[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.9.2010

COM(2010) 494 konč.

2010/0257 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike SEC(2010) 1097 final

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

Komisija je 10. oktobra 2007 objavila sporočilo o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (COM(2007) 575, t. i. modra knjiga). V sporočilu je izpostavila potrebo po oblikovanju in izvajanju celostnega, skladnega in skupnega sprejemanja odločitev glede oceanov, morij, obalnih območij in pomorskih sektorjev. S celostno pomorsko politiko se spodbuja medsektorski pristop h gospodarjenju z morji. Prav tako se spodbuja ugotavljanje in izkoriščanje sinergij med vsemi politikami EU, ki so povezane z morji, oceani, obalnimi območji in pomorskimi sektorji, tj. politikami, ki jih EU izvaja na področju okolja, pomorskega prometa, energije, raziskav, industrije in ribištva, ter regionalnimi politikami.

V akcijskem načrtu, ki je priložen sporočilu o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (SEC(2007) 1278), je Evropska komisija določila številne ukrepe, ki jih predlaga kot prvo fazo pri izvajanju nove celostne pomorske politike za Evropsko unijo. Na povabilo Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007, ki je podprl celostno pomorsko politiko EU[1], je Komisija 15. oktobra 2009 sprejela poročilo o napredku celostne pomorske politike EU[2]. V njem je povzela glavne dosežke na področju celostne pomorske politike (CPP) in začrtala pot za naslednjo izvedbeno fazo[3].

Svet za splošne zadeve je v sklepih z dne 16. novembra 2009 poudaril pomen financiranja za nadaljnje oblikovanje in izvajanje CPP ter Komisijo pozval, „naj v okviru veljavne finančne perspektive predloži predloge za financiranje ukrepov celostne pomorske politike, ki naj bi začeli veljati do leta 2011“.

Nadaljnje oblikovanje in izvajanje celostne pomorske politike v skladu s smernicami, ki jih je začrtala Komisija in podprl Svet, sta ogrožena zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje potrebnih ukrepov v preostalem obdobju (2011–2013) sedanje finančne perspektive. Ukrepi CPP so se do zdaj financirali na podlagi člena 49(6)(a) in (b) finančne uredbe in člena 32 njenih izvedbenih pravil, ki določata financiranje pilotskih projektov in pripravljalnih ukrepov[4]. Vendar se pilotni projekti in pripravljalni ukrepi celostne pomorske politike lahko financirajo le do konca leta 2010.

Potrebna je nadaljnja zanemarljiva finančna podpora, da bi EU lahko izvajala in nadalje oblikovala celostno pomorsko politiko ter sledila krovnim ciljem, ki jih je Komisija določila v modri knjigi oktobra 2007 in potrdila v poročilu o napredku oktobra 2009, Svet za splošne zadeve pa jih je potrdil v sklepih 16. novembra 2009. To financiranje bo Komisiji omogočilo, da skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi še naprej izvaja dejavnosti za proučevanje možnosti, ki so se že začele s pripravljalnimi ukrepi in pilotnimi projekti, ter nadalje oblikuje in pripravi konkretne možnosti za izvajanje celostne pomorske politike v skladu s smernicami iz poročila o napredku z dne 15. oktobra 2009.

PREDHODNO OCENJEVANJE

Ta zakonodajni predlog ne opredeljuje nove politike niti ne določa novih ciljev. V tej fazi se ne pričakujejo znatni daljnosežni učinki ali nove posledice za politiko. Zato predlogu ni priložena ocena učinka. Če bodo imeli nadaljnji ukrepi občutne učinke ali posledice za politiko, se jim bodo priložile ustrezne ocene učinka.

Komisija je v skladu s členom 27(4) finančne uredbe in členom 21(1) njenih izvedbenih pravil predhodno ocenila bistvene vidike predlaganega programa o financiranju. Ta predhodna ocena je priložena zakonodajnemu predlogu in vsebuje pregled predlaganega programa financiranja. Posebej so obravnavani politični kontekst, opredelitev problema, glavni cilji progama, dodana vrednost finančnega sodelovanja Skupnosti in glavne oziroma alternative možnosti politike, ki jih je treba oceniti.

V predhodni oceni so opredeljene tri alternative možnosti politike, in sicer:

1. brez nadaljnjega ukrepanja;

2. zanemarljiv, vendar razumno višji finančni prispevek EU v primerjavi z dosedanjimi pripravljalnimi ukrepi in pilotnimi projekti za nadaljnjo proučevanje možnosti in neprekinjeno uresničevanje CPP v vseh nadaljnjih fazah oblikovanja;

3. popolno financiranje.

Navedene tri ključne možne politike so bile upoštevane pri naslednjih strateških usmeritvah CPP[5]:

- celostno gospodarjenje z morji na vseh ravneh;

- dejavnosti v zvezi z morskimi bazeni;

- medsektorski instrumenti za oblikovanje celostne politike;

- opredelitev trajnostnih meja človekovih dejavnosti v okviru Okvirne direktive o morski strategiji;

- spodbujanje mednarodne razsežnosti CPP in vodilne vloge Evrope na tem področju;

- trajnostna gospodarska rast, zaposlovanje in inovacije;

- večja prepoznavnost pomorske Evrope.

