SL

|| EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.10.2010

COM(2010) 478 konč./2

 

CORRIGENDUM : annule et remplace le document COM(2010) 478 final Ajout de "Texte présentant de l'intérêt pour l'EEE" Concerne toutes les versions linguistiques

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih

{SEC(2010) 1048} {SEC(2010) 1049} {SEC(2010) 1050}  

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Predlagano priporočilo je del pobude Mladi in mobilnost, ki je vodilna pobuda EU v podporo strategiji Evropa 2020. Cilj pobude Mladi in mobilnost je „utrditi uspešnost in privlačnost evropskih visokošolskih institucij v mednarodnem okolju ter vsesplošno povečati kakovost vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v EU, pri čemer je treba združiti odličnost in enakost s spodbujanjem mobilnosti študentov in udeležencev usposabljanj, ter izboljšati položaj mladih na področju zaposlovanja“[1].

Eno glavnih področij ukrepanja pobude Mladi in mobilnost je podpiranje razvoja transnacionalne učne mobilnosti mladih. Učna mobilnost je pomemben način, kako lahko mladi okrepijo svojo prihodnjo zaposljivost in pridobijo nove poklicne kompetence, obenem pa se bolje razvijejo kot aktivni državljani. Pomaga jim pridobiti nova znanja ter razvite nove jezikovne in medkulturne kompetence. Bolj verjetno je, da bodo Evropejci, ki so mobilni v mladosti v obdobju učenja, mobilni tudi pozneje v življenju kot delavci. Delodajalci se zavedajo teh koristi in jih cenijo. Učna mobilnost ima tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju večje odprtosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zavodov za izobraževanje in usposabljanje, njihove bolj evropske in mednarodne narave, boljše dostopnosti ter večje učinkovitosti[2].

EU že dolgo uspešno podpira učno mobilnost s pomočjo različnih programov in pobud, med katerimi je najbolj znan program Erasmus[3]. Strukturni skladi prav tako podpirajo učno mobilnost. Pobuda Mladi in mobilnost bo podprla prizadevanja, da bi vsi mladi v Evropi do leta 2020 imeli možnost del svoje izobraževalne poti opraviti v tujini, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu[4].

Z zeleno knjigo Komisije Spodbujanje učne mobilnosti za mlade (julij 2009)[5] je bilo sproženo javno posvetovanje, kako je mogoče najbolje obravnavati ovire za mobilnost in razširiti možnosti za izobraževanje v tujini. Prispelo je več kot 3 000 odgovorov, vključno z odgovori nacionalnih in regionalnih vlad in drugih zainteresiranih strani[6] To kaže vsesplošno željo po spodbujanju učne mobilnosti v vseh delih izobraževalnega sistema (visokošolsko izobraževanje, šole, poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET), vendar tudi v neformalnem in priložnostnem učnem okolju, kot je prostovoljstvo. Odgovori prav tako potrjujejo, da mnoge ovire za mobilnost ostajajo. Zato Komisija v povezavi s sprejetjem sporočila Mladi in Mobilnost[7] predlaga priporočilo Sveta o učni mobilnosti kot podlago za novo usklajeno kampanjo med državami članicami, da bi se končno odstranile ovire za mobilnost. Spremljanje napredka se bo izvedlo s pomočjo „pregleda stanja na področju mobilnosti“, ki bo zagotovil primerjalno sliko, kako države članice napredujejo pri premagovanju teh ovir.

To priporočilo je nadaljevanje Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta št. 2001/613/ES z dne 10. julija 2001 o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti[8]. Priporočilo države članice poziva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev ovir za mobilnost teh skupin. Na tej osnovi so bili razviti različni instrumenti in sprejete politične pobude od leta 2001:

· Decembra 2004 sta Evropski parlament in Svet sprejela Odločbo o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti[9] – (Europass). Posamezniki ga lahko prostovoljno uporabljajo za boljše komuniciranje in predstavitev svojih kvalifikacij in usposobljenosti v Evropi.

· Učna mobilnost lahko prav tako prispeva k tekočemu delovanju notranjega trga, pri čemer oskrbi mlade Evropejce z boljšim znanjem tujega jezika ter medkulturnimi znanji in spretnostmi za njihovo poklicno življenje. Kar pa lahko olajša priznavanje poklicnih kvalifikacij med državami članicami na podlagi Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005[10].

· Evropska listina kakovosti za mobilnost je bila predlagana v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta št. 2006/961/ES z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja[11].

