[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 2.8.2010

COM(2010)417 konč.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2009/031 DK/Linak, Danska)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1] omogoča uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (točka 28) do letne zgornje meje 500 milijonov EUR dodatno in čez zgornje meje ustreznih razdelkov finančnega okvira.

Pravila, ki se uporabljajo za prispevke iz ESPG, so določena v Uredbi (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[2].

Danska je vlogo EGF/2009/031 DK/Linak za finančni prispevek iz ESPG predložila 8. septembra 2009 po odpuščanju 198 presežnih delavcev v podjetju Linak A/S na Danskem.

Komisija je vlogo temeljito preučila in v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006 sklenila, da so izpolnjeni pogoji za finančni prispevek na podlagi te uredbe.

POVZETEK VLOGE IN ANALIZA

Ključni podatki:

Referenčna št. ESPG EGF/2009/031

Država članica Danska

Člen 2 (c)

Zadevna podjetja Linak A/S

Regija NUTS II DK03 – Syddanmark

Oddelek NACE Rev. 2 ni podatkov

Referenčno obdobje 1. 11. 2008–30. 6. 2009

Datum začetka izvajanja prilagojenih storitev 1. 10. 2009

Datum vloge 8. 9. 2009

Presežni delavci v referenčnem obdobju 198

Presežni delavci, za katere je predvidena pomoč 139

Prilagojene storitve: proračun v EUR 1 771 544

Izdatki za izvajanje ESPG[3]: proračun v EUR 95 393

% izdatkov za izvajanje ESPG 5,1 %

Celotni proračun v EUR 1 866 936

Prispevek ESPG v EUR (65 %) 1 213 508

1. Vloga je bila predložena Komisiji 8. septembra 2009. Do 30. marca 2010 je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami.

2. Vloga izpolnjuje pogoje za uporabo ESPG iz člena 2(c) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in je bila predložena v 10 tednih, kot je določeno v členu 5 navedene uredbe.

Povezava med odpuščanjem presežnih delavcev in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije ali svetovne finančne in gospodarske krize

3. Da bi Danska dokazala povezavo med presežnimi delavci ter svetovno finančno in gospodarsko krizo, trdi, da so presežni delavci v podjetju Linak A/S neposredna posledica nenadnega zmanjšanja povpraševanja po mehanskih in elektronskih strojih zaradi gospodarske krize in z njo povezane recesije. Navaja statistične podatke Eurostata, ki kažejo, da se je razvoj proizvodnje v sektorju „proizvodnje strojev in naprav“ v EU, ki je na splošno sicer ugoden, v zadnji četrtini leta 2008 zelo spremenil. Na Danskem in v Nemčiji (vodilna proizvajalca v EU) je bilo v obdobju med zadnjo četrtino leta 2008 in tretjo četrtino leta 2009 zabeleženo vsaj 25-odstotno zmanjšanje proizvodnje.

Upad proizvodnje, ki ga je povzročila kriza, je še poslabšal že tako težke razmere za podjetja v sektorju. Zaradi stroškovnih pritiskov iz Azije, kjer so stroški delovne sile znatno nižji od tistih v EU, se je proizvodnja postopno selila iz EU, vključno z Dansko.

Stroškovni pritiski so prizadeli tudi Linak A/S. Danska priznava, da bi se odpuščanje presežnih delavcev v podjetju Linak in drugih podjetjih v sektorju zgodilo v vsakem primeru, vendar bi potekalo skozi daljše obdobje, zato bi ga bilo mogoče načrtovati in lažje obvladati.

Linak A/S kot družinsko podjetje ne objavlja finančnih podatkov, vendar je bila v medijih objavljena izjava direktorja človeških virov podjetja, ki je dejal, da so odpuščanja neposredna posledica zmanjšanja prihodkov od prodaje. Linak A/S deluje v istem sektorju kot skupina Danfoss, ki je zaradi močnega zmanjšanja prodaje na svetovni ravni prav tako odpustila znatno število presežnih delavcev v isti regiji.

Danska pričakuje, da večina izgubljenih delovnih mest v podjetju Linak na Danskem ne bo ponovno na voljo niti po krizi. Zaradi stroškovnih pritiskov v sektorju ter vedno večjega pomena trgov v Aziji in drugih regijah zunaj EU bodo morebitne nove proizvodne zmogljivosti verjetno nastajale zunaj EU.

