privedlo do netrajnostnih ravni potrošnje, nepremičninskih balonov ter kopičenja zunanjega in notranjega dolga v nekaterih državah članicah. Zato je pomembno, da se razvije nov strukturiran postopek za preprečevanje in odpravo negativnih makroekonomskih neravnovesij v vseh državah članicah.

Komisija je v svojem sporočilu in poročilu „EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije“[1] predlagala širok program politike za izboljšanje delovanja ekonomske in monetarne unije. Poudarila je zlasti potrebo po okrepitvi gospodarskega nadzora za odkrivanje in obravnavanje makroekonomskih neravnovesij v zgodnji fazi. Okrepljen nadzor je še posebno utemeljen na področjih zunanje konkurenčnosti in salda tekočih računov, kjer so od uvedbe eura nastale opazne razlike med državami članicami. Za obravnavo teh izzivov se je Euroskupina julija 2008 dogovorila o začetku rednega pregledovanja dogajanja na področju konkurenčnosti v euroobmočju, kar je bilo uspešno.

Evropa 2020 je ambiciozna in celovita strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast gospodarstva EU. Zaradi krize daje nov poudarek reševanju šibkih točk Evrope pri nadzoru makrofinančnih in strukturnih izzivov. Zaradi tesnih medsebojnih gospodarskih in finančnih povezav v euroobmočju ter njihovega vpliva na enotno valuto strategija Evropa 2020 zahteva izdelavo posebnega okvira politike za euroobmočje za reševanje širših makroekonomskih neravnovesij[2]. S tega vidika je potreben v zakonodajo vključen mehanizem, ki spremlja izvore makroekonomskih neravnovesij in po potrebi zagotavlja korektivne ukrepe. Potrebna povezava med preventivnimi in korektivnimi ukrepi je bistvena za preprečevanje težavnega gospodarskega prilagajanja, ko neravnovesja postanejo neobvladljiva.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Komisija je zaradi doslej največje krize poleg ukrepov za reševanje neposrednih potreb hitro reagirala z ambicioznim, vendar realističnim programom reform. To je storila z dvema sporočiloma Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ju je izdala 12. maja oziroma 30. junija 2010. Komisija je z izbiro javnih pravnih dokumentov kot komunikacijskega kanala želela dokazati svojo zavzetost za dialog z državami članicami, Evropskim parlamentom in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi, istočasno pa predlagala praktične ukrepe.

Komisija je v sporočilu z dne 12. maja 2010 določila večstebrni pristop za okrepitev usklajevanja gospodarskih politik. V sporočilu je poudarila, kako pomembno je v celoti izkoristiti instrumente nadzora, ki so na voljo na podlagi Pogodbe. Obstoječe instrumente bi bilo treba po potrebi spremeniti in dopolniti. V sporočilu je pozvala k večjemu spoštovanju Pakta za stabilnost in rast ter razširitvi gospodarskega nadzora. Za doseganje tega cilja bi uvedba „evropskega semestra“ za usklajevanje gospodarskih politik državam članicam omogočila, da bi imele korist od pravočasne uskladitve na evropski ravni. Poleg tega so v sporočilu določena načela, ki bi morala podpirati zanesljiv okvir za krizno upravljanje za države članice euroobmočja. Na splošno večina predlogov velja za celotno EU, vendar bi za euroobmočje morala veljati zahtevnejša pravila.

Medtem so se pritiski na finančnih trgih povečali in 9. maja 2010 je Svet za ekonomske in finančne zadeve na podlagi predloga Komisije na izrednem srečanju sklenil uvesti evropski stabilizacijski mehanizem ter se dogovoril o trdni zavezi k pospešeni fiskalni konsolidaciji, kadar je to utemeljeno.

Evropska komisija je 30. junija 2010 sprejela posodobljeno sporočilo, ki podrobneje določa načela gospodarskega nadzora iz sporočila z dne 12. maja. Osredotočeno je na vprašanja izvajanja in izvrševanja. Komisija je v njem poudarila, da EU potrebuje temeljitejši makroekonomski nadzor držav, ki naj poveže vsa ustrezna področja gospodarske politike. Makroekonomska neravnovesja je treba obravnavati skupaj s fiskalno politiko in reformami za okrepitev rasti v okviru strategije Evropa 2020. Okrepljen nadzor bi moral biti vključen v koncept „evropskega semestra“, spremljati pa bi ga morala vrsta sankcij za preprečevanje ali odpravo neravnotežij, ki bi lahko ogrozila finančno stabilnost EU in euroobmočja. Na fiskalni strani bi bilo treba okrepiti preventivne in korektivne dele Pakta za stabilnost in rast. Sporočilo predstavlja tudi širši načrt za obravnavanje makroekonomskih neravnovesij med državami članicami.