· Evropski okvir kvalifikacij za vseživljenjsko učenje[12], ki je bil uveden s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008, začenja delovati kot orodje za boljše prepoznavanje nacionalnih kvalifikacij v Evropi.

· Zelena knjiga Komisije o migracijah in mobilnosti: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU iz julija 2008[13] obravnava vprašanje, kako naj bi se izobraževalni sistemi bolje spopadali z izzivi, ki jih prinašajo priseljevanje in notranji tokovi mobilnosti v EU.

· Resolucija Sveta z dne 21. novembra 2008 – Boljše vključevanje vseživljenjske orientacije v strategije vseživljenjskega učenja[14] je upoštevala možnosti za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju ter tudi na trgu dela in je pozvala države članice, naj med drugim zagotovijo dostop do storitev usmerjanja za vse državljane.

· Priporočilo Sveta iz novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji[15] priznava, da je čezmejna mobilnost v Evropi lahko pomembno orodje za spodbujanje izobraževanja, zaposlovanja ter regionalne in socialne kohezije, pripomore pa lahko tudi k boljšemu vzajemnemu razumevanju in dejavnemu udejstvovanju v družbi. Priporočilo je, naj se več mladim da možnost sodelovanja v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah EU.

· V Sporočilu iz Bordeauxa o okrepljenem evropskem sodelovanju na področju poklicnega usposabljanja (kopenhagenski proces) iz decembra 2008[16] in tudi v povezanih Sklepih Sveta[17] je bilo poudarjeno, da mora imeti mobilnost delavcev, učencev in učiteljev iz enega sistema usposabljanja v drugi ter iz ene države v drugo prednost v sistemih VET.

· Sporočilo Konference evropskih ministrov za visoko izobraževanje znotraj evropskega visokošolskega prostora (bolonjski proces) iz aprila 2009[18] postavilo cilj, da naj bi vsaj do leta 2020 20 % diplomantov iz evropskega visokošolskega prostora preživelo neko obdobje študija ali usposabljanja v tujini.

· Sklepi Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ECET 2020“) z dne 12. maja 2009[19] so postavili strateški cilj, naj bi izobraževanje v tujini „postalo pravilo in ne izjema“. Komisijo pozivajo, naj pripravi predloge za možna merila, zlasti na področju mobilnosti, sprva s poudarkom na področju visokošolskega izobraževanja, in tudi preuči možnosti za določitev kazalnikov za poklicno usposabljanje in mobilnost učiteljev.

· Spodbujanje mobilnosti je bilo tudi med prednostnimi nalogami Sporočila Komisije o zaposlovanju iz junija 2009 „Skupna zaveza EU za zaposlovanje“[20].

· Sklepi Sveta iz novembra 2009 o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol[21] so države članice pozvali, naj dejavno spodbujajo možnosti, ki jih ponujajo programi izmenjav in mobilnosti na nacionalni in mednarodni ravni.

· Pomen priznavanja prostovoljnih dejavnosti je bil prav tako poudarjen z Odločbo Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[22].

· Spodbujati je treba tudi mobilnost mladih raziskovalcev za zagotavljanje, da EU ne bi zaostajala za tekmeci na področju raziskav in inovacij. Sporočilo Komisije z dne 23. maja 2008 „Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce“[23] je predlagalo sklop ukrepov za zagotavljanje, da bi raziskovalci v EU imeli koristi od ustreznega usposabljanja, privlačnih poklicnih možnosti, brez ovir za njihovo mobilnost, medtem ko Sklepi Sveta z dne 2. marca 2010 o mobilnosti in poklicnih možnostih evropskih raziskovalcev[24] prinašajo konkretne premisleke, kako izboljšati mobilnost raziskovalcev, in določijo več področij ukrepanja.

Zahvaljujoč tem dejavnostim je bilo veliko doseženega, vendar je treba še veliko narediti. Strategija Mladi in mobilnost najavlja ključne nove ukrepe, povezane z mobilnostjo za mlade v vseh učnih kontekstih na ravni EU in nacionalni ravni, in katere cilj je tudi krepitev obstoječih dejavnosti, zagotavljanje izvajanja drugih in upoštevanje načela subsidiarnosti. Vendar je jasno, da programi EU sami po sebi ne morejo uresničiti ambicioznih ciljev, ki jih zasleduje ta strategija. Zaradi tega morajo podporo programov EU dopolniti prizadevanja držav članic in drugih akterjev v podporo učni mobilnosti. Pomemben element bo opredelitev in odstranjevanje ovir za mobilnost.