Prikaz števila odpuščenih presežnih delavcev in skladnost z merili iz člena 2(c)

4. Danska je vlogo predložila v skladu z merilom za pomoč iz člena 2(c) Uredbe (ES) št. 1927/2006, ki državam članicam omogoča, da v izrednih okoliščinah, ki jih mora zadevna država članica ustrezno utemeljiti, predložijo vlogo za prispevek iz ESPG, tudi če pogoji za pomoč iz točk (a) in (b) niso v celoti izpolnjeni, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo.

Odpuščanje presežnih delavcev v podjetju Linak A/S časovno in prostorsko sovpada z drugim odpuščanjem velikega števila presežnih delavcev, ki je predmet samostojne vloge ESPG (EGF/2009/015 DK/Danfoss Group). Slednja vloga se nanaša na 1 443 presežnih delavcev v treh povezanih podjetjih v strojnem sektorju v mestu Sønderborg na južnem Danskem. Sønderborg je občina s približno 76 000 prebivalci v razmeroma odročnem predelu Danske. Odpuščanje v podjetju Linak se je zgodilo v isti občini in ob istem času ter se nanaša na delavce v enem izmed sektorjev, v katerem je bila dejavna skupina Danfoss.

Skupina Danfoss je odpuščala v dveh različnih oddelkih NACE 2 (27 in 28), do odpuščanja v podjetju Linak pa je prišlo v oddelku 27 NACE 2. Zato v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1927/2006 ni mogoče predložiti skupne vloge, ki bi zajela vse delavce.

Odpuščanje bo imelo izredno negativne posledice za lokalni trg dela, zato bodo tudi zaposlitvene možnosti za odpuščene delavce omejene. Skupno sta oba primera odpuščanj uničujoče vplivala na lokalni trg dela, na katerem se je brezposelnost dvignila za 250 % od sredine leta 2008 do sredine leta 2009.

Danska trdi, da so zaradi sovpadanja dveh primerov odpuščanj zadevni delavci in regija v neobičajnem in težkem položaju, kar naj bi upravičevalo obravnavo primera Linak A/S na podlagi izrednih okoliščin.

5. Vloga odstopa od merila iz člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006, saj število presežnih delavcev ne dosega meje 500 delavcev v obdobju devetih mesecev, kakor določa navedeni člen. Danska trdi, da veliko število presežnih delavcev, ki so zajeti v ločeni vlogi ESPG za skupino Danfoss in so bili v večini primerov odpuščeni v istem oddelku NACE 2, dokazuje, da so sektor prizadele hude gospodarske motnje.

6. V vlogi je navedenih 198 presežnih delavcev v podjetju Linak A/S v obdobju od 1. novembra 2008 do 30. junija 2009. Število vseh presežnih delavcev je bilo izračunano v skladu z drugo alineo drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1927/2006.

Danska se sklicuje na izjemno naravo te vloge, ki naj bi upravičevala pomoč iz ESPG, saj se je odpuščanje zgodilo v istem sektorju, ob istem času in v isti regiji kot odpuščanje, ki je že predmet vloge za ESPG (primer EGF/2009/015 DK/Danfoss Group). Primer je izjemen zaradi povezave teh dejavnikov, ki skupaj postavljajo zadevne delavce in regijo v neobičajen in težaven položaj.

Pojasnitev nepredvidene narave navedenega odpuščanja presežnih delavcev

7. Danska trdi, da je svetovna gospodarska in finančna kriza še poslabšala že tako težke razmere za podjetja v strojnem sektorju. Zaradi stroškovnih pritiskov, ki so vplivali na podjetja v državah z višjimi stroški delovne sile, ter manjšega povpraševanja in s tem manjše proizvodnje, ki ju je povzročila kriza, podjetje Linak A/S ni imelo druge možnosti, kot da zapre proizvodne obrate, ki so poslovali z izgubo. Ker je bila kriza nenadna, drugih rešitev ni bilo mogoče hitro poiskati, zaradi intenzivnosti krize pa so bile izgube za podjetje nevzdržne.