Komisija je z omenjenima sporočiloma prispevala k delu projektne skupine za gospodarsko upravljanje, ki jo je ustanovil Evropski svet na marčnem zasedanju in jo vodi predsednik Evropskega sveta. Projektna skupina je potrdila, da so neravnovesja poseben problem, zlasti za člane euroobmočja. Ugotovljena je bila potreba po temeljitejšem spremljanju makroekonomskega razvoja z majhnim sklopom ključnih kazalnikov, zlasti prek opozorilnega mehanizma. Dogovorjeno je bilo, da mora makroekonomski nadzor delovati sočasno s proračunskim nadzorom v okviru Pakta za stabilnost in rast.

Evropski svet je pozorno spremljal delo projektne skupine. Prve smernice so bile vključene v sklepe Evropskega sveta z dne 17. junija, ki se je dogovoril o izdelavi preglednice za zgodnje odkrivanje netrajnostnih ali nevarnih gibanj. V sklepih z dne 16. septembra 2010 pa je Evropski svet pozdravil pripravo novega okvira makro nadzora za spremljanje in pravočasno odpravo netrajnostnih razlik v konkurenčnosti in neravnovesij.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Popolnoma dokončan mehanizem za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij sestavljata dva osnutka predlogov uredb. Prvi predlog vsebuje postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem ( excessive imbalance procedure – EIP), drugi pa je osredotočen na ustrezne izvršilne ukrepe. Opisana sta v nadaljevanju tega obrazložitvenega memoranduma.

Prvi predlog določa okvir za ugotavljanje in obravnavanje makroekonomskih neravnovesij, vključno z gibanji, ki slabšajo konkurenčnost. S tem dopolnjuje postopek makrostrukturnega nadzora držav, ki je predviden v strategiji Evropa 2020.

Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem je popolnoma nov element postopka gospodarskega nadzora. Zajema redno ocenjevanje tveganj neravnovesij, vključno z opozorilnim mehanizmom, skupaj s pravili, ki omogočajo sprejetje korektivnih ukrepov v primeru negativnih makroekonomskih neravnovesij, ki presegajo fiskalno politiko. Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem se uporablja za vsako državo članico.

Nadzor se začne z opozorilnim mehanizmom, s katerim se ugotavlja, v katerih državah članicah so potencialno problematične stopnje makroekonomskih neravnovesij. Opozorilni mehanizem sestavlja preglednica (člen 3), ki jo podpira kritična analiza. Preglednica je oblikovana tako, da je pregledna, primerno enostavna in podprta z ekonomskimi utemeljitvami. Zato vsebuje sklop kazalnikov za pravočasno ugotavljanje neravnovesij, ki nastajajo v različnih delih gospodarstva. Sklop kazalnikov mora biti dovolj širok, da zajame vse možne primere velikih neravnovesij in zagotovi zadostno občutljivost za zgodnje odkrivanje neravnovesij. Preglednica bo za vsako državo vsebovala več kazalnikov.

Za vsak kazalnik bodo določeni in napovedani alarmni pragi, da se povečata preglednost in jasnost. Za nekatere kazalnike bodo pragi simetrični; odkrivali bodo previsoke in prenizke stopnje spremenljivke. Pomembno je upoštevati tudi, da se kazalniki ne bi smeli obravnavati kot politični cilji ali instrumenti. Na primer, 3-odstotni primanjkljaj tekočega računa se lahko šteje za sprejemljivega v konvergenčni državi z velikimi potrebami po naložbah, ne pa v razvitejši državi s hitro starajočim se prebivalstvom. Zato bi bilo treba prage obravnavati kot okvirne vrednosti za usmerjanje ocenjevanja in se ne bi smeli razlagati mehanično; dopolnjeni bi morali biti z ekonomsko presojo in strokovnim mnenjem za posamezno državo.