Vsaka politika je bila ocenjena glede na naslednja merila: (i) učinkovitost politike pri doseganju zadanih ciljev in ustrezne koristi; (ii) izvedljivost izbrane politike; (iii) vpliv na proračun EU.

Glavne ugotovitve so podane v naslednji razpredelnici:

OCENA MOŽNOSTI | Učinkovitost pri doseganju zadanih ciljev in ustrezne koristi visoka (+++) srednje velika (+/–) majhna (–––) | Izvedljivost visoka (+) srednje velika (+/–) majhna (–) | Vpliv na proračun EU pozitiven (+ do +++) negativen (– do –––) | Splošna ocena pozitivna (+ do +++) negativna (– do –––) |

Možnost 1 Brez nadaljnjega ukrepanja | ––– | + | proračunska sredstva – človeški viri – upravni odhodki – | – |

Možnost 2 Zanemarljiv finančni prispevek EU | +++ | + | proračunska sredstva + človeški viri + upravni odhodki + | + |

Možnost 3 Popolno financiranje | +++ | – | proračunska sredstva +++ človeški viri ++ upravni odhodki ++ | – |

Brez nadaljnjega ukrepanja (možnost 1):

Možnost 1 je nedvomno izvedljiva in ne bi vplivala na proračun EU. Če za celostno pomorsko politiko v obdobju 2011–2013 nadaljnji ukrepi za financiranje dejavnosti ne bi bili sprejeti, bi to pomenilo, da ne bi bilo mogoče izpolniti zadanih splošnih in posebnih ciljev programa.

To bi hkrati pomenilo, da Komisija ne bi dosegla ciljev politike, ki jih je določila v modri knjigi oktobra 2007 in potrdila v poročilu o napredku oktobra 2009, Svet za splošne zadeve pa jih je potrdil v sklepih 16. novembra 2009. Zato se možnost 1 izključi.

Zanemarljiv finančni prispevek EU (možnost 2):

Ta možnost sicer vpliva na proračun EU, vendar ima tudi več prednosti. Je izvedljiva, stroškovno učinkovita in bi znatno prispevala k doseganju ciljev iz oddelka 2.3. EU bi omogočila, da še naprej proučuje možnosti za nadaljnje oblikovanje CPP in jo začne izvajati s konkretnimi ukrepi na določenih področjih. Tako bi kratko- do dolgoročno zagotovila dosledno in hitro izvajanje celostne pomorske politike.

Popolno financiranje (možnost 3):

S to možnostjo bi Komisija znatno lažje dosegla zadane cilje in prednostne naloge CPP, vendar možnost 3 na tej stopnji ni primerna. Na tej stopnji oblikovanja CPP namreč ne bi bilo mogoče izplačati znatno višjih zneskov od predvidenih, zato ta možnost ni politično izvedljiva. Tako države članice kot tudi Komisija še nimajo konkretnih političnih možnosti, za katere bi lahko porabile dodatni denar. Komisija tudi nima človeških virov za upravljanje popolnega financiranja. Poleg tega bi se bilo nesmiselno odločiti za popolno izvajanje, ne da bi koncepte prej preskusili v bolj omejenem obsegu.

Zaradi pomislekov pri možnostih 1 in 3 ter močnega interesa Skupnosti za kratko- do dolgoročno doseganje ciljev CPP je najprimernejša rešitev zanemarljiv finančni prispevek EU za financiranje dejavnosti CPP za obdobje 2011–2013.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Pogodba za celostno pomorsko politiko EU ne vsebuje izrecne pravne podlage. Obravnava pa številna področja politik EU, ki so povezana z morji in obalami, npr. ribištvo, svobodo, varnost in pravice, promet, industrijo, ozemeljsko kohezijo, raziskave, okolje, energijo in turizem. Predlagani zakonodajni akt tako temelji na členu 43(2), členu 74, členu 77(2), členu 91(1), členu 100(2), členu 173(3), členu 175, členu 188, členu 192(1), členu 194(2) in členu 195(2).

Subsidiarnost in sorazmernost

Kot je bilo poudarjeno v modri knjigi, sprejeti oktobra 2007, in priloženem akcijskem načrtu, je treba vsak ukrep na ravni EU, namenjen nadaljnjemu oblikovanju in izvajanju celostne pomorske politike, izvajati ob upoštevanju načela subsidiarnosti, kot je določeno tudi v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Na področju celostne pomorske politike ukrepanje na ravni EU utemeljujejo medsektorska in nadnacionalna narava dejavnosti in sinergije med sektorskimi politikami. Cilj je oblikovati celovito strategijo za rast in trajnost za oceane, morja, obalna območja in medsektorske elemente pomorskih sektorjev. Zaradi čezmejnih vidikov je treba izpostaviti zlasti dejavnosti, povezane z medsektorskimi instrumenti politike, medsektorskimi pomorskimi ukrepi in mednarodno razsežnostjo celostne pomorske politike. Med te instrumente in dejavnosti spadajo skupno okolje za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU, pomorsko prostorsko načrtovanje, celostno upravljanje obalnega pasu ter mreža pomorskih podatkov in znanja.