Opredelitev podjetij, ki odpuščajo, in delavcev, za katere je predvidena pomoč

8. V vlogi je navedenih skupaj 198 presežnih delavcev v podjetju Linak A/S.

Danska ocenjuje, da bo pomoč iz ESPG prejelo 70 % presežnih delavcev (139). Za preostalih 30 % se pričakuje, da bodo zaposlitev poiskali sami, ne da bi potrebovali pomoč iz ESPG.

9. Razčlenitev delavcev, za katere je predvidena pomoč:

Kategorija | Število | Odstotek |

Moški | 65 | 46,8 % |

Ženske | 74 | 53,2 % |

Državljani EU | ni podatkov | ni podatkov |

Nedržavljani EU | ni podatkov | ni podatkov |

Stari od 15 do 24 let | 23 | 16,5 % |

Stari od 25 do 54 let | 111 | 79,9 % |

Starejši od 54 let | 5 | 3,6 % |

10. Po poklicnih kategorijah je razčlenitev naslednja:

Kategorija | Število | Odstotek |

Strokovnjaki | 11 | 7,9 % |

Tehniki in drugi strokovni sodelavci | 17 | 12,2 % |

Upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci | 111 | 79,9 % |

11. Danska je v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1927/2006 potrdila, da je uporabila politiko enakosti spolov ter politiko nediskriminacije ter da ju bo v različnih fazah izvajanja in še zlasti pri dostopu do ESPG še naprej uporabljala.

Opis zadevnega ozemlja ter njegovih organov in zainteresiranih strani

12. Zadevno ozemlje je občina Sønderborg, ki je bila ustanovljena 1. januarja 2007 z združitvijo sedmih prejšnjih občin. Občina ima 76 647 prebivalcev. Geografsko je sestavljena iz dveh različnih delov: otoka Als in polotoka Sundeved, ki sta z dvema mostovoma povezana z mestom Sønderborg. Als ima trajektno povezavo čez Mali Belt do otoka Fyn, vendar glavna prometna žila južne Jutlandije vodi proti zahodnemu delu občine. Zlasti odročen je severni del Alsa, kjer ima sedež podjetje Linak. Mesto Sønderborg je s cestno povezavo le 30 km oddaljeno od nemške meje, medtem ko del občine leži na severni strani fjorda Flensburg, od katerega do severne obale Nemčije vodi le kratka pot čez morje. Občina je torej del obmejne regije. Vendar sosednje območje, tj. severni del nemške dežele Schleswig-Holstein, ni ena od nemških regij z visoko gospodarsko rastjo. V zadnjem desetletju se je precej delovne sile dejansko preselilo iz Nemčije v južno Jutlandijo.Če ne bi bilo skupine podjetij na področju mehatronike okoli podjetja iz skupine Danfoss, bi zlasti Als zagotovo postal obrobno območje, kot se je zgodilo na sosednjih območjih južnega dela Fyna in otočja Južni Fyn.Za območje je zlasti značilna sorazmerno visoka povprečna starost, medtem ko se bo glede na demografske napovedi število prebivalcev v prihodnjih desetih letih zmanjšalo, pri čemer učinki nenadnega gospodarskega upada niso upoštevani.Čeprav je povprečna raven izobrazbe in usposobljenosti sorazmerno visoka, je za območje še vedno značilno, da znaten del prebivalstva opravlja nekvalificirana industrijska dela. Globalizacija je zdaj prizadela večinoma ta del prebivalstva.

13. Glavni zainteresirani strani sta občina Sønderborg in regija Južna Danska.

Pričakovani vpliv presežnih delavcev na stopnjo zaposlenosti na lokalni, regionalni ali državni ravni

14. V občini Sønderborg železarska in kovinska industrija zagotavljata približno 25 % vseh delovnih mest v občini. V prvih devetih mesecih leta 2009 se je registrirana brezposelnost povečala za več kot 300 %, pri čemer je bilo v železarski in kovinski industriji v istem obdobju odpuščenih več kot 1 600 zaposlenih.

15. Danska je predložila dokaze, da je bil v obdobju od sredine leta 2008 do sredine leta 2009 porast brezposelnosti v občini Sønderborg večji od danskega povprečja. V tem obdobju se je število brezposelnih delavcev v občini Sønderborg povečalo za približno 250 %.