Komisija bo v ločenem dokumentu objavila kazalnike, ki sestavljajo preglednico, njihove vrednosti in ustrezne metodologije, na katerih temeljijo, da se zagotovi popolna preglednost delovanja opozorilnega mehanizma. Sestava preglednice se lahko sčasoma spremeni v skladu s spremenljivimi grožnjami makroekonomski stabilnosti ali večjo razpoložljivostjo podatkov. Možni kazalniki bodo najverjetneje obsegali zunanje in notranje kazalnike. Merila za zunanji položaj (npr. tekoči računi in zunanji dolg) ter cenovna ali stroškovna konkurenčnost (npr. realni efektivni menjalni tečaji) bodo olajšali odkrivanje zunanjih neravnovesij. Uporaba notranjih kazalnikov (npr. zadolženost zasebnega in javnega sektorja) je upravičena, saj za zunanja neravnovesja nujno obstajajo ustrezna notranja. Spremljanje notranjih kazalnikov je lahko upravičeno tudi samo po sebi, saj imajo lahko notranja neravnovesja posledice za druge države članice, zlasti prek negativnih finančnih vplivov. S kombinacijo teh kazalnikov se bo pokrila večina analitskih potreb za predhodno oceno možnih neravnovesij.

Komisija bo redno objavljala rezultate preglednice in priložila poročilo, v katerem bo ustrezno obravnavala vse potencialno nasprotujoče si signale različnih kazalnikov (člen 4). Komisija bo na podlagi vseh razpoložljivih podatkov sestavila seznam držav članic, v katerih naj bi obstajalo tveganje neravnovesij. Pravočasna razprava o tem v Svetu in Euroskupini bo Komisiji omogočila pridobitev ustreznih povratnih informacij od držav članic in zagotovila preglednost njenih posvetovanj. Na podlagi teh razprav bo Komisija za vsako državo članico, za katero opozorilni mehanizem kaže možna neravnovesja ali tveganje zanje, pripravila poglobljen pregled (člen 5). Poglobljeni pregledi bodo obsegali podrobno preučitev temeljnih problemov v posamezni državi članici. Pregled se lahko po potrebi opravi v povezavi z nadzornimi misijami v zadevni državi. Upoštevana bodo vsa zgodnja opozorila ali priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja, skupaj z predvidenimi politikami države članice, ki je predmet pregleda, vključenimi v njen program za stabilnost ali konvergenčni program ter nacionalni program reform. Pri tej poglobljeni analizi Komisije so možni trije različni rezultati, kot so določeni v členih 6 in 7:

- Če se makroekonomska neravnovesja štejejo za neproblematična, bo Komisija predlagala, naj se dodatni ukrepi ne sprejmejo.

- Če bo Komisija na podlagi poglobljenega pregleda menila, da obstajajo makroekonomska neravnovesja (ali tveganje neravnovesij), bo Svetu priporočila sprejetje potrebnih preventivnih priporočil za zadevno državo članico v skladu s členom 121(2) Pogodbe. V skladu s širšimi smernicami ekonomskih politik in glede na vrsto neravnovesja lahko preventivna priporočila obravnavajo izzive na številnih področjih politike.

- Če poglobljen pregled pokaže resna neravnovesja ali neravnovesja, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije v določeni državi članici, lahko Svet na priporočilo Komisije sprejme priporočila v skladu s členom 121(4) Pogodbe, v katerih razglasi obstoj čezmernega neravnovesja in zadevni državi članici predlaga, naj v določenem roku sprejme korektivne ukrepe in v načrtu korektivnih ukrepov predstavi svoje predvidene politike. Države članice s čezmernimi neravnovesji v smislu postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem bodo obravnavane z okrepljenim skupnim pritiskom. Ta „priporočila v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem“ je treba objaviti; morala bi biti podrobnejša in bolj zavezujoča kot „preventivna“ priporočila iz člena 6. Glede na vrsto neravnovesja lahko predpisane politike obravnavajo fiskalne, plačne, makrostrukturne in makrobonitetne vidike, ki jih nadzorujejo državni organi.