Ukrepi na ravni Unije, s katerimi bi se celostna pomorska politika izvajala, ne bi negativno vplivali na podobne ukrepe držav članic ali regij. Medsektorski ukrepi, sprejeti na različnih upravnih ravneh, bi se vzajemno dopolnjevali in okrepili. Celotni potencial optimiziranega oblikovanja pomorske politike bo izkoriščen le, če se bo celostni pristop uveljavil v vsaki upravni ravni[6]. Ukrepi na ravni Unije na področju pomorske politike bodo zato zagotovili jasne koristi zaradi njihovega obsega in učinkov v primerjavi z dejavnostmi in ukrepi, ki bi se izvajali le na ravni držav članic in regij. Svet je v sklepih z dne 16. novembra 2009 v zvezi s poročilom o napredku celostne pomorske politike z dne 15. oktobra države članice in Komisijo pozval, naj nadaljujejo svoje dejavnosti ter pri tem ustrezno upoštevajo subsidiarnost in sorazmernost, prav tako je pozdravil dosežke Komisije in držav članic ter prihodnje usmeritve CPP.

Ukrepanje na ravni Unije v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji in načelom sorazmernosti ne sme presegati okvirov, potrebnih za doseganje zastavljenih ciljev. Ta predlog CPP je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ukrepi na ravni Unije na področju celostne pomorske politike ne presegajo okvirov, potrebnih za izpolnjevanje določenih ciljev. Dopušča čim več prostora za nacionalno sprejemanje odločitev ter upošteva uveljavljene nacionalne dogovore in pravne rede.

Ukrepanje na ravni Unije na področju celostne pomorske politike bi povečalo koristi ukrepov, ki jih države članice že izvajajo, in poleg sredstev držav članic zagotovilo še dodatna sredstva. Ta sredstva bi bila sorazmerna, saj bi državam članicam, regijam ali regionalnim zainteresiranim stranem omogočila učinkoviteje izpolnjevati cilje celostne pomorske politike[7].

PODROBNA RAZLAGA CILJEV PREDLOGA

Potrebna je uredba Evropskega parlamenta in Sveta, da se sprejme program za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike. Splošni cilj predlaganega programa je zagotoviti zadostna finančna sredstva za nadaljnje oblikovanje in izvajanje celostne pomorske politike. Program bi temeljil na modri knjigi in akcijskem načrtu, ki ju je Komisija sprejela leta 2007; z njim bi se nadaljevalo izvajanje pripravljalnih ukrepov in pilotnih projektov, izvajal pa bi se od januarja 2011 do decembra 2013.

Kot je navedeno v členu 1 in členu 2 predlagane uredbe, naj bi se z ukrepi in dejavnostmi, ki bodo financirani v okviru predlaganega programa, izpolnili naslednji cilji in prednostne naloge, ki jih je Komisija določila v modri knjigi leta 2007 in potrdila v poročilu o napredku leta 2009, Sveta za splošne zadeve pa jih je potrdil v sklepih z dne 16. novembra 2009:

- nadaljnje oblikovanje ter izvajanje celostnega gospodarjenja z morji in celovitih pristopov na ravni držav članic in obalnih regij;

- hitro in dosledno izvajanje celostnih strategij za morske bazene po vsej Evropi, ki bo prilagojeno potrebam posameznega morskega območja;

- nadaljnje oblikovanje in izvajanje medsektorskih instrumentov za oblikovanje celostne politike, med drugim z evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke, celostni pomorski nadzor, zlasti z vzpostavitvijo skupnega okolja za izmenjavo informacij, pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnega pasu;

- nadaljnja opredelitev v letih trajnostnih meja človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, v okviru Okvirne direktive o morski strategiji ob ustreznem upoštevanju njihovega skupnega učinka na podlagi ekosistemskega pristopa;

- spodbujanje mednarodne razsežnosti celostne pomorske politike z izboljšanjem in spodbujanjem dialoga, sodelovanja in usklajevanja s tretjimi državami, tudi tistimi državami, ki mejijo na evropski morski bazen, ali akterji v tretjih državah kot tudi z mednarodnimi partnerji in organizacijami glede celovite pomorske politike, pri čemer se upošteva usklajenost z ukrepi drugih sektorskih politik;

- ponovna usmeritev na trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje in inovacije;

- večja prepoznavnost pomorske Evrope, spodbujanje in olajševanje izmenjave informacij in najboljših praks, izkoriščanje in okrepitev sinergij in dialoga z zainteresiranimi stranmi in med njimi o gospodarjenju z morji in področjih politike, ki se nanašajo na oceane, morja in obale, ali vzpostavitev forumov in omrežij za medsektorsko sodelovanje na horizontalni ravni in ravni morskih bazenov.

POSLEDICE ZA PRORAčUN

Finančni okvir za izvajanje programa za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike v skladu s predlagano uredbo obsega 50 000 000 EUR in se uporablja od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013. V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu, sta obrazložena vpliv na poračun ter potrebna prerazporeditev človeških in upravnih virov.

2010/0257 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), člena 74, člena 77(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), člena 175, člena 188, člena 192(1), člena 194(2) in člena 195(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

4. Komisija je v sporočilu o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (COM(2007) 575, 10.10.2007) poudarila, da je glavni cilj celostne pomorske politike oblikovati in izvajati celostno, koherentno in skupno sprejemanje odločitev v zvezi z oceani, morji, obalnimi območji in pomorskimi sektorji.

5. V akcijskem načrtu, ki je priložen sporočilu o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (SEC(2007) 1278), je Evropska komisija določila številne ukrepe, ki jih predlaga kot prvo fazo pri izvajanju nove celostne pomorske politike za Evropsko unijo.