16. Z okoli 15 % delovne sile je bila strojna industrija največji samostojni sektor na tem območju, zato izgub delovnih mest v podjetju Linak A/S ne bodo nadomestila druga podjetja. Brez preusposabljanja bodo presežni delavci verjetno težko našli novo zaposlitev. V zvezi s tem je izjemno pomembno dejstvo, da so tudi ostali večji delodajalci v sektorju v mestu Sønderborg odpustili znatno število presežnih delavcev. Možnosti, da delavci najdejo zaposlitev v sektorju, so zato precej manjše.

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki jih je treba financirati, in razčlenitev predvidenih stroškov zanj, vključno z njegovim dopolnjevanjem z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov

17. Danska predlaga sveženj ukrepov v korist presežnim delavcem, ki ga po začetnem poklicnem svetovanju in praksi sestavljajo trije stebri: izobraževanje in usposabljanje, spodbujanje zaposlovanja ter spodbude za ustanavljanje podjetij. Sveženj je oblikovan tako, da upošteva stopnjo izobrazbe delavcev, njihovo morebitno mobilnost in sedanje ali pričakovane zaposlitvene možnosti v regiji. Čeprav bodo vsi delavci, za katere je predvidena pomoč, vključeni v začetno svetovanje in prakso, so lahko drugi ukrepi usmerjeni k manjšemu številu delavcev, pri čemer bodo nekateri po potrebi upravičeni do več kot enega ukrepa.

18. Začetno poklicno svetovanje in praksa se izvajata, da se opredelijo najboljše možnosti za vsakega posameznega delavca. Vsakemu delavcu, za katerega je predvidena pomoč, se ponudi osnovno usposabljanje, da se opredelijo njegovo znanje in spretnosti ter se med razpoložljivimi aktivnimi ukrepi na trgu dela poišče možnost, ki je zanj najustreznejša. Ocenjuje se, da bo ta ukrep koristil 70 % presežnih delavcev, pri čemer ocenjeni stroški znašajo 3 356 EUR na delavca.

19. Steber „izobraževanje in usposabljanje“ zajema pet ločenih ukrepov:(1) Dodatno usposabljanje na področju turizma . Ocenjuje se, da bo ukrep koristil 18 delavcem, predvsem tistim z nižjo stopnjo izobrazbe, pri čemer ocenjeni stroški znašajo 6 644 EUR na delavca. Cilj ukrepa je, da delavci pridobijo znanja in spretnosti, potrebne za razvijajoči se sektor turizma v regiji, vključno z oglaševanjem, trženjem, trženjem blagovnih znamk, storitvami in poslovnim vodenjem.(2) Dodatno usposabljanje na področju energetske tehnologije . Zaradi osredotočanja na trajnost se pričakuje povpraševanje po kvalificiranih delavcih iz malih, srednjih in velikih podjetij v regiji. Predlaga se usposabljanje približno 12 delavcev, predvsem tistih z nižjo stopnjo izobrazbe, za njihovo vključitev v ta sektor ob tesnem sodelovanju z obstoječimi delodajalci v regiji. Ocenjeni stroški znašajo 6 644 EUR na delavca.(3) Spodbujanje mladih k izobraževanju in dokončanju izobraževanja . Za območje Sønderborg je značilno, da na njem živi skupina mladih, ki niso usposobljeni. Za rešitev tega vprašanja je bilo sprejetih že več pobud, vendar niso imele želenega učinka. Cilj tega ukrepa je, da bi se spet povečala privlačnost izobraževanja za mlajše presežne delavce, za kar je potrebna dodatna pomoč, vključno z usmerjanjem ter materialno in finančno podporo za spodbujanje prehoda od dela k študiju. Ocenjuje se, da bo ta ukrep koristil 18 delavcem z nižjo stopnjo izobrazbe, pri čemer ocenjeni stroški znašajo 6 711 EUR na delavca.(4) Izobraževanje in usposabljanje na področju poslovnega upravljanja . Približno 9 delavcem, predvsem tistim z nižjo stopnjo izobrazbe, se bo ponudilo usposabljanje glede vidikov poslovnega vodenja, kot so računovodstvo, načrtovanje, komunikacija in strateško upravljanje. Usposabljanje bo vključevalo teoretično in praktično (na delovnem mestu) usposabljanje. Ocenjeni stroški znašajo 7 114 EUR na delavca.(5) Dopolnilno izobraževanje . Približno 48 starejšim delavcem (starim od 40 do 60 let) z zelo nizko stopnjo izobrazbe se bo ponudilo dopolnilno izobraževanje na področjih, kot so branje, črkovanje in matematika, da bodo tako izkoristili še druge izobraževalne in zaposlitvene možnosti. Ocenjeni stroški znašajo 5 302 EUR na delavca.