Po začetku postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem bo zadevna država članica dolžna v določenem roku sprejeti načrt korektivnih ukrepov, kakor določa člen 8, v katerem opredeli časovni razpored izvedbenih ukrepov politike. Načrt korektivnih ukrepov bo potrdil odločenost zadevne države članice za rešitev neravnovesij. Svet oceni načrt korektivnih ukrepov v dveh mesecih po njegovi predložitvi na podlagi poročila Komisije. Če Svet na podlagi predloga Komisije meni, da je načrt primeren, sprejme mnenje, v katerem odobri načrt. Če se sprejeti ukrepi ali ukrepi, predvideni v načrtu korektivnih ukrepov, ali njihov časovni razpored za izvajanje štejejo za neprimerne za izpolnitev priporočil, Svet na podlagi predloga Komisije državo članico pozove, naj v novem roku spremeni načrt korektivnih ukrepov. Prilagodljivost postopka bi morala Svetu pri izdaji priporočil v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem omogočiti določitev ustreznega roka, ki upošteva velikost in resnost neravnovesij ter sposobnost politik za obravnavanje razmer. V nasprotju s fiskalno politiko nacionalne vlade nimajo neposrednega nadzora nad vsemi političnimi vzvodi, kadar gre za reševanje neravnovesij. Poleg tega lahko korektivne politike, odvisno od vrste, z zamudo vplivajo na neravnovesja. V desetih letih pred krizo leta 2008 na primer so se konkurenčni položaji in saldi tekočih računov držav članic euroobmočja stalno razlikovali. Izboljšanje konkurenčnosti in odprava zunanjih neravnovesij zahtevata velike spremembe relativnih cen in stroškov ter prerazporejanje ponudbe in povpraševanja med nemenjalnim in izvoznim sektorjem. Gospodarstvo številnih držav članic euroobmočja oblikujejo sorazmerno visoke stopnje togosti trgov dela in proizvodov, ki – če ni ustreznih reform – lahko podaljšajo obdobje prilagajanja. Komisija bo v vseh primerih spremljala izvajanje korektivnih ukrepov v zadevnih državah članicah, ki morajo predložiti redna poročila o napredku, kakor določa člen 9. Če se gospodarske razmere spremenijo, se lahko na podlagi priporočila Komisije spremenijo tudi priporočila v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem.

Svet bo na podlagi priporočila Komisije ocenjeval, ali je zadevna država članica sprejela priporočene korektivne ukrepe. Pogoji za to oceno so določeni v členu 10. Če Svet ugotovi, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe, postopek miruje. Mirovanje pomeni, da država članica dobro napreduje s korektivnimi ukrepi. Zaradi časovne razlike med sprejetjem korektivnih ukrepov in njihovim dejanskim učinkom lahko traja nekaj časa, preden se makroekonomska neravnovesja dejansko rešijo. Zadevna država članica bo morala redno poročati in bo predmet rednega nadzora, dokler se postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem dejansko ne konča.

Trajni in uspešni korektivni ukrepi bodo sčasoma prispevali k rešitvi neravnovesij. V skladu s členom 11 se postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem konča, ko Svet na podlagi priporočila Komisije ugotovi, da v državi članici ni več čezmernih neravnovesij.

Če zadevna državna članica ni sprejela ustreznih ukrepov, se postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem nadaljuje. Svet bo moral sprejeti revidirana priporočila za sprejetje korektivnih ukrepov z novim, verjetno krajšim rokom. Za države članice euroobmočja lahko izvršilni mehanizem na koncu privede do sankcij, ki so opisane v uredbi o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju. Poleg tega se lahko nezadostno upoštevanje priporočil, podanih v okviru nadzora neravnovesij, pri ocenjevanju fiskalnega položaja v okviru Pakta za stabilnost in rast šteje tudi za obremenilni dejavnik, saj na ravni izvrševanja nastajajo med različnimi področji politike sinergije, ki same sebe krepijo.