To priporočilo Sveta prinaša posebne smernice v zvezi z upravnimi, institucionalnimi in pravnimi ovirami za učno mobilnost mladih. Dopolnjuje širše integrirane smernice iz strategije Evropa 2020, zlasti smernice za zaposlovanje.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Evropska unija že dolgo spodbuja in podpira učno mobilnost – področje, od katerega imajo evropski državljani neposredno in otipljivo korist. Pobude, kot je program Erasmus, so omogočile študij v drugi državi več kot dvema milijonoma ljudi in takšen študij je bil tudi formalno priznan. Praktična orodja, vključno z evropskim sistemom zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS), so bila vzpostavljena za omogočanje tega procesa.

Vendar za kar preveč mladih Evropejcev učna mobilnost še vedno ni realno možna. Še vedno zelo malo mladih izkoristi ugodnosti izkušnje izobraževanja v tujini in nekatere skupine, kot so mladi iz zapostavljenih okolij, so še posebej nezadostno zastopane. Jezikovne, kulturne, finančne, pravne in upravne ovire ostajajo, zlasti zunaj strukturiranih programov mobilnosti EU. Medtem ko dodatni viri na nacionalni in evropski ravni (s pomočjo obstoječih programov) lahko spodbudijo mobilnost, več denarja samega po sebi ne bo zadoščalo za uresničitev vizije mobilnosti kot realne priložnosti za vse. Države članice morajo več narediti za odstranitev ovir, ki obstajajo na nacionalni in regionalni ravni.

Priporočilo Sveta iz leta 2001 o mobilnosti znotraj Skupnosti za študente, osebe, ki se usposabljajo, prostovoljce, učitelje in vodje usposabljanja obstaja, a se ne uporablja več in je zastaralo. Nujno je posodobiti to priporočilo, spremeniti njegove cilje in ga oživiti za pospeševanje učne mobilnosti kot „priložnosti za vse“ mlade v Evrope.

Evropska komisija je kot prvi korak v tej smeri julija 2009 objavila zeleno knjigo Spodbujanje učne mobilnosti za mlade[25]. Cilj zelene knjige je bil začeti široko javno posvetovanje za določitev glavnih ovir za mobilnost in načinov, kako jih premagati. V Evropi je bilo na politični ravni doseženo soglasje glede cilja povečanja možnosti za mobilnost mladih. Namen zelene knjige je odpreti razpravo za zainteresirane strani in širšo javnost o tem, kako doseči te cilje.

Zelena knjiga je poudarila ugodnosti mobilnosti za pridobivanje novih znanj in spretnosti. Prav tako je podčrtala njen prispevek k odpiranju izobraževalnih institucij in institucij za usposabljanje širši javnosti in različnim tipom učencev, s čimer se posledično poveča kakovost izobraževanja in usposabljanja. Other benefits noted were those of combating isolation, protectionism and xenophobia.

Javno posvetovanje se je zaključilo 15. decembra 2009 in naletelo na velik odziv. Prejetih je bilo 2 798 spletnih odgovorov, v glavnem od mladih, in 258 pisnih odgovorov od širokega spektra zainteresiranih strni, vključno z organi držav članic, Odborom regij, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, regionalnimi in lokalnimi organi, evropskimi in nacionalnimi združenji, socialnimi partnerji, visokošolskimi učitelji in posamezniki.

Poleg omenjenega posvetovanja je bila izvedena ocena učinka, ki je upoštevala tri možnosti. Potreba po povečanju in spodbujanju učne mobilnosti z odstranitvijo ovir je skupna vsem trem možnostim (na primer s pomočjo revizije nacionalne zakonodaje, da bi se omogočila prenosljivost posojil in štipendij, izboljšala postopka za priznavanje in potrjevanje študija, opravljenega zunaj matične države, izboljšale storitve usmerjanja za študente in prostovoljce z upoštevanjem v tujini preživetega obdobja), vendar se okviri glede izpeljave tega razlikujejo:

Možnost 1: ni ukrepanja EU/ohranitev obstoječega stanja;

Možnost 2: priporočilo Sveta: Mladi in mobilnost: spodbujanje učne mobilnosti za mlade;

Možnost 3: nova odprta metoda koordinacije za učno mobilnost mladih.