20. Steber „spodbujanje zaposlovanja“ zajema tri ločene ukrepe:(1) Spodbude za starejše osebe, ki želijo zamenjati poklic . Cilj tega ukrepa je spodbuditi starejše delavce (stare od 40 do 60 let), ki so delali v kovinskem sektorju, da izkoristijo priložnosti v drugih sektorjih. Ker se položaj kovinskega sektorja v regiji v bližnji prihodnosti verjetno ne bo izboljšal, je treba tem delavcem pomagati ob prehodu v druge sektorje. Ukrep bo vključeval usmerjanje in podporo pri mobilnosti; ocenjuje se, da bo koristi imelo 12 delavcev, pri čemer ocenjeni stroški znašajo 4 952 EUR na delavca.(2) Delovne prakse in mentorstvo . Pričakuje se, da bo približno 36 mlajših delavcev z nizko stopnjo izobrazbe imelo koristi od delovnih praks in mentorstva v tesnem sodelovanju s podjetji v regiji, ki so že v preteklosti uspešno zaposlovala osebje iz drugih sektorjev. Ocenjeni stroški znašajo 5 161 EUR na delavca. Cilj ukrepa je zagotoviti, da bodo ti delavci ostali tesno povezani s trgom dela, in spodbuditi njihovo čim hitrejšo ponovno vključitev.(3) Usposabljanje v podjetju . Da bi se brezposelnim osebam olajšala ponovna vključitev na trg dela, ta ukrep omogoča usposabljanje na delovnem mestu, zlasti v malih in srednjih podjetjih, s posebnim poudarkom na znanju in spretnostih, ki jih takšna podjetja potrebujejo. Ocenjuje se, da bo ta ukrep koristil približno 36 presežnim delavcem, pri čemer ocenjeni stroški znašajo 5 772 EUR na delavca.

21. Steber „spodbude za ustanavljanje podjetij“ zajema tri ločene ukrepe, ki so namenjeni predvsem starejšim presežnim delavcem z nizko stopnjo izobrazbe:(1) Finančna podpora osebam, ki ustanovijo podjetje v rastočih industrijah . Finančna pomoč v obliki obrestnih posojil bi se ponudila presežnim delavcem, ki bodo ustanovili nova podjetja v rastočih dejavnostih, kot je sektor dejavnosti za prosti čas ali socialnovarstveni sektor. Predvideva se, da bo ukrep koristil 6 osebam. Finančna podpora se lahko dodeli, če presežni delavec v podjetju, ki ga ustanovi, zaposli delavce. Ocenjuje se, da bi bilo povprečno posojilo na podjetnika približno 26 846 EUR.(2) Stalno svetovanje in mentorstvo za podjetnike . Za pomoč novim podjetnikom pri uspešnem poslovanju je cilj tega ukrepa podjetnikom ponuditi stalno svetovanje in mentorstvo. Pričakuje se, da bo ukrep koristil 9 delavcem, pri čemer ocenjeni stroški znašajo približno 4 027 EUR na delavca. Vsakemu podjetniku se bo dodelil mentor z znanjem o sektorju, ki se bo redno posvetoval s podjetnikom in mu svetoval. Predvideno je, da se bo program mentorstva izvajal eno leto, pri čemer se hkrati načrtuje vzpostavitev mrežnih skupin v sedanjih in potencialnih rastočih sektorjih, v katerih se bodo podjetniki lahko srečevali, razpravljali in sodelovali.(3) Podpora za oglaševanje in trženje blagovnih znamk rastočih podjetij . Ta ukrep naj bi zagotovil strokovno svetovanje oglaševalskih agencij o trženju blagovnih znamk in oglaševanju novoustanovljenih podjetij. Pričakuje se, da bo ukrep, ki bo trajal šest mesecev, koristil 2 delavcem, pri čemer ocenjeni stroški znašajo 8 054 EUR na delavca.