Drugi predlog uredbe obravnava izvajanje ukrepov za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. Predlog spremlja uredbo o postopku v zvezi s čezmernim neravnovesjem in se osredotoča na izvajanje v državah članicah euroobmočja. Določa, da mora država članica v primeru ponavljajočega neupoštevanja priporočil Sveta za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij plačevati letno globo, dokler Svet ne ugotovi, da je sprejela korektivne ukrepe. Ponovno neupoštevanje je opredeljeno kot neizpolnitev priporočil Sveta v novem roku v skladu s členom 10(4) Uredbe (…). Država članica bo morala plačati letno globo tudi, če Svetu in Komisiji ponovno ne predloži načrta korektivnih ukrepov, ki je primeren za izpolnitev priporočil Sveta. V tem primeru je ponovno neukrepanje opredeljeno kot nepredložitev primernega načrta korektivnih ukrepov v novem roku v skladu s členom 8(2) Uredbe (…). Letna globa bo za države članice euroobmočja potrebna spodbuda za izpolnitev priporočil ali pripravo primernega načrta korektivnih ukrepov, tudi po plačilu prve globe.

Da se zagotovi enako obravnavanje držav članic, mora biti globa enaka za vse države članice euroobmočja in znašati 0,1% BDP zadevne države članice v prejšnjem letu. Komisija bo praviloma predlagala najvišji znesek predvidene globe in ta predlog bo štel za sprejetega, razen če Svet v desetih od dneva, ko je Komisija sprejela predlog, s kvalificirano večino odloči o nasprotnem. Svet lahko v skladu s členom 293(1) Pogodbe soglasno spremeni predlog Komisije.

Svet se lahko na podlagi predloga Komisije odloči za preklic ali zmanjšanje globe. Komisija lahko tak predlog pripravi na podlagi ocene utemeljene prošnje države članice, pri čemer se obrne dokazno breme za uporabo kazni. Komisija lahko tak predlog pripravi tudi na podlagi izjemnih gospodarskih razmer v skladu s Paktom za stabilnost in rast (Uredba (ES) št. 1467/97).

Sklepe Sveta o teh globah sprejemajo samo člani, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro. Glas člana Sveta, ki predstavlja državo članico, ki jo sklepi zadevajo, se ne bo upošteval.

Globe, predvidene v tem predlogu uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe. V skladu s prakso, navedeno v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast (Uredba (ES) št. 1467/97), se bo ta prihodek porazdelil med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v smislu Uredbe (...) in postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v smislu Uredbe (ES) št. 1467/1997, sorazmerno z njihovim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku upravičenih držav članic.

2010/0279 (COD)

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pri usklajevanju gospodarskih politik držav članic v Uniji je treba, kot je določeno v Pogodbi, upoštevati vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2) Zato je treba graditi na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije.

(3) Zlasti je treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da se preprečijo čezmerna makroekonomska neravnovesja, prizadetim državam članicam pa pomaga, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo. Ta širitev mora sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora.

(4) Za odpravo takih neravnovesij je treba oblikovati postopek, ki je določen v zakonodaji.

(5) Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) Pogodbe je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij. Postopek je treba vključiti v večstranski letni cikel nadzora.

(6) Izvajanje Uredbe (EU) št. […/…][4] je treba podpreti z uvedbo glob za države članice, katerih valuta je euro, za primer ponavljajočega neupoštevanja priporočil za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij.

(7) Makroekonomska neravnovesja lahko povzročijo čezmerna nihanja javnofinančnih prihodkov in porabe v celotnem gospodarskem ciklu, ki vplivajo na dejanske podatke ter izkrivljajo sliko za fiskalno načrtovanje in odločanje. Neustrezne odločitve glede fiskalne politike, ki temeljijo na izkrivljenih gibanjih, lahko oslabijo in morda ogrozijo vzdržnost javnih financ. Nenadzorovana fiskalna in druga makroekonomska neravnovesja se lahko medsebojno krepijo in ogrozijo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije. Zato bi moral sistem za odpravo makroekonomskih neravnovesij prispevati k proračunski disciplini držav članic, katerih valuta je euro.

(8) Za ponavljajoče neupoštevanje priporočil Sveta za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij bi se praviloma morala plačevati letna globa, dokler Svet ne ugotovi, da je država članica sprejela korektivne ukrepe za izpolnitev njegovih priporočil.

(9) Tudi država članica, ki ponovno ne pripravi načrta korektivnih ukrepov za izpolnitev priporočil Sveta, bi morala plačevati letno globo, dokler Svet ne ugotovi, da je zagotovila načrt korektivnih ukrepov, s katerim ustrezno izpolnjuje njegova priporočila.