Ocena učinka navaja ugotovitev, da možnost 2 (priporočilo Sveta: Mladi in mobilnost: spodbujanje učne mobilnosti za mlade) pomeni najboljše ravnovesje med pričakovanim učinkom ter upravnimi stroški in bremeni.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog v celoti upošteva načelo subsidiarnosti in ne vsebuje pravno zavezujočih elementov, državam članicam pa priporoča način, kako odstraniti ovire za mobilnost in povečati možnosti za učno mobilnost mladih. Države članice se lahko same odločijo, kako to dosežejo.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Stroški, povezani z izvajanjem priporočila, ki jih bodo imele države članice, bodo na primer vključevali prilagoditev zakonodaje za večjo prenosljivost štipendij in posojil ter zagotavljanje več informacij o možnostih za mobilnost s pomočjo uradov za usmerjanje/svetovanje o poklicnih možnostih in študiju. Pričakuje se, da bo upravno breme spremljanja napredka na splošno nevtralno, saj bo nastalo v okviru širše strategije Evropa 2020 in programov nacionalnih reform, obstoječih ureditev za strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) in strategije EU za mlade.

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih (Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2010 za Evropo 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast[26] kot eno svojih prednostnih nalog določa razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva („pametna rast“) in opozarja na vodilno pobudo („Mladi in mobilnost“), katere cilj je utrditi uspešnost in privlačnost evropskih visokošolskih institucij v mednarodnem okolju ter vsesplošno povečati kakovost vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v EU, pri čemer je treba združiti odličnost in enakost s spodbujanjem mobilnosti študentov in udeležencev usposabljanj, ter izboljšati položaj mladih na področju zaposlovanja. Priporočilo je del pobude „Mladi in mobilnost“.

(2)       Učna mobilnost, tj. transnacionalna mobilnost zaradi pridobivanja novih znanj in spretnosti, je eden izmed osnovnih načinov, na katerega lahko mladi izboljšajo svojo prihodnjo zaposljivost kot tudi osebni razvoj in aktivno državljanstvo. Bolj verjetno je, da bodo Evropejci, ki so mobilni v mladosti v obdobju učenja, mobilni tudi pozneje v življenju kot delavci. Učna mobilnost lahko prispeva k večji odprtosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter k razvoju njihove evropske in mednarodne narave ter izboljša njihovo dostopnost in učinkovitost. Lahko tudi okrepi konkurenčnost Evrope s prispevanjem h gradnji na znanju temelječe družbe[27].

(3)       Koristi mobilnosti so bile poudarjene v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta št. 2001/613/ES z dne 10. julija 2001 o mobilnosti znotraj Skupnosti za študente, osebe, ki se usposabljajo, prostovoljce, učitelje in vodje usposabljanja[28]. Priporočilo je države članice pozvalo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev ovir za mobilnost teh skupin.

(4)       Pravne določbe, ki se nanašajo na prosto gibanje delavcev v Evropski uniji, so bile poudarjene v sporočilu Komisije, sprejetem dne 13. julija 2010, z naslovom „Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe“[29]

(5)       Na področju mobilnosti mladih je bilo veliko doseženega od Priporočila iz leta 2001. Vendar niso vsi instrumenti in orodja polno uporabljeni, ostale pa so mnoge ovire. Poleg tega se je v zadnjem desetletju celotni kontekst učne mobilnosti znatno spremenil, med drugim zaradi globalizacije, tehnološkega razvoja, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT) ter večjim poudarkom na zaposljivosti in socialni razsežnosti.

(6)       Novembra 2008 je Svet države članice pozval k sprejetju cilja, da bi obdobja izobraževanja v tujini postopoma postala pravilo in ne izjema za vse mlade Evropejce. Svet je Komisijo povabil, naj pripravi delovni načrt za vključitev ukrepov za čezmejno mobilnost v vse evropske programe, države članice pa podpre pri njihovih prizadevanjih za pospeševanje mobilnosti[30].

(7)       Komisija je objavila zeleno knjigo „Spodbujanje učne mobilnosti za mlade“ julija 2009[31], ki je sprožila javno posvetovanje o številnih vprašanjih, kot so: kako najbolje pospešiti priložnosti za mobilnost mladih Evropejcev, katere ovire za mobilnost je še treba premagati in kako lahko vsi udeleženi združijo moči v novem partnerstvu za učno mobilnost. Odziv na to posvetovanje je pomembno prinesel k temu priporočilu, enako mnenji, ki sta ju posredovala Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij.

(8)       Spodbujati je treba tudi mobilnost mladih raziskovalcev za zagotavljanje, da EU ne bi zaostajala za tekmeci na področju raziskav in inovacij. Sporočilo Komisije z dne 23. maja 2008 „Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce“[32] je predlagalo sklop ukrepov za zagotavljanje, da bi raziskovalci v EU imeli koristi od ustreznega usposabljanja, privlačnih poklicnih možnosti, brez ovir za njihovo mobilnost, medtem ko Sklepi Sveta z dne 2. marca 2010 o mobilnosti in poklicnih možnostih evropskih raziskovalcev[33] prinašajo konkretne premisleke, kako izboljšati mobilnost raziskovalcev, in določajo več področij ukrepanja.