22. Izdatki za izvajanje ESPG, ki se vključijo v vlogo v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zajemajo pripravo, upravljanje in nadzor ter razširjanje informacij in obveščanje javnosti.

23. Prilagojene storitve, ki so jih predstavili danski organi, so aktivni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Danski organi ocenjujejo, da skupni stroški teh storitev znašajo 1 771 544 EUR, izdatki za izvajanje ESPG pa 95 393 EUR (kar je 5,1 % celotnega zneska). Skupni zaprošeni prispevek iz ESPG znaša 1 213 508 EUR (65 % skupnih stroškov).

Ukrepi | Predvideno število delavcev, ki bodo prejeli pomoč | Predvideni stroški na delavca, ki bo prejel pomoč (v EUR) | Skupni stroški (ESPG in nacionalno sofinanciranje) (v EUR) |

Prilagojene storitve (prvi odstavek člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006) |

Poklicno svetovanje in praksa | 139 | 3 356 | 466 443 |

Izobraževanje in usposabljanje |

Dodatno usposabljanje na področju turizma | 18 | 6 644 | 119 597 |

Dodatno usposabljanje na področju energetske tehnologije | 12 | 6 644 | 79 732 |

Spodbujanje mladih k izobraževanju in dokončanju izobraževanja ali k nadaljevanju usposabljanja | 18 | 6 711 | 120 805 |

Izobraževanje in usposabljanje na področju poslovnega upravljanja | 9 | 7 114 | 64 027 |

Dopolnilno izobraževanje | 48 | 5 302 | 254 497 |

Spodbujanje zaposlovanja |

Spodbude za starejše osebe, ki želijo zamenjati poklic | 12 | 4 953 | 59 436 |

Delovne prakse in mentorstvo | 36 | 5 161 | 185 799 |

Usposabljanje v podjetju | 36 | 5 772 | 207 785 |

Spodbude za ustanavljanje podjetij |

Finančna podpora osebam, ki ustanovijo podjetje v rastočih industrijah | 6 | 26 846 | 161 074 |

Stalno svetovanje in mentorstvo za podjetnike | 9 | 4 027 | 36 242 |

Podpora za oglaševanje in trženje blagovnih znamk rastočih podjetij | 2 | 8 054 | 16 107 |

Vmesni seštevek prilagojenih storitev | 1 771 544 |

Izdatki za izvajanje ESPG (tretji odstavek člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006) |

Priprava | 14 309 |

Upravljanje | 47 696 |

Informiranje in obveščanje javnosti | 14 309 |

Nadzor | 19 079 |

Vmesni seštevek izdatkov za izvajanje ESPG | 95 393 |

Skupni predvideni stroški | 1 866 936* |

Prispevek ESPG (65 % skupnih stroškov) | 1 213 508 |

[* seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema]

24. Danska potrjuje, da navedeni ukrepi dopolnjujejo ukrepe, financirane iz strukturnih skladov.

Datum, ko so se prilagojene storitve za zadevne delavce začele izvajati ali naj bi se začele izvajati

25. Danska je prilagojene storitve za zadevne delavce, vključene v usklajeni sveženj, predlagan za sofinanciranje iz ESPG, začela izvajati 1. oktobra 2009. Ta datum zato predstavlja začetek obdobja upravičenosti za kakršno koli pomoč v okviru ESPG.

Postopki za posvetovanje s socialnimi partnerji

26. Regija Južna Danska in občina Sønderborg sta vlogo pripravili skupaj in ob sodelovanju različnih socialnih partnerjev, vključno z industrijskimi združenji, sindikati ter ustanovami za izobraževanje in usposabljanje. V zvezi s tem vprašanjem je potekala tudi javna obravnava, ki je bila napovedana v lokalnih in regionalnih medijih ter v kateri so lahko sodelovale vse zainteresirane strani.