(10) Da se zagotovi enako obravnavanje držav članic, mora biti globa enaka za vse države članice, katerih valuta je euro, in znašati 0,1 % bruto domačega proizvoda (BDP) zadevne članice v prejšnjem letu.

(11) Postopek za uporabo glob za države članice, ki niso sprejele učinkovitih ukrepov za odpravo makroekonomskih neravnovesij, mora biti oblikovan tako, da je uvedba globe za navedene države članice pravilo in ne izjema.

(12) Zbrane globe je treba porazdeliti med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem in nimajo čezmernega primanjkljaja.

(13) Pooblastilo za sprejetje posameznih sklepov za uporabo globe, predvidene s to uredbo, je treba prenesti na Svet. Ti posamezni sklepi so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic v Svetu v skladu s členom 121(1) Pogodbe ključna dopolnitev ukrepov, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 121 Pogodbe in Uredbo (EU) št. […/…].

(14) Ker ta uredba vsebuje splošna pravila za učinkovito izvajanje Uredbe (EU) št. […/…], se mora sprejeti v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 121(6) Pogodbe.

(15) Ker države članice zaradi tesnih medsebojnih trgovinskih in finančnih povezav ter prelivanja učinkov nacionalnih gospodarskih politik na celotno Unijo in euroobmočje ne morejo zadovoljivo doseči učinkovitega okvira za odkrivanje in preprečevanje makroekonomskih neravnovesij in se lahko ta okvir bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa sistem glob za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju.

2. Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.

Člen 2 Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. […/…].

Poleg tega se uporablja naslednja opredelitev:

- „izredne gospodarske razmere“ so razmere, v katerih se presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo šteje za izjemnega v smislu druge alinee člena 126(2)(a) Pogodbe in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97[5].

Člen 3 Globe

1. Svet na predlog Komisije naloži letno globo, če:

1. sta bila določena dva zaporedna roka v skladu s členoma 7(2) in 10(4) Uredbe (EU) št. […/…] in Svet nato v skladu s členom 10(4) navedene uredbe ugotovi, da zadevna država članica še vedno ni sprejela priporočenih korektivnih ukrepov, ali če

2. sta bila določena dva zaporedna roka v skladu s členoma 8(1) in 8(2) Uredbe (EU) št. […/…] in Svet nato v skladu s členom 8(2) navedene uredbe ugotovi, da je zadevna država članica ponovno predložila neprimeren načrt korektivnih ukrepov.

Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se s kvalificirano večino v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela predlog, odloči za njegovo zavrnitev. Svet lahko v skladu s členom 293(1) Pogodbe spremeni predlog.

2. Letna globa, ki jo predlaga Komisija, znaša 0,1 % BDP zadevne države članice v prejšnjem letu.

3. Komisija lahko z odstopanjem od odstavka 2 zaradi izrednih gospodarskih razmer ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo, v desetih dneh od sprejetja sklepov Sveta iz odstavka 1, predlaga zmanjšanje zneska globe ali njen preklic.

4. Če je država članica plačala letno globo za določeno koledarsko leto in Svet pozneje v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. […/…] ugotovi, da je država članica v zadevnem letu sprejela priporočene korektivne ukrepe, se globa, plačana za zadevno leto, vrne državi članici sorazmerno glede na čas.

Člen 4 Porazdelitev glob

Globe, zbrane v skladu s členom 3 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in se porazdelijo med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v smislu Uredbe (EU) št. […/…] in nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člen 126(6) Pogodbe, sorazmerno z njihovim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) upravičenih držav članic.

Člen 5 Glasovanje v Svetu

Za ukrepe iz člena 3 glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, in Svet ne upošteva glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Kvalificirana večina članov Sveta iz prejšnjega odstavka se določi v skladu s členom 238(3)(a) Pogodbe.

Člen 6 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] European Economy št. 2/2008, Evropska komisija, Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve.

[2] Komisija se je v preteklosti večkrat zavzela za poglobljeno in širše gospodarsko usklajevanje v euroobmočju, tudi v sporočilu z naslovom Letna izjava o euroobmočju 2009 in v sporočilu iz leta 2008 z naslovom „EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije“.

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL L […], […], […].

[5] UL L 209, 2.8.1997, str. 6.