(9)       Priporočilo se nanaša na mlade v vseh učnih okoljih in usposabljanjih, tj. v šoli, poklicnem usposabljanju (šola ali vajeništvo) in univerzitetnem izobraževanju (na diplomski, podiplomski ali doktorski stopnji) ter v mladinskih izmenjavah, prostovoljnih dejavnostih ali pripravništvih, znotraj in zunaj Evropske unije. Glavna ciljna generacija je tista v starosti od 16 do 35 let. Učna mobilnost šteje za pomembno za vse discipline in področja, kot so kultura, znanost, tehnologija, umetnost, šport, pa tudi za mlade podjetnike in raziskovalce. V smislu tega priporočila učenje zajema formalno, priložnostno in neformalno učenje.

(10)     To priporočilo skuša spodbuditi države članice, da bi pospešile učno mobilnost mladih in odstranile ovire, ki onemogočajo razvoj na tem področju. Obenem polno upošteva njihove odgovornosti v okviru njihove nacionalne zakonodaje.

(11)     Prav tako jih spodbuja k uporabi celotnega potenciala obstoječih instrumentov za olajšanje mobilnosti, zlasti Listino kakovosti za mobilnost, Europass, dodatek k diplomi, Youthpass, evropski okvir kvalifikacij, evropski sistem za zbiranje in prenašanje kreditnih točk, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(12)     Programi EU so ob tem, da zagotavljajo bistveno podporo za mobilnost, omogočili na ravni EU razvoj dobrih praks in orodij, katerih cilj je olajšanje mobilnosti mladih v vseh učnih okoljih in usposabljanjih.

(13)     To priporočilo Sveta prinaša posebne smernice v zvezi z upravnimi, institucionalnimi in pravnimi ovirami za učno mobilnost mladih. Dopolnjuje širše integrirane smernice Evropa 2020, zlasti smernice za zaposlovanje –

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

(1) Informiranje in usmerjanje v zvezi z možnostmi za mobilnost

a)           izboljšajo kakovost informiranja in usmerjanja v zvezi nacionalnimi in regionalnimi možnostmi za mobilnost in dostopnostjo štipendij, ki sta namenjena posebnim skupinam udeležencem učnega procesa znotraj in zunaj Evropske unije. Države članice bi morale uporabljati nove in domiselne načine za razširjanje informacij, vključno z uporabo IKT in socialnih omrežij;

b)           naredijo informacije lažje dostopne vsem mladim, ki jih zanima učna mobilnost, na primer prek centraliziranih spletnih portalov, podpornih centrov (kot so „evropske pisarne“) in svetovalnih storitev na institucionalni ravni. V veliko pomoč je lahko tudi uporaba spletnih storitev. V tem okviru je priporočljiva uporaba mreže Euroguidance[34];

c)           sodelujejo s Komisijo pri nadaljnjem razvoju portala PLOTEUS o učnih možnostih, zlasti s povečevanjem števila nacionalnih virov informacij, do katerih lahko državljani neposredno dostopajo prek večjezičnega vmesnika PLOTEUS;

d)           spodbujajo nacionalne in regionalne agencije, da zagotovijo povezanost svojega dela z delom zainteresiranih strani glede učne mobilnosti za zagotavljanje jasnega, usklajenega in enostavnega pretoka informacij;

(2) Motiviranje za udeležbo v transnacionalnih dejavnostih mobilnosti

a)           poudarjajo dodano vrednost učne mobilnosti v smislu razvoja poklicnih in medkulturnih znanj in spretnosti ter prihodnje zaposljivosti, zlasti v okviru vedno bolj globalnega trga dela;

b)           spodbujajo povezovanje v mreže agencij, regionalnih in lokalnih organov, zavodov za zaposlovanje, institucij, mladinskih organizacij, raziskovalcev, učiteljev, vodij usposabljanja in mladinskih delavcev, oblikovalcev politik, delodajalcev ter mladih za zagotovitev koordiniranega pristopa za motiviranje mladih;

c)           pospešujejo „izmenjave vrstnikov“ med sodelujočimi v učnem procesu, ki so mobilni, in tistimi, ki to še niso. Odprti dnevi v institucijah, kjer se mobilnost podpira, lahko zagotovijo forum za takšne izmenjave vrstnikov;

d)           promovirajo vrednost učne mobilnosti za sodelujoče v učnem procesu, njihove družine in zaposlene z ustrezno vključitvijo mobilnosti v učni program ali program usposabljanja. Zagotavljanje priložnosti za krajša obdobja mobilnosti lahko prav tako pomagajo prepričati več mladih, da se odločijo za mobilnost;