27. Danski organi so potrdili, da so bile izpolnjene zahteve iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti o kolektivnem odpuščanju delavcev.

Informacije o ukrepih, ki so obvezni na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb

28. Glede meril iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1927/2006, so danski organi v vlogi:

29. potrdili, da finančni prispevek iz ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja,

30. dali zagotovila, da ukrepi zagotavljajo podporo posameznim delavcem in se ne bodo uporabili za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev,

31. potrdili, da upravičeni ukrepi iz točk 17 do 24 zgoraj ne prejemajo pomoči drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

Sistemi upravljanja in nadzora

32. Danska je Komisijo obvestila, da bodo finančne prispevke upravljali in nadzirali isti organi, ki upravljajo in nadzirajo financiranje iz Evropskega socialnega sklada (ESS) na Danskem.

Financiranje

33. Na podlagi danske vloge predlagani prispevek iz ESPG za usklajeni sveženj prilagojenih storitev znaša 1 213 508 EUR, kar je 65 % skupnih stroškov. Dodelitev sredstev iz Sklada, ki jo predlaga Komisija, temelji na informacijah, ki jih je predložila Danska.

34. Ob upoštevanju največjega možnega zneska finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in možnosti za prerazporeditev odobrenih sredstev Komisija predlaga uporabo sredstev ESPG v celotnem navedenem znesku, ki se dodeli v okviru razdelka 1a finančnega okvira.

35. Po dodelitvi zaprošenega zneska finančne pomoči bo za dodelitve v zadnjih štirih mesecih leta ostalo na voljo več kot 25 % največjega letnega zneska, namenjenega ESPG, v skladu s členom 12(6) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

36. S predložitvijo tega predloga za uporabo sredstev ESPG namerava Komisija začeti poenostavljeni postopek tristranskih pogovorov v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, da bi se doseglo soglasje obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi sredstev ESPG in glede potrebnega zneska. Komisija poziva prvo od obeh vej proračunskega organa, ki bo na ustrezni politični ravni dosegla soglasje o osnutku predloga za uporabo sredstev, naj o svojih namerah obvesti drugo vejo in Komisijo. V primeru nestrinjanja ene od obeh vej proračunskega organa bo sklican uradni tristranski sestanek.

37. Komisija ločeno pripravi zahtevek za prenos za vnos posebnih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v proračun za leto 2010 v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

Vir odobritev plačil

38. V trenutnem stanju izvajanja je mogoče predvideti, da odobritve plačil, ki so na voljo v proračunski postavki 01.04 05 „Zaključek programa za podjetja: izboljšanje finančnega okolja za majhna in srednja podjetja (MSP)“ za leto 2010, v tem letu ne bodo v celoti porabljene.Odobritve plačil se prenesejo na skrbniške račune, da se zagotovi, da lahko Evropski investicijski sklad kadar koli izvrši plačilo finančnim posrednikom.Finančna kriza je zelo vplivala na obliko izplačil finančnih instrumentov, zlasti tistih na področju tveganega kapitala. Glede na navedbe Evropskega združenja tveganega kapitala (EVCA) so se naložbe in odsvojitve (izstopi) med letoma 2007 in 2009 v primerjavi s položajem pred krizo zmanjšale za več kot polovico. Ta razvoj je pomembno vplival tudi na napovedi v smislu izplačil za leto 2010.Zaradi zgoraj navedenih dejstev odobritve plačil, predvidene v proračunu za leto 2010, leta 2010 ne bodo v celoti potrebne. Znesek 1 213 508 EUR se zato lahko da na voljo za prenos.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2009/031 DK/Linak, Danska)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[4] ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[5] ter zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[6],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2) Področje uporabe ESPG se je razširilo na vloge, predložene od 1. maja 2009, da bi se vključila pomoč za delavce, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3) Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4) Danska je predložila vlogo za uporabo sredstev iz ESPG zaradi odpuščanja v podjetju Linak A/S. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska 1 213 508 EUR.

(5) Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Danska –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabi znesek 1 213 508 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[2] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[3] V skladu s tretjim odstavkom člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006.

[4] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[5] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[6] UL C […], […], str. […].