6. V poročilu o napredku celostne pomorske politike EU, sprejetem 15. oktobra 2009, so povzeti glavni dosedanji dosežki na področju CPP, začrtana pa je tudi pot za naslednjo izvedbeno fazo.

7. Svet za splošne zadeve je v sklepih z dne 16. novembra 2009 poudaril pomen financiranja za nadaljnje oblikovanje in izvajanje CPP ter Komisijo pozval, „naj v okviru veljavne finančne perspektive predloži predloge za financiranje ukrepov celostne pomorske politike, ki naj bi začeli veljati do leta 2011“[10].

8. Potrebna je nadaljnja finančna podpora EU, da bi Unija lahko izvajala in nadalje oblikovala celostno pomorsko politiko v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2008 o celostni pomorski politiki[11] ter sledila krovnim ciljem, ki jih je Komisija določila v modri knjigi oktobra 2007 in potrdila v poročilu o napredku oktobra 2009, Sveta za splošne zadeve pa jih je potrdil v sklepih z dne 16. novembra 2009.

9. Financiranje EU mora biti usmerjeno v proučevanje ukrepov, namenjenih spodbujanju strateških ciljev celostne pomorske politike, med drugim v celostno gospodarjenje z morji na vseh ravneh, nadaljnje oblikovanje in izvajanje celostnih strategij za morske bazene, prilagojenih posebnim potrebam različnih evropskih morskih bazenov, v opredelitev trajnostnih meja človekovih dejavnosti v okviru Okvirne direktive o morski strategiji, ki predstavlja okoljski steber celostne pomorske politike, pri čemer je treba ustrezno upoštevati skupni učinek človekovih dejavnosti na podlagi ekosistemskega pristopa, nadaljnje sodelovanje zainteresiranih strani v celostnih programih gospodarjenja z morji, nadaljnje oblikovanje medsektorskih instrumentov za oblikovanje celostne politike kot tudi spodbujanje mednarodne razsežnosti celostne pomorske politike ter trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost.

10. Vse prednostne naloge in cilji celostne pomorske politike niso zajeti v drugih instrumentih EU, npr. Kohezijskem skladu, Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem skladu za ribištvo, sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, instrumentu za predpristopno pomoč ter Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva, zato je treba sprejeti program za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike (v nadaljnjem besedilu: program).

11. Izvajanje programa v tretjih državah mora prispevati k oblikovanju ciljev države upravičenke in biti skladno z drugimi instrumenti EU na področju sodelovanja, vključno s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih politik EU.

12. Program mora dopolnjevati obstoječe in prihodnje finančne instrumente, ki so jih ali jih bodo zagotovile države članice na nacionalni ali podnacionalni ravni za spodbujanje varovanja in trajnostnega izkoriščanja oceanov, morij in obal.

13. Prav tako je treba določiti pravila za načrtovanje ukrepov in upravičenost izdatkov, višino finančne pomoči Unije in glavne pogoje, pod katerimi bo ta zagotovljena, ter splošni poračun programa.

14. Program je treba izvajati v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, (v nadaljevanju: finančna uredba)[12] in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[13].

15. Da bi Komisija lahko spremljala izvajanje te uredbe, je treba omogočiti financiranje izdatkov, nastalih s spremljanjem, preverjanjem in ocenjevanjem.

16. Letne programe dela za izvajanje programa je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[14].

17. Pri financiranju ukrepov na podlagi te uredbe je treba zaščititi finančne interese Unije z uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[15], Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[16] ter Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[17].

18. Da bi zagotovili učinkovitost financiranja Unije, je treba dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, redno ocenjevati.

19. Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in ker jih je zaradi obsega in učinkov ukrepov, ki bodo financirani v okviru programa, mogoče bolje doseči na ravni Evropske unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba ustanavlja program za podporo ukrepom, namenjenih nadaljnjemu spodbujanju oblikovanja in izvajanja celostne pomorske politike (v nadaljnjem besedilu: program).

Člen 2

Splošni cilji

Splošni cilji programa so:

(a) spodbujati oblikovanje in izvajanje celostnega upravljanja pomorskih in obalnih zadev ter celostnih strategij za morske bazene;

(b) prispevati k oblikovanju medsektorskih instrumentov politike za vsa področja, povezana z morjem ali obalo;

(c) podpirati skupno oblikovanje politike ter spodbujati trajnostno izkoriščanje morskih in obalnih virov ter trajnostno gospodarsko rast, inovacije in zaposlovanje v pomorskih sektorjih in obalnih regijah v skladu s prednostnimi nalogami in ukrepi sektorskih politik;

(d) nadalje opredeliti trajnostne meje človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, v okviru Okvirne direktive o morski strategiji;

(e) izboljšati in okrepiti zunanje sodelovanje in usklajevanje v zvezi s cilji celostne pomorske strategije.

Člen 3

Posebni cilji

1. V skladu s cilji iz člena 2(a), (b), (c) in (d) je cilj program:

(a) spodbujati države članice ali regije k oblikovanju ali uvedbi celostnega gospodarjenja z morji;

(b) spodbujati in krepiti dialog in sodelovanje z zainteresiranimi stranmi in med njimi o medsektorskih zadevah, povezanih s celostno pomorsko politiko;

(c) lažje izkoriščati sinergije, izmenjevati informacije in najboljše prakse na področju pomorske politike, vključno z njenim oblikovanjem in procesi sprejemanja odločitev kot tudi sektorskimi politikami, ki vplivajo na regionalna morja in obalna območja;

(d) spodbujati ustanovitev forumov in omrežij za medsektorsko sodelovanje, v katere bi bili vključeni interesi industrije, raziskovalnih skupnosti, regij, nacionalnih organov in nevladnih organizacij;

(e) pospeševati oblikovanje skupnih metod in pristopov.