(3) Priprava možnosti za mobilnosti, zlasti glede znanja tujih jezikov

a)           priznavajo pomen učenja jezikov v zgodnjih fazah izobraževanja. Jezikovna in kulturna priprava na mobilnost bi morala postati bistveni del učnih načrtov v splošnem in poklicnem izobraževanju;

b)           uporabljajo domiselnejše metode za izvajanje učenja jezikov, vključno z IKT. Posebna pozornost bi morala biti namenjena prikrajšanim udeležencem učnega procesa in njihovim posebnim potrebam;

c)           pospešujejo pridobivanje osnovnih e-znanj (digitalne kompetence) pri mladih za zagotovitev, da lahko pripravijo svojo mobilnost v najboljših razmerah;

d)           spodbujajo razvoj partnerstev in izmenjav med izobraževalnimi institucijami za boljšo pripravo obdobij mobilnosti;

(4) Pravne in institucionalne ovire v zvezi s študijskim obdobjem v tujini

a)           obravnavajo pravna vprašanja, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za bivanje za nerezidente EU, ki želijo koristiti možnost izobraževanja v državi članici;

b)           obravnavajo vprašanja, ki so nastala zaradi različnih pravnih predpisov v Evropski uniji glede mladoletnikov, ki sodelujejo v programih mobilnosti;

c)           jasno določijo sisteme, ki vajencem omogočijo koriščenje obdobij mobilnosti. Države članice bi morale za pospeševanje mobilnosti vajencev in tudi mladih raziskovalcev ter za odpravo negotovosti zagotoviti primerne stopnje zaščite glede zavarovanja, delovnih standardov, zahtev glede zdravja in varnosti ter davkov, socialne varnosti in pokojninskih ureditev;

d)           dejavno spodbujajo skupno razvite in izvajane programe izobraževanja in usposabljanja z institucijami v drugih državah. Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalni zakoni ne ovirajo skupnih programov in diplom v izobraževanju in usposabljanju, kot so tisti, ki določajo, da morajo biti programi izvajani in ocenjeni v nacionalnem jeziku;

e)           zmanjšajo upravna in pravna bremena, da bi se pospešila učna mobilnost v Evropsko unijo in iz nje. Večje sodelovanje in partnerstva s tretjimi državami, sporazumi med ustreznimi organi v državah članicah in dvostranski sporazumi med institucijami bi olajšali učno mobilnost med Evropsko unijo in drugimi deli sveta;

(5) Prenosljivost štipendij in posojil

a)           zagotovijo prenosljivost štipendij, posojil in dostop do dajatev za spodbujanje učne mobilnosti mladih;

(6) Kakovost mobilnosti

a)           uporabijo obstoječe listine kakovosti, kot je Evropska listina kakovosti za mobilnost, za zagotovitev mobilnosti visoke kakovosti, in razmislijo o uvedbi postopkov za zagotavljanja kakovosti za vsak vidik mobilnosti;

b)           spodbujajo stalen dialog in jasne ureditve med institucijami pošiljateljicami in gostiteljicami, na primer z uporabo učnih ureditev. Spodbujajo pregledne izbirne postopke, izmenjave vrstnikov in strukturirano podporo za udeležence učnega procesa;

c)           organizirajo redno poročanje, mehanizme za preglede stanja in povratne informacije za zagotavljanje visoke kakovosti mobilnosti;

d)           spodbujajo mentorstvo in programe vzajemnega učenja za zagotavljanje vključevanja mobilnih udeležencev učnega procesa v državi/instituciji gostiteljici;

e)           spodbujajo zagotavljanje primerne in dostopne nastanitve za mobilne udeležence učnega procesa;

f)            zagotavljajo svetovanje mobilnim udeležencem učnega proces po njihovi vrnitvi glede uporabe kompetenc, ki so jih pridobili v času bivanja v tujini. Zagotovijo pomoč s ponovno vključitvijo po daljšem bivanju v tujini.

(7) Priznavanje učnih rezultatov

a)           zagotavljajo izvajanje in uporabo obstoječih instrumentov EU, ki omogočajo prenos in potrditev učnih rezultatov obdobij mobilnosti med državami članicami (kot so Europass – mobilnost, Youthpass, ECTS, ECVET in EQF ter evropski potni list znanj in spretnosti). Te instrumente bi bilo treba bolje spodbujati, zlasti med delodajalci;

b)           izboljšajo postopke in smernice za potrjevanje in priznavanje priložnostnega in neformalnega učenja za doseganje večje mobilnosti (na primer v prostovoljstvu in mladinskem delu);

c)           obravnavajo vprašanje potrjevanja in priznavanja znanja, znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih v obdobjih mobilnosti v tujini (kot je znanje tujih jezikov);

d)           ustanovijo vidne kontaktne točke za priznavanje in potrjevanje kvalifikacij po vrnitvi iz tujine;

(8) Prikrajšani udeleženci učnega procesa

a)           oskrbijo prikrajšane udeležence učnega proces z usmerjenimi informacijami o programih in podpori, prilagojeni njihovim posebnim potrebam;

b)           razvijejo „kulturo mobilnosti“, tj. z vključevanjem možnosti za mobilnost v vse učne kontekste, vključujoč učitelje, vodje usposabljanja, mladinske delavce idr. To bo koristilo vsem udeležencem učnega procesa, zlasti pa prikrajšanim skupinam, ki se lahko čutijo izključene iz možnosti za mobilnost;

(9) Partnerstva in financiranje

a)           spodbujajo partnerstva za mobilnost z javnimi in zasebnimi akterji, ki delujejo na lokalni ravni; trgovinske zbornice, poslovna združenja in NVO-ji so v tem okviru lahko upoštevanja vredni partnerji. Poleg tega bi bilo treba krepiti šolske in univerzitetne mreže za izmenjavo informacij, novosti in izkušenj;

b)           spodbujajo regionalne organe, da bi prevzeli pomembnejšo vlogo pri pospeševanju mobilnosti z uporabo obstoječih mrež in z ustvarjanjem novih partnerstev;

c)           spodbujajo aktivno sodelovanje in komuniciranje (vključno z ozaveščanjem in poudarjanjem prednosti mobilnosti) med izobraževalnim in poslovnim sektorjem, saj je vključitev podjetij pomemben dejavnik krepitve mobilnosti mladih, na primer z zagotavljanjem delovne prakse. Zagotavljajo pobude, kot so posebne donacije za podjetja, v skladu z zakonodajo EU, za spodbujanje njihovih prizadevanj za zagotavljanje mest za praktikante, pripravnike in vajence;

d)           zagotavljajo skladnost in povezljivost nacionalnih in evropskih programov za ustvarjanje sinergij in izboljšanje učinkovitosti programov mobilnosti;

(10) Vloga pospeševalcev

a)           spodbujajo uvedbo „pospeševalcev“, kot so učitelji, vodje usposabljanja in mladinski delavci, ki so že preizkusili mobilnost, da bi navdušili in motivirali mlade za mobilnost; Spodbujajo delodajalce na področju izobraževanja, da nagradijo učitelje, vodje usposabljanja in mladinske delavce za njihovo zavezanost učni mobilnosti; spodbujajo in podpirajo mobilnost učiteljev, vodij usposabljanja in mladinskih delavcev kot priložnost za poklicno napredovanje;

b)           spodbujajo mobilnost kot element usposabljanja učiteljev, vodij usposabljanja in mladinskih delavcev;

(11) Spremljanje napredka – „pregled stanja na področju mobilnosti“

a)           poročajo Komisiji o napredku pri odstranjevanju ovir za mobilnost v širšem okviru strategije Evropa 2020 in programov nacionalnih reform, obstoječih ureditev za strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET2020) in strategije EU za mlade. To bo služilo kot osnova za dvoletno oceno napredka v državah članicah v obliki „pregleda stanja na področju mobilnosti“;

b)           izboljšajo dostopnost in kakovost nacionalnih statističnih virov o transnacionalni mobilnosti mladih.