2. V skladu s ciljem iz člena 2(b) je cilj programa oblikovati:

(a) skupno okolje za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU, ki spodbuja medsektorske in čezmejne dejavnosti nadzora ter krepi varno uporabo morskega prostora, ob upoštevanju oblikovanja sektorskih politik nadzora, pri čemer se ustrezno prispeva k potrebnemu oblikovanju teh politik;

(b) pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnega pasu, pri čemer sta oba temeljni sredstvi za upravljanje na podlagi ekosistemskega pristopa, ter trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij;

(c) obsežno in javno dostopno visokokakovostno zbirko pomorskih podatkov in znanja, ki olajšuje izmenjavo, ponovno uporabo in razširjanje teh podatkov med različne skupine uporabnikov ter z uporabo spletnih orodij zagotavlja vizualizacijo pomorskih informacij.

3. V skladu s ciljem iz člena 2(e) in z namenom, da se dopolnijo sektorske politike, je cilj programa izboljšati in krepiti sodelovanje na področju medsektorskih ukrepov s:

(a) tretjimi državami, tudi tistimi državami, ki mejijo na evropski morski bazen,

(b) akterji v tretjih državah,

(c) mednarodnimi partnerji in organizacijami, zlasti v zvezi z mednarodnimi zavezami za obnovo ekosistemov in drugimi primernimi sporazumi.

4. Posebni cilji iz odstavka 3 se izvajajo v skladu s posebnimi cilji iz odstavkov 1 in 2 ter instrumenti EU na področju sodelovanja, pri čemer se upoštevajo cilji nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij.

Člen 4

Upravičeni ukrepi

V okviru programa se lahko odobri finančna pomoč za ukrepe, ki so v skladu s cilji iz členov 2 in 3, na primer:

(a) študije in programi sodelovanja;

(b) obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks, spodbujanje ozaveščenosti in s tem povezane komunikacijske dejavnosti in dejavnosti razširjanja informacij, vključno z oglaševalskimi kampanjami, prireditve ter vzpostavljanje in vzdrževanje spletišč;

(c) konference, seminarji, delavnice in forumi, namenjeni zainteresiranim stranem;

(d) zbiranje, spremljanje in vizualizacija znatne količine podatkov in najboljših praks ter podatkovna zbirka o regionalnih projektih, ki jih financira Unija, ter zagotavljanje dostopa le-teh javnosti, kjer je to primerno, tudi z ustanovitvijo sekretariata za opravljanje ene ali več teh nalog;

(e) ukrepi v zvezi z medsektorskimi instrumenti, vključno s testnimi projekti.

Člen 5

Vrsta finančne intervencije

1. Finančna pomoč Unije se lahko odobri v obliki:

(a) nepovratnih sredstev;

(b) pogodbe za izvedbo javnih naročil:

(c) upravnih dogovorov s Skupnim raziskovalnim središčem.

2. V okviru programa se lahko dodelijo tako nepovratna sredstva za ukrepe kot tudi nepovratna sredstva za poslovanje. Če v Uredbi (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljevanju: finančna uredba) ni določeno drugače, se upravičenci do nepovratnih sredstev ali pogodb za izvedbo javnih naročil izberejo z razpisom za zbiranje predlogov ali pozivom k oddaji ponudb.

Člen 6

Upravičenci

1. Finančna pomoč v okviru programa se lahko odobri fizičnim ali pravnim osebam zasebnega ali javnega prava, vključno z agencijami Evropske unije.

2. V programu lahko sodelujejo tudi tretje države, zainteresirane strani iz tretjih držav ter mednarodne organizacije ali organi, ki si prizadevajo za dosego enega ali več splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3.

3. Upravičenost za sodelovanje v postopku se določi v ustreznih razpisih za zbiranje predlogov ali pozivih k oddaji ponudb.

Člen 7

Izvedbeni postopki

1. Komisija izvaja program v skladu s finančno uredbo.

2. Komisija za izvajanje programa v skladu s cilji iz členov 2 in 3 sprejme letne programe dela v skladu s postopkom iz člena 13(2).

3. V letnem programu dela so glede nepovratnih sredstev podrobno navedeni:

(a) prednostne naloge leta, cilji, ki naj bi se izpolnili, in predvideni rezultati s proračunskimi sredstvi, odobrenimi za proračunsko leto;

(b) naslovi in vsebina ukrepov;

(c) izvedbene podrobnosti;

(d) bistvena merila za izbor in odobritev, ki se uporabljajo za izbiro predlogov;

(e) po potrebi okoliščine, ki na podlagi ene od izjem, določenih v členu 168 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 upravičujejo, da se nepovratna sredstva odobrijo brez razpisa za zbiranje predlogov;

(f) najvišji proračun in največja možna stopnja sofinanciranja ukrepa; kadar je predvidenih več stopenj, merila za uporabo vsake stopnje;

(g) časovni razpored razpisov za zbiranje predlogov.

4. V letnem programu dela so glede pogodb za izvedbo javnih naročil podrobno navedeni:

(a) naslovi in vsebina ukrepov;

(b) najvišji znesek za ukrep;

(c) namen ukrepov;

(d) izvedbene podrobnosti;

(e) okvirno časovno obdobje za začetek postopkov za dodelitev javnih naročil.

5. Dejavnosti iz člena 9 niso zajete v letnem programu dela.

Člen 8

Proračunska sredstva

1. Finančni okvir za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013 obsega 50 000 000 EUR.

2. Proračunska sredstva za izvajanje programa se vključijo v letna odobrena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 9

Tehnična pomoč

1. Finančni okvir iz člena 8 lahko zajema tudi nujne izdatke, nastale s pripravljalnimi ukrepi, spremljanjem, nadzorom, revizijo in ocenjevanjem, ki so neposredno potrebni za učinkovito in uspešno izvajanje uredbe ter doseganje njenih ciljev.

2. Dejavnosti iz odstavka 1 lahko obsegajo študije, sestanke strokovnjakov, izdatke za informacijska orodja, sisteme in omrežja ter kakršno koli drugo tehnično, znanstveno in upravo pomoč kot tudi strokovno znanje in izkušnje, ki jih Komisija potrebuje za izvajanje te uredbe.

Člen 10

Spremljanje

1. Upravičenec do finančne pomoči Komisiji predloži tehnična in finančna poročila o napredku pri dejavnostih, ki se financirajo v okviru programa. V treh mesecih po koncu projekta predloži tudi končno poročilo.

2. Ne glede na revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 287 Pogodbe, in ne glede na preglede v skladu s členom 322(1)(b) Pogodbe uradniki in drugo osebje Komisije izvajajo preglede na kraju samem ter vzorčne preglede projektov in drugih ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, ter zlasti preverjajo skladnost s cilji programa in upravičenost ukrepov, kot je določeno v členih 2, 3 in 4 te uredbe.

3. Pogodbe in sporazumi, sklenjeni na podlagi te uredbe, vsebujejo določbe zlasti o finančnem in siceršnjem nadzoru, ki ga izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga za to pooblasti Komisija, ter o revizijah, ki jih opravi Računsko sodišče, po potrebi na kraju samem.

4. Upravičenec do finančne pomoči hrani pet let po zadnjem izplačilu za Komisijo vso dokazno dokumentacijo v zvezi z izdatki, nastalimi s projekti.

5. Na podlagi rezultatov poročil in vzorčnih pregledov iz odstavkov 1 in 2 Komisija po potrebi prilagodi višino prvotno odobrene finančne pomoči ali pogoje za njeno odobritev ter časovni razpored plačil.

6. Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo ustrezno ter v skladu z določbami te uredbe in finančne uredbe.

Člen 11

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1. Komisija zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, financiranih v okviru programa, finančni interesi Unije zaščiteni s:

(a) preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji ali drugim nezakonitim dejavnostim,

(b) učinkovitimi pregledi,

(c) izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter

(d) uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni v primeru odkritja nepravilnosti.

2. Za namene odstavka 1 Komisija deluje v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.

3. Če Komisija ugotovi nepravilnosti, vključno z neupoštevanjem določb te uredbe ali posameznega sklepa, pogodbe ali sporazuma o odobritvi te finančne pomoči, ali če je očitno, da je bila narava ukrepa spremenjena brez odobritve Komisije ali da sprememba nasprotuje pogojem za izvedbo ukrepa, lahko Komisija zmanjša, ustavi izplačilo ali zahteva vračilo odobrenega zneska finančne pomoči za ukrep.

4. Če upravičenec ne upošteva rokov ali če napredek, dosežen pri izvajanju ukrepa, le delno upraviči odobreno finančno pomoč, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku predloži svoje stališče. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija preostalo finančno pomoč ukine in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5. Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili vrnjeni pravočasno, se v skladu s pogoji iz finančne uredbe prištejejo obresti.

6. V tem členu „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev določb zakonodaje Unije ali vsako kršitev pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta in ki z neupravičenim izdatkom povzroči ali bi lahko povzročila škodo splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih upravlja Unija.

Člen 12

Ocenjevanje

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadnem ocenjevanju najpozneje do 31. decembra 2014.

Člen 13

Svetovalni odbor

1. Komisiji pri pripravi letnih programov dela iz člena 7(2) pomaga svetovalni odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Pomorska politika

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. 11 09 05 Program za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike (CPP)

11 01 04 07 Program za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike (CPP) – Izdatki za upravno poslovodenje

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Od 1. januarja 2011 do 31. december 2013

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

11 09 05 | neobvezni/obvezni ni podatkov | dif.[18] | DA | NE | NE | št. 2 |

11 01 04 07 | neobvezni/obvezni ni podatkov | nedif.[19] | DA | NE | NE | št. 2 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2011 | 2012 | 2013 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[20] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 16,260 | 16,560 | 16,780 | 49,600 |

Odobritve plačil (OP) | b | 7,355 | 14,443 | 17,512 | 39,310 |

Upravni odhodki, ki jih krije referenčni znesek[21] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0,100 | 0,100 | 0,200 | 0,400 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a + c | 16,360 | 16,660 | 16,980 | 50,000 |

Odobritve plačil | b + c | 7,455 | 14,543 | 17,712 | 39,710 |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 1,000 | 1,000 | 1,000 | 3,000 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0,155 | 0,157 | 0,160 | 0,472 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a + c + d + e | 17,515 | 17,817 | 18,140 | 53,472 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b + c + d + e | 8,610 | 15,700 | 18,872 | 43,182 |

Pričakuje se, da bodo odobritve plačil, ki so potrebne za leti 2014 in 2015 ter so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti za odhodke iz poslovanja med obdobjem 2011–2013, skupaj znašale 10 290 EUR. |

Podrobnosti o sofinanciranju |

Organ, ki sofinancira ukrep | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |

f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a + c + d + e + f |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2011 | 2012 | 2013 |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 9,4 | 9,4 | 9,4 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kriti kratkoročno ali dolgoročno

Nadaljnje izvajanje dejavnosti, s katerimi naj bi se proučile možnosti za nadaljnje oblikovanje in izvajanje celostne pomorske politike.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Evropske unije ter skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in morebitne sinergije

Predlagani proračun mora dopolnjevati in krepiti obstoječe in prihodnje finančne instrumente. Prizadevanja v okviru programa morajo dopolnjevati, kjer je to primerno, ustrezne politike Unije, povezane z veljavnimi mednarodnimi in regionalnimi konvencijami in/ali sporazumi z državami, ki niso članice EU in so dejavne v posameznih regijah, ter navedene pobude tesno povezovati, s čimer se bodo kar najbolj povečale njihove splošne koristi. Posamezni ukrepi bodo dodatno dopolnili trenutno delo na makroreginalnih strategijah EU.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Glej člena 2 in 3 uredbe.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

Proračunske odobritve za ukrepe, ki se financirajo v okviru programa, izvršuje Komisija centralizirano v skladu s členom 53(a) finančne uredbe. Kljub temu druge metode izvrševanja proračuna niso izključene.

6. SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

6.1. Sistem spremljanja

Tehnično in finančno izvajanje ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, spremlja Komisija s pomočjo poročil o napredku, ki jih Komisiji predloži upravičenec, in s pregledi na kraju samem. Upravičenec v treh mesecih po koncu projekta predloži tudi končno poročilo. Za projekte in druge ukrepe, ki se financirajo v okviru programa, se opravijo tudi revizije, vključno z revizijami, ki jih opravijo zunanji izvajalci.

6.2. Ocenjevanje

6.2.1. Predhodno ocenjevanje

V obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen predlogu, je podan pregled ključnih ugotovitev in rezultati predhodnega ocenjevanja.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem ocenjevanju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Da bi izdelali predloge za ukrepe EU na tem področju, so se v obdobju 2008–2010 začeli izvajati številni pilotni projekti in pripravljalni ukrepi.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega ocenjevanja

Za celotni program se bo opravilo naknadno ocenjevanje, ki ga je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2014.

V skladu s členom 27(4) finančne uredbe in člena 21(3) njenih izvedbenih pravil bo ocenjevanje celostnega pomorskega nadzora in pomorskega prostorskega načrtovanja potekalo v letu 2012, projekt Znanje o pomorstvu pa bo ocenjen leta 2013.

7. Ukrepi proti goljufijam

Predlagana uredba se v členu 10 sklicuje na Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[22], Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi,[23] in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[24].

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | 2011 | 2012 | 2013 |

Realizacija 1: Stalni usklajevalni forum za medregionalno sodelovanje pri ocenjevanju, določanju ciljev in spremljanju morskih voda z vključitvijo OSPAR, Barcelonske konvencije, HELCOM in Bukareške konvencije | 1 | 0,200 | 1 | 0,200 | 1 | 0,300 | 0,700 |

Realizacija 2: Redne delavnice o napredku pri doseganju dobrega okoljskega stanja morskih voda severovzhodnega Atlantika, Sredozemskega morja, Baltskega morja in Črnega morja | 1 | 0,100 | 1 | 0,100 | 1 | 0,100 | 0,300 |

Ukrep 2: Podpora oblikovanju metodoloških standardov za dobro okoljsko stanje morij na podlagi Okvirne direktive o morski strategiji | 1 | 0,700 | 1 | 0,300 | 1 | 0,500 | 1,500 |

Ukrep 3: Študija o izvoru, obsegu in možnih ukrepih v zvezi z morskimi odpadki, vključno s t. i. plastično juho, kot prispevek k obravnavanju medsekorskega problema v okviru ekosistemskega pristopa (povezava z deskriptorjem 10 v Prilogi I k Okvirni direktivi o morski strategiji) | 1 | 0,400 | 1 | 0,500 | 1 | 0,600 | 1,500 |

Ukrep 4: Projekt za določitev načina podpore Evropske komisije v skladu s členom 5(3) Okvirne direktive o morski strategiji za regije, opredeljene kot pilotni projekt, v katerih je stanje morja tako kritično, da je ukrepanje nujno potrebno | 1 | 0,200 | 1 | 0,200 | 1 | 0,300 | 0,700 |

Ukrep 5: Projekt o okojskih vidikih Arktike v okviru sodelovanja za zaščito severovzhodnega Atlantika | 1 | 0,400 | 0,400 |

2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki ali začasno osebje[26] (11 01 01) | A*/AD | 4,00 | 4,00 | 4,00 |

B*, C*/AST | 2,40 | 2,40 | 2,40 |

Osebje[27], financirano po členu 11 01 02 | 3,00 | 3,00 | 3,00 |

Drugo osebje[28], financirano po členu 11 01 04/05 |

SKUPAJ | 9,40 | 9,40 | 9,40 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Sestava projektnih nalog za študije, priprava razpisov za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva in pozivov k oddaji ponudb, pogajanja o nepovratnih sredstvih, predhodno preverjanje, naknadni nadzor, organiziranje sestankov, ocenjevanje predlogov in ponudb, spremljanje končnih izsledkov in obdelava izplačil.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta in zunanje osebje, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomestijo ali podaljšajo

Potrebe po človeških virih se krijejo z odobrenimi mesti, ki so že dodeljena za upravljanje tega ukrepa in/ali s prerazporeditvijo znotraj generalnega direktorata.

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih krije referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

1 Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) |

Izvajalske agencije[29] |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja | 0,100 | 0,100 | 0,200 | 0,400 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,100 | 0,100 | 0,200 | 0,400 |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki in začasno osebje (11 01 02 01) | 0,781 | 0,781 | 0,781 |

Osebje, financirano po členu 11 01 02 01 (napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) | 0,219 | 0,219 | 0,219 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 1,000 | 1,000 | 1,000 |

Izračun – Uradniki, začasni uslužbenci in osebje, financirano po členu 11 01 02 01 |

Finančni stroški človeških virov so ocenjeni na podlagi povprečnih stroškov, ki jih predloži Komisija za oceno človeških virov: uradnik in začasni uslužbenec: 122 000 EUR/leto napoteni nacionalni izvedenec: 73 000 EUR/leto pogodbeni uslužbenec: 64 000 EUR/leto |

8. 2. 6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

11 01 02 11 01 – Službena pot | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,060 |

11 01 02 11 02 – Sestanki strokovnjakov | 0,100 | 0,100 | 0,100 | 0,300 |

11 01 02 11 03 – Svetovalni odbor, ki pomaga Komisiji pri oblikovanju letnih programov dela iz člena 7(2) Uredbe o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike v skladu s členoma 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES (dva sestanka na leto) | 0,035 | 0,037 | 0,040 | 0,112 |

11 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

11 01 02 11 05 - Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,155 | 0,157 | 0,160 | 0,472 |

Potrebe po proračunskih sredstvih se krijejo iz sredstev, že odobrenih za izvajanje tega ukrepa in/ali prerazporejenih znotraj GD, po potrebi dopolnjenih z dodatnimi sredstvi, ki se lahko pristojnemu GD odobrijo v okviru postopka letne dodelitve sredstev glede na omejitve proračuna.

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije Strokovna skupina za pomorsko opazovanje in podatke bo nadzorovala projekte v zvezi z znanjem o pomorstvu in se sestala štirikrat na leto. Skupina že spremlja pripravljalne ukrepe in ocena temelji na izkušnjah s tega področja. Odhodki za sestanke svetovalnega odbora so bili ocenjeni na podlagi pravil Komisije o povračilu stroškov strokovnjakom. |

[1] Sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007 (dok. št. 16616/1/07 REV 1).

[2] COM(2009) 540 konč., 15.10.2009.

[3] Poročilu o napredku je priložen delovni dokument služb Komisije (SEC(2009) 1343), v katerem je podrobno opisan napredek, dosežen na področju ukrepov iz akcijskega načrta, ki je bil sprejet oktobra 2007.

[4] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 390/2006 z dne 30. decembra 2006), v nadaljnjem besedilu: finančna uredba, in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

[5] Poročilo o napredku celostne pomorske politike EU (COM(2009) 540 konč., 15.10.2009, str. 11–12) in akcijski načrt Komisije, priložen sporočilu o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (SEC(2007) 1278, 10.10.2007.

[6] Sporočilo Komisije „Smernice za celostni pristop k pomorski politiki: za najboljšo prakso pri celostnem upravljanju morij in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi“ – COM(2008) 395, 29.6.2008, str. 4.

[7] Pri celostnem pomorskem nadzoru bo na primer dejavnost na ravni EU omejena na doseganje medobratovalnosti med različnimi ravnmi informacij obstoječih sistemov, s čimer bi zadovoljili predhodno ugotovljene potrebe vseh uporabniških skupnosti na ravni EU in pri tem upoštevali načelo sorazmernosti. Vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij nikakor ne sme ovirati razvoja in nadgradnje obstoječih ali načrtovanih sektorskih informacijskih sistemov, dokler se upošteva potreba po medobratovalnosti, ki omogoča izmenjavo informacij z drugimi sistemi.

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] Sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o celostni pomorski politiki (dok št. 15175/1/09, str. 6).

[11] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2008 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (P6_TA(2008)0213)

[12] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[13] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[14] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[15] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[16] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[17] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[18] Diferencirana sredstva.

[19] Nediferencirana sredstva (v nadaljnjem besedilu: NS).

[20] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje 11 01 zadevnega naslova 11.

[21] Odhodki iz člena 11 01 04 naslova 11.

[22] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[23] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[24] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[25] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[26] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[27] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[28] Te stroške referenčni znesek krije.

[29] Navesti je treba sklic na ustrezno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga zadevnih izvajalskih agencij.