UPOŠTEVA NAMERO KOMISIJE, DA BO:

(1)          pospeševala uporabo in krepila programe EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, kot so Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo, Comenius, Grundtvig, Mladi v akciji, Tempus in Marie Curie ter strukturne sklade, zlasti Evropski socialni sklad, za povečanje in širitev učnih možnosti za mlade kot celoto; pospeševala dejavno vključevanje mladih v družbo in izboljševala njihov zaposlitveni položaj;

(2)          prispevala k prizadevanjem držav članic za podpiranje učne mobilnosti z usklajenim pregledom obstoječih programov s ciljem razvoja celostnega pristopa v okviru naslednjega finančnega okvira (2014–2020), da bi se okrepila strategija Mladi in mobilnost;

(3)          zagotavljala svetovanje javnim organom in zainteresiranim stranem v državah članicah o sodni praksi Sodišča o vprašanjih, kot so dostop do izobraževalnih institucij, priznavanje diplom, prenosljivost štipendij in posojil ter druge pravice mobilnih udeležencev izobraževalnega procesa v državi gostiteljici ali državi izvora;

(4)          izboljšala statistični okvir za merjenje in spremljanje napredka pri odstranjevanju ovir za mobilnost;

(5)          ocenila napredek pri odstranjevanju ovir po prvih štirih letih izvajanja Priporočila (do konca leta 2014)

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               COM(2010) 2020, 3.3.2010.

[2]               Glej COM(2009) 329 za sklice na študije in raziskave.

[3]               Ti vključujejo programe, kot so: visokošolsko izobraževanje (Erasmus, Erasmus Mundus, Marie Curie) za študente, doktorande in osebje; visokošolsko izobraževanje in raziskave (Marie Curie, mobilnost znotraj mrež odličnosti in tehnoloških platform); iz visokega šolstva v podjetja (praksa v okviru programov Erasmus in Marie Curie); poklicno usposabljanje in vajeništvo (Leonardo); srednješolsko izobraževanje (Comenius), izobraževanje odraslih in prostovoljno delo starejših (Gruntvig); dejavnosti (program Kultura); mladinske izmenjave in prostovoljstvo (Mladi v akciji); prostovoljstvo (Evropska prostovoljska služba v okviru programa Mladi v akciji); civilna družba (program Evropa za državljane) ter pripravljalni ukrep „Erasmus za mlade podjetnike“.

[4]               http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/about/political/index_en.htm.

[5]               COM(2009) 329.

[6]               Za analizo prejetih odgovorov glej Delovni dokument služb Komisije SEC(2010) 1048.

[7]               COM(2010) 477.

[8]               UL L 215, 9.8.2001, str. 30–37.

[9]               UL L 390, 31.12.2004, str. 6–20.

[10]             UL L 255, 30.9.2005, str. 22–142.

[11]             UL L 394, 31.12.2006, str. 5–9.

[12]             UL C111, 6.5.2008, str. 1–7.

[13]             COM(2008) 423.

[14]             UL C 319, 13.12.2008, str. 4–7.

[15]             UL L 319, 13.12.2008, str. 8-10.

[16]             http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc/vocational/bordeaux_en.pdf.

[17]             http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc/vocational/council08_sl.pdf.

[18]             http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/conference/documents/Leuven_Louvain-la-Neuve_Communiqué_April_2009.pdf.

[19]             http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/107622.pdf.

[20]             COM(2009) 275

[21]             UL C 302, 12.12.2009, str. 6–9.

[22]             UL L 17, 22.1.2010, str. 43–49.

[23]             http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/intm/113121.pdf.

[24]             COM(2008) 317.

[25]             COM(2009) 329.

[26]             COM(2010) 2020.

[27]             Za koristi mobilnosti za posameznike glej npr. F. Maiworm in U. Teichler: „Study Abroad and Early Career: Experiences of Former Erasmus Students“, 2004; letne ankete študentske mreže Erasmus (Erasmus Student Network); končno oceno programov Skupnosti Socrates II, Leonardo da Vinci II in eLearning; Analiza učinkov ukrepov za mobilnost Leonardo da Vinci na mlade udeležence usposabljanja in zaposlene ter vpliv družbeno-ekonomskih dejavnikov, 2007. Sistemsko korist mobilnosti dokazuje študija o učinku programa Erasmus na evropsko visoko šolstvo „The impact of Erasmus on European higher education: quality, openness and internationalisation“, dec. 2008, http://ec.europa.eu/education/erasmus/doc/publ/impact08.pdf Glej tudi Vmesno oceno Erasmus Mundus, CSES, junij 2007, http://ec.europa.eu/education/programmes/mundus/doc/evalreport_en.pdf.

[28]             UL L 215, 9.8.2001, str. 30–37.

[29]             COM(2010) 373.

[30]             Sklepi Sveta z dne 21. novembra 2008 o mladih in mobilnosti (2008/C 320/03).

[31]             COM(2009) 329.

[32]             COM(2008) 317.

[33]             Sklepi Sveta z dne 2. marca 2010 o mobilnosti in poklicnih možnostih evropskih raziskovalcev.

[34]             http://www.euroguidance